|69|
Jadranski koledar, Koledar 
Gregorčičeve založbe, Razgledi 
(Trst) idr. Jezik je večinoma 
originalen, zasledimo tudi nekaj 
danes manj znanih izrazov in 
hrvatizmov (solnce, priroda, 
okolnosti, spočetka idr.). 
Jelinčičevo pisanje nam 
pomaga ohranjati (primorsko) 
preteklost, ki je bila pokončna 
in pogumna. Danes živimo v 
drugem svetu in si težko pred-
stavljamo razmere, v katerih 
je živel in deloval avtor, je pa 
pomembno prispeval k seda-
njosti. Zato si zbornik in urednik 
zaslužita le čestitke (žal je izšel 
šele 46 let po Jelinčičevi smrti). 
Jelinčičev opus je s tem verjetno 
zaključen in izpolnjen, mi pa si 
samo želimo, da bi branje prišlo 
v roke ne samo tistim, ki so nam 
vojna leta še nekako blizu, pač 
pa tudi mlajšim.
Vladimir Habjan
Podnebne 
spremembe in 
turizem v Alpah
ClimAlpTour – Podnebne 
spremembe in njihov vpliv 
na turizem v Alpah. Uredila 
Mimi Urbanc, Primož Pipan. 
Ljubljana, Založba ZRC, 201 1.
Knjiga Podnebne spremembe 
in turizem v Alpah osvetljuje ne-
katere izzive, s katerimi se sooča 
turizem v Alpah. Delo je plod 
triletnega evropskega projekta 
ClimAlpTour (Climate Change 
and its impact on tourism in 
the Alpine Space; http://www.
climalptour.eu/content/), ki je 
povezal osemnajst partnerjev 
iz šestih alpskih držav: Avstrije, 
Italije, Francije Nemčije, Sloveni-
je in Švice. Projekt je sofinanciral 
Evropski sklad za regionalni 
razvoj Evropskega teritorialnega 
sodelovanja v okviru Programa 
za območje Alp. Edini slovenski 
partner je bil Geografski inštitut 
Antona Melika ZRC SAZU, ki je 
predstavljeno knjigo tudi pri-
pravil. Izšla je v petih jezikovnih 
različicah, poleg slovenske še v 
angleški, francoski, italijanski in 
nemški. 
V okviru projekta se niso 
osredotočili le na zimski 
turizem kot obliko turizma, ki 
se tradicionalno enači z Alpami, 
pač pa so zajeli različne oblike 
turizma preko vsega leta ter ob 
tem zapisali: "Turizem v Alpah 
zahteva nov razmislek: tako 
javne ustanove kot zasebni 
deležniki morajo sprejeti izziv 
novega koncepta turizma, ki 
presega tradicionalno enačenje 
z zimskimi športi in drugimi 
značilnimi alpskimi turističnimi 
dejavnostmi." V knjigi so pred-
stavljena tako splošna izhodišča 
in metodološki prijemi kot 
tudi konkretne prilagoditvene 
strategije oz. ukrepi za blažitev 
podnebnih sprememb na 
področju turizma v Alpah. 
Projekt je potekal na dvain-
dvajsetih pilotnih območjih, 
med katerimi sta bili tudi dve 
slovenski (Občina Kranjska Gora 
in Zgornje Posočje oz. občine 
Bovec, Kobarid in Tolmin).
V uvodu knjige (http://www.
climalptour.eu/content/sites/
default/files/ClimAlp%20
Tour-SI.pdf) izvemo vse o 
projektu in njegovih partnerjih. 
Osrednji del obsegajo tri 
poglavja. V splošnem pregledu 
je predstavitev pilotnih 
območij in njihovih podnebnih 
sprememb. Sledi poglavje z 
naslovom Pilotne dejavnosti, 
kjer so z vidika turističnega 
razvoja izpostavljene prednosti, 
slabosti, priložnosti in nevar-
nosti za posamezna pilotna 
območja. Predstavljeni so tudi 
nabor turističnih proizvodov 
in prilagoditvena prožnost 
ter konkretne prilagoditvene 
strategije za posamezna pilotna 
območja. Sledita poglavje o 
splošnih prilagoditvenih stra-
tegijah v Alpah ter pogled na 
razvoj alpskega turizma v času 
podnebnih sprememb. V skle-
pnem delu knjige so podane 
izbrane smeri trajnostnega 
razvoja turističnih območij ter 
za to potrebni ukrepi. Na koncu 
je navedena še uporabljena lite-
ratura, kjer pa žal zaman iščemo 
dela slovenskih avtorjev.
