Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko ^TO XXIV. — Številka ^*?ovitelJl: obe. konference SZDL |*5J'*' Kranj, Radovljica, ftk. Loka ■VTriii — Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Mlklavčlc zgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 18. 8. 1971 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. JfASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Podpis skoraj nI potreben. 2e tako gost promet je zlasti v po-letnih dneh dosegel vrh. _ Foto: S. HaJn h^nČ\r 1/1 1TNIK1 trietu ■ temu i>n> LnJsko cesto H S?^1*01' POSAVEC 6CACli,i:,TFTA GOSTI-VbjaJ nbe. tabe, odprta E !■ obisk se priporoča Veletrgovina SPECERUA BLED Les in živinoreja — glavni dohodek 5. stran Barak je vedno manj 10. stran Semanji dan v Hotavljah bil je živ 11. stran Cipkarstvo še ne bo izumrlo 12. stran Roparski napad pri Vrbi 14. stran LS * 2. STRAN SREBA — It. AVuusin wrt Na povabilo vodstva Gorenjskega sejma je v petek popoldne obiskala sejmišče v Savskem loku delegacija Deželne ustanove ESA za razvoj obrtništva Furlanije in Julijske krajine in predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja te italijanske avtonomne pokrajine. Goste u Italije sta spremljala direktor sejma Lojze Okom in podpredsednik republiške gospodarske gbornice inž. Valentinčič. Gostje so izredno pozitivno ocenili sejem, posebno pa zamisel o sodelovanju na področju obrtništva na oktobrskem obrtniškem sejmu v Kranju. Menili so, naj gospodarska zbornica SRS in ESA pripravita vse potrebno za čim tesnejše sodelovanje med Slovenskimi obrtniki in kolegi iz Furlanije, Julijske Krajine, Koroške in mogoče tudi Hrvatske. V vseh deželah naj bi organizirali obrtniške bienale. (jk) — Foto: J. Košnjek Golice do Stola te nekaj let je sodelovanje med člani občinske konference ZMS Jesenice in grani-'cafji po karavlah v jeseniški občini zelo tesno in prijateljsko. Menda prav nobena druga občinska konferenca ZMS v Sloveniji ne navezuje z graničarji tako prijateljskih, tako častnih stikov kot prav jeseniška. Ob vsakem večjem državnem prazniku Jeseniški mladinci obiščejo karavle, obdarujejo graničar-Je, jim pripravijo proslave, predavanja in tekmujejo z njimi v raznih športnih igrah in v šahu. 2e teden dni pred letošnjim dnevom graničarjev so mladinci, člani tovarniške konference ZM v železarni Jesenice organizirali v karavlah v Kranjski gori, na Belci In v Žirovnici predavanja in Razgovore z graničarji. O lepotah naših gora je ob diapozitivih spregovoril znani planinec in alpinist Pavel 'Drimitrov. Njegovo predavanje od Jadrana do švicarskih Alp so povsod sprejeli z ve- likim navdušenjem in si želeli, da bi taka predavanja pripravili bolj pogosto. Mladinci tovarniške in občinske konference ZM pa so s temi predavanji dosegli in uresničili namen in smisel sodelovanja z graničarji po karavlah: vojaki-graničarji naj bi tako čimbolje spoznali naše kraje, ljudi, našo bližnjo in daljnjo okolico. Mladi so ob tej priložnosti pripravili tudi več športnih tekmovanj: v odbojki, nogometu in šahu. V soboto, 14. avgusta, so predstavniki jeseniške mladine obiskali in obdarili gra-ničarje na vseh osmih karavlah v jeseniški občini. Naslednjega dne pa so se odpravili na daljši pohod po graničarskih poteh od Golice do Stola. Okoli 30 mladih članov občinske konference ZMS Jesenice in ostalih mladinskih organizacij in društev v občini, se je v zgodnjem jutru zbralo pred občinsko skupščino na Jesenicah. Do Planine pod Golico so se pripc- !a Ljubelju: Karavla kokrškega odreda Dan graničar j ev so tudi v tr/.iški občini dostojno proslavili. 2e konec tedna so brila športna tekmovanja v malem nogometu in namiznem tenisu med ekipama obeh karavel z območja trži-like občine in mladinskimi knoštvi BPT in Peka. Vojaki fbbeh mejnih enot so bili go-NStje v obeh največjih tržiških llelovnih organizacijah in so si ogledali tudi potek dela v Btjih. Predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in zveze vojaških rezervnih starešin pa so na predvečer praznika obiskali Čuvarje naše meje v Med-vodju in na Ljubelju. Ob tej priložnosti je bila na ljubeljski karavli posebna svečanost, saj je k-ta dobila ime po kokrškem odredu, domicilni partizanski enoti tržiške občine. — ok ljali z avtobusom, od tam pa so se peš napotili do graničarske karavle France Prešeren v Planini pod Golico. Mlade Jeseničane je ob vsakem obisku karavle še najbolj zanimal ogled orožja, dokaj prizadevni in navdušeni so bili tudi pri raznih športnih tekmovanjih z graničarji. Po polurnem postanku so prek Savskih jam krenili proti graničarska karavli v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami, odtod pa po dolgi in močvirnati poti do Valvasorjevega doma pod Stolom. Včasih je bila pri Valvasorjevem domu karavla, zdaj je ni več. Pri Valvasorjevem domu so si odpočili in nadaljevali pot po strmem hribu navzdol, v Završnico, kjer so jim graničarji pripravili okusno in obilno kosilo. Tudi z graničarji v Završnici so tekmovali v odbojki in v nogometu. V medsebojnih razgovorih so mladi pripovedovali graničar j cm o svojem življenju in delu, graničarji pa so govorili o svojih dolžnostih in nalogah. Skoraj na vseh karavlah so izrazili željo, da bi si radi ogledali železarno in pri občinski konferenci na Jesenicah se že pripravljajo, da bodo v enem prihodnjih mesecev organizirali ogled železarne za graničarje v jeseniški občini. Zelo zanimivo je, da se v vsaki generaciji graničarjev, ki so v jeseniški občini, vsaj eden ali dva odločita, da bosta na Jesenicah ostala in si poiskala delo v železarni ali v drugih podjetjih na Jesenicah ali v okolici. D. S. V Gradu pod Krvave«m so praznovali Minulo nedeljo so prebivava krajevne skupnosti Grad pod Krvavcem praznovali krajevni praznik. Letošnje praznovanje so združili skupno s praznovanjem 30-letnice vstaje naših narodov, zato je bilo še lepše in boJj množično pripravljeno. Osrednja slovesnost je bila na Davovcu pri spomeniku padlih borcev oziroma na mestu, kjer so Nemci s pomočjo domačih izdajalcev pred 29 leti napadli kolono borcev II. grupe odredov, ki so se prek Gorenjske prebijali na Štajersko. Zbrani množici domačinov in okoličanov, preživelim borcem, aktivistom, pripadnikom enot teritorialne obrambe, ki so pred tem izvedle partizanske pohode in streljanje, je spregovoril predsednik KO ZB NOV Cerklje Janez Por. Orisal je takratne dogodke, ki med drugim poudaril, da J§ na tem mestu padlo kar 31 partizanov, članov tega odreda. Potem so recitator ji in pevci moškega pevskega zbo; ra Davorin Jenko iz Cerkelj izvedli še kulturni program. Popoldan se je praznovanje nadaljevalo na štefanji gori, kjer je zbranim spregovoril tudi predsednik krajevne skupnosti Grad Andrej Žargaj. Le-ta je opisal pomen vsakoletnega praznovanja in uspehe, ki jih krajevna skupnost kljub težavam, toda v najtesnejšem sodelovanju s prebivalci dosega vsako leto. Med drugim je omenil tudi pravkar končana dela pn asfaltiranju ceste skozi vas Dvorjc in pričetek del na cesti Ambrož—Kriška planina pod Krvavcem. Po njegovem govoru so izvedli kulturni in zabavni program. -an Iskra Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj želi zaposliti zaradi povečanja proizvodnih nalog nove sodelavce, in sicer: 1. orodjarje 2. brusilce 3. strojne ključavničarje 4. 100 delavk za delo v montažah ali obdelovalnicah 5. 3 vratarje-čuvaje 6. 