Kot možne posledice pod-
nebnih sprememb so v delu 
izpostavljeni: dvig temperature, 
spremenjen padavinski režim s 
pogostejšimi sušami poleti in z 
manj snega pozimi, spremenje-
ni pretočni režimi vodotokov 
s pogostejšim presihanjem 
vodotokov poleti, upad vodnih 
virov, spremembe v kmetijskih 
praksah, spremembe v biotski 
raznovrstnosti in v videzu 
pokrajine ter večja nevarnost 
naravnih nesreč. Na vse te izzive, 
ki vsak na svoj način vplivajo 
na turizem, moramo biti pri-
pravljeni, če želimo, da bodo 
Alpe tudi v bodoče privabile 
več kot desetino vseh svetovnih 
turistov ter zagotavljale dobrih 
deset odstotkov delovnih mest 
v Alpah.
Matija Zorn
PLANINSKA 
ORGANIZACIJA
Športni vidik 
planinstva
Na povabilo Planinske zveze 
Slovenije je imel 31. januarja 
2012 v Slovenskem planinskem 
muzeju (SPM) Izvršni odbor 
Olimpijskega komiteja Slovenije 
(IO OKS) − Združenja športnih 
zvez svojo redno sejo. V SPM je 
člane IO OKS in goste pozdravil 
Miro Eržen, vodja muzeja, ki 
je bil soorganizator seje. Do-
brodošlico je vsem zaželel tudi 
Bojan Rotovnik, predsednik PZS 
in član IO OKS, ki je planinstvo 
orisal tudi kot del uspešne 
športne zgodbe. V planinski 
organizaciji je namreč kar 1352 
športnih plezalcev in plezalk, 
2473 registriranih alpinistov, 
272 tekmovalcev v športnem 
plezanju, pa tudi tekmovalcev 
reprezentantov v tekmovalnem 
lednem plezanju in tekmo-
valnem turnem smučanju, 
kategoriziranih športnikov pa je 
v PZS kar 76, tudi najvišjih kate-
goriziranih razredov. Kot veliko 
zanimivost je razkril, da imamo 
v alpinizmu tudi zlato medaljo z 
olimpijskih iger: "Ko smo ravno 
v olimpijskem letu 2012, naj 
povem, da sta leta 1931 nemška 
alpinista Toni in Franz Schmidt 
preplezala enega od treh 
rano (O prijateljstvu preko smrti). 
Drugi del je gorniški (Po planin-
skih sončnih poteh). Planine 
so mu pomenile zatočišče, 
nedotakljivi svet tišine, simbol 
osebne in narodove svobode − 
veliko več kot morda komurkoli 
danes. Čeprav je tega branja več 
kot sto strani, bi si ga želeli še več. 
Jelinčič je namreč vešč peresa, je 
subtilen pripovedovalec (in tudi 
odličen poznavalec tako zgodo-
vine kot gorstev). Dogajanje je 
le del pripovedi, več je refleksije 
in živahnega opisovanja narave. 
Meni je bilo posebno všeč 
poglavje Po gorskih samotah, 
v katerem Jelinčič opisuje 
večdnevno potepanje po gorah 
okoli Kriških podov, prispevek Po 
Baški grapi in Pečeh pa urednik 
šteje kot enega najlepših ču-
stveno obarvanih zapisov in kot 
dokument o občutjih človeka, 
ki si je po dolgi odsotnosti dal 
duška na svobodi. 
V tretjem delu (Pusti in razrvani 
Kras) Jelinčič piše o odkrivanju 
lepot kraškega podzemlja, pri 
čemer tudi v opisovanju narav-
nih lepot ne more mimo faši-
stičnega terorja na Primorskem 
in boja za ohranitev slovenstva. 
Tej temi je posvečeno osrednje 
poglavje zbornika – Na okopih 
domovine, kjer začutimo, kako 
se je Jelinčič popolnoma predal 
kulturno-posvetnemu delu na 
Goriškem in boju proti fašizmu. 
Tudi tu izstopajo čustveno doži-
veta in danes težko predstavljiva 
dejanja, na primer tisto ob smrti 
upornika Draga Bajca (upor 
cele vasi na pogrebu). Čustveno 
obarvan je tudi Jelinčičev zapis 
spomina na očeta. Zadnji del 
zbornika predstavljajo zapisi o 
kulturnih vprašanjih (Jelinčič 
je bil urednik Gregorčičeve 
založbe), slikarstvu in domo-
znanskih temah (tu se posveča 
tudi italijanskemu poseljevanju 
tržaškega, večinoma slovenske-
ga etničnega ozemlja v času po 
vojni). Na koncu je poglobljena 
spremna beseda urednika, ki je 
morda celo prepodrobna, saj 
se določene vsebine podvajajo. 
Slikovnega gradiva v knjigi je 
nekaj, ne pa prav veliko. Vir za 
Jelinčičeve prispevke je bila 
vrsta revij in časopisov (nekaj 
je tudi še neobjavljenega): Pla-
ninski vestnik, Edinost, Ljudski 
tednik, Primorski dnevnik,