5 čistilk Pogoji: pod tč. l.do 3.: dokončana ustrezna poklicna šola; pod tč. 4.: starost 15 do 35 let; pod tč. 5.: starost 25 do 45 let; pod tč. 6.: starost 25 do 50 let. Pismene prijave pošljite do 15. septembra 1^71 na kadrovski oddelek naše tovarne, kjer boste lahko dobili tudi podrobnejše informaciji' Mešalnica močnih krmil v Škofji Loki zaposluje deset delavcev, lani pa so iz mešalnice posla-H na trg skoraj 10.000 ton močnih krmil. — Foto: F. Perdan Družba naj da polovico Pretekli teden je bil v Ljubljani zbor delegatov zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SRS, na katerem so obravnavali teze za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov. Kmetje se niso strinjali s predlaganim načinom financiranja zavarovanja. Menili so, da bi morala družba za to zavarovanje Prispevati polovico sredstev, ne pa tretjine, kakor predvidevajo teze. Prav tako niso soglašali, da bi morali moč- nejši kmetje za pokojnine plačevati več kakor šibkejši. Menili so, naj družba pomaga šibkejšim kmetom, saj so za tak položaj oni najmanj krivi. Prav tako so kmetje menili, da je predvidena pokojnina 250 dinarjev majhna in je v nekem smislu bolj socialna podpora. Kmetje so zahtevali naj za njihovo starostno zavarovanje družba prispeva polovico. Denar naj bi dobila tudi od trgovine in predelovalne in- Petletna ocena rasti gospodarstva Gibanje gospodarstva obči-Kamnik za obdobje 1966 —-1970 beleži spodbudne rezultate. Kljub inflacijskim Pojavom, naraščanju cen, ne-"Kvidnosti delovnih organi-Zac'i, ki so spremljali celot-n° gospodarsko gibanje, ti Dve raznašalki *a dostavo jutranjika Delo naročnikom na dom In uličnega Prodajalca čas koj opisov sprejmemo ta Zelo dober zaslužek in ostali pogoji. Ponudbe sprejema podružnica CGP D«© Kranj, Koroška c. 16. negativni pojavi ne morejo zmanjšati doseženih uspehov. Oglejmo si nekaj podatkov. Celotni dohodek gospodarstva kamniške občine skupaj z zasebnim sektorjem je 1966. leta znašal 397 milijonov novih dinarjev, lani pa že 813 milijonov din. V obdobju od 1966 do 1970. so se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih povečale za 17 odstotkov, cen« izdelkov v trgovini na debelo za 20 odstotkov, cene na drobno (kmetijski pridelki, industrijski izdelki, storitve in gostinske storitve) pa za 26 odstotkov. Poprečno so cene v tem obdobju porasle za 21 odstotkov. Podatki kažejo, da je znašala poprečna letna stopnja rasti celotnega dohodka okoli 13,2 odstotka, kar je nad republiškim poprečjem, ki se giblje med 8 in 10 odstotki. Poprečna stopnja rasti narodnega dohodka v občini znaša 5 odstotkov. J. Vidic dustrije. Obe namreč odkupujeta kmečke proizvode in na ta način ustvarjata tudi precej akumulacije. Nekaj sredstev za starostno zavarovanje pa bo vsekakor treba dobiti tudi od kmetovega minulega dela. Na zboru je bil tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner, ki je v svoji razpravi skušal odgovoriti na nekatera vprašanja kmetov. Med drugim je dejal: »Družba je vsekakor za to, da ima zdravega in močnega kmeta, že to, da je skupščina podprla izhodišča za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov, potrjuje to dejstvo. Toda uvedba starostnega zavarovanja ni majhna stvar, še posebno v težkem gospodarskem položaju in nizki kmetovi produktivnosti. Tega pa kmetje nikakor nočejo razumeti.« Tovariš Hafner je nato dejal, da bo več kmečkih pripomb mogoče upoštevati, ko bo izdelan osnutek ali predlog zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Dejal je: »Pokojnina je sicer majhna, toda za začetek bo veliko pomenila predvsem revnejšemu kmečkemu prebivalstvu. Po drugi strani pa je tudi res, da kmetom ne moremo naprtiti še kmečke revščine. Družba bo vsekakor nosila del bremena. Kolikšen del bo to, pa je odvisno od nadaljnjih dogovorov in ekonomske sposobnosti kmetov. Ko bo položaj urejen, bodo lahko tudi kmetove pokojnine večje. Lahko rečem, da bo tisti kmet, ki je danes mlad ali srednjih let, dobival dobro pokojnino . . .« Delegati, zbrani na zboru, so podprli uvedbo starostnega zavarovanja kmetov in se obvezali, da bodo prav tako aktivno sodelovali v javni razpravi. J. Košnjek Mešalnica močnih krmil v Škofji Loki Kmetijsko gospodarstvo iz škofje Loke ima v svojem sestavu tudi mešalnico močnih krmil, ki je začela obratovati jeseni leta 1966 v zgradbi ob železniški postaji na Trati, že prvo leto se je v njej proizvedlo 1000 ton močnih krmil. Sprva je mešalnica delala predvsem za potrebe kmetijskega posestva pri Kmetijskem gospodarstvu in le malo za prodajo. Kljub temu je proizvodnja že naslednje leto narasla na 5000 ton, nato pa v naslednjih letih močno padla. To se je zgodilo predvsem zaradi neurejenega stanja v živinoreji in močnega zmanjšanja števila goveje živine. Lansko leto se je stanje v naši živinoreji spet popravilo in proizvodnja je narasla kar na 9700 ton, letos pa je do konca julija mešainica proizvedla že skoraj 7000 ton krmil. Povedali so mi, da vnaprej ne morejo delati nobenih načrtov, ker imajo velike težave z visokimi cenami surovin. V letošnjem letu vlada na našem trgu občutno pomanjkanje koruze, poleg tega pa je cena te surovine za krmila izredno visoka. Vse surovine mora mešalnica plačati vnaprej. Težava pa je v tem, da so cene po sporazumu o cenah za močna krmiia že dalj časa zamrznjene. V škofji Loki so mi povedali, da nastane med dovoljeno prodajno ceno in proizvodno ceno za okrog 25 do 35 par razlike pri kilogramu mešanice. Še večja razlika nastane pii specialnih mešanicah. Za zdaj so poiskali to rešitev, da so se z odjemalci tovrstnih me sanic zmenili za nekoliko drugačno razmerje surovin v krmilu. Pšenica je namreč cenejša od koruze. Pomanjkanje krmil, ki ga je občutiti že dalj časa, je seveda posledica razlik v cenah. Proizvajalci cen ne morejo dvigniti, delati v izgubo pa tudi nikomur ne pride na misel. Zato izhod iz te slepe ulice za zdaj še ni viden. Pomanjkanje koruze rešujejo z uvozom, problem pa bodo višji forumi poskusili rešiti tudi z intervencijskim uvozom ječmena. Uspeh tega ukrepa pa seveda še ni jasen. V Škofji Loki bodo čimprej poskušali urediti industrijski tir do mešalnice in pa mešalnico samo. Povpraševanje po krmilih je namreč vse večje, ker so kmetje spoznali njihovo koristnost. J. Govekar gorenjska kreditna banka KRANJ BLED RADOVLJICA JESENICE TRŽIČ ŠK0FJA LOKA ŽELEZNIKI vloži svoj denar ko Elektrotehniško podjetje v novih prostorih Ob Koroški cesti v Kranju gradi Elektrotehniško podjetje iz Kranja nove poslovne prostore, ker so bili stari porušeni, razen tega pa podjetje že takrat ni imelo enotni prostorov, temveč so bili le-ti raztreseni po Kranju. Z gradnjo novih poslovnih prostorov, kakor jih sami imenujejo, so začeli sredi lanskega leta. Investicija je prvotno veljala 250 milijonov starih dinarjev, vendar bo po sedanjih izračunih vsota večja za približno 100 milijonov starih dinarjev, in to predvsem zaradi podražitve komunalnih priključkov in gradbenih materialov ter drugačne kategorije izkopa. Za gradnjo so dobili od občinske skupščine Kranj namensko 150 milijonov starih di- Plaketa občine Forgaria v tržiški vitrini V nedeljo je tržiška folklorna skupina Karavanke imela svoj 18. nastop v Italiji v zadnjih dveh letih. Gostovali so v mestecu Forga-rla v Julijski krajini, župan tega kraja je pripravil 35 mladim Tržičanom sprejem in za plodno kulturno delovanje na tem območju izročil skupini častno plaketo svoje občine. Na prireditvi na prostem, se Je ob krajevnem prazniku zbralo nad 1000 ljudi, ki so spremljali nastop plesalcev, žal pa je neurje koncert pesmi in plesov prekinilo. Sicer pa so si tržiški folkloristi v teh krajih ustvarili lep sjoves in so vedno zaželeni gostje. — ok narjev kredita, od Gorenjske kreditne banke pa 100 milijonov kredita od vročenih sredstev. V nove prostore se bo preselila vsa dejavnost Elektrotehniškega podjetja. Instalacije, maloserijska proizvodnja, projektiranje električnih naprav jakega in šibkega toka v vseh izvedbah do napetosti 1000 voltov, razen tega pa še projektiranje strelo-vodnih instalacij, projektiranje naprav za kompenzacijo jalovega toka in avtomeha-nike za razne obdelovalne stroje. V novih poslovnih prostorih ob Koroški cesti bo tudi servis in prodajalna. Gradbena dela je podjetje zaupalo Projektu iz Kranja, ki pa jih je zaradi preobremenjenosti odstopil poslovni enoti Gradisa z Jesenic. Pri Elektrotehniškem podjetju v Kranju upajo, da se bodo do 1. novembra že preselili v nove prostore. -jk Medtem ko razmišljate o novem šolskem letu, pripravlja Mladinska knjiga za svoje kupce NAGRADE Poslovalnice Mladinske knjige so bogato založene z vsem, kar potrebujejo šolarji. S kuponom, ki ga dobite ob nakupu šolskih potrebščin, se lahko udeležite nagradnega žrebanja, ki bo septembra 1971. Zadnji rok za oddajo kupona je 25. september. 5000 nagrad vam bo olepšalo začetek šolskega leta Ivan Trojar 70-letnik Preteklo soboto sem se odpravil na Ostri vrh nad Železniki v Selški dolini. Prav ta dan je tudi delegacija škofjeloške občine pod vodstvom njenega predsednika Zdravka Krvine izbrala isto pot. Predstavniki občine so šli čestitat nekdanjemu predsedniku okrajev škofja Loka in nato Kranj Ivanu Trojar-ju — Zaglobi ob visokem jubileju — 70-letnici življenja. S skromnim darilom so se hoteli vsaj malo oddolžiti za vse njegovo dosedanje požrtvovalno delo. še vedno čilega možaka smo našli pred hišo. Seveda je takoj sledilo povabilo v hišo in ob dobri kapljici smo se zapletli v prijeten pogovor. Izredno je bil presenečen, ko je prejel darilo. »Nisem pričakoval kaj takega,« je dejal. »Bolj sem vesel kot bi bil, če bi zadel na loteriji. In lani, kako sem bil vesel povabila občine za izlet v Avstrijo. Še zdaj se tega izleta rad spominjam. Kako lepo je bilo.« Ivan je v mladosti veliko bral. Leninova dela je imel v malem prstu. Že 27. junija 1941. leta je imel Zagloba posvet z Johanom Bertonc-Ijem o organiziranju partizanskega gibanja v teh krajih. Z Johanom sta se spoznala še pred vojno na orožnih vajah in nato še v zaporu. »Prvi partizani so bili res reveži,« pravi Ivan. »In kak ideali/eni so imeli takrat ljudje. Nekaj neverjetnega. Ponoči, ko ne morem spati, premišljam, kako lahko neka generacija prenese toliko hudega. Zdaj, ko ne more nihče nič potrpeti, bi bilo huje.« Po vojni je bil Ivan Trojar predsednik okrajev Škofja Loka in Kranj — najprej tri lota v škofji Loki in nato še približno leto in pol v Kranju. »Veliko dela je bilo. Poleg vsega drugega so me po- stavili tudi za predsednika muzejskega društva. Morali smo urediti muzej. Zdaj si ga še dolgo nisem ogledal. V kratkem bom žrtvoval pol dne in se odpravil na škofjeloški grad. Moram, ker sem bil že večkrat povabljen.« Še bi lahko našteval vse tisto, kar je Ivan Trojar s požrtvovalnim delom naredil na svoji bogati življenjski poti. Koliko je prispeval samo k napredku kraja. Veliko se je v teh letih spremenilo po vsej Selški dolini. Ivan pa še vedno rad dela. Posebno vesel je, če se sreča s svojimi nekdanjimi prijatelji in se pogovori o vsem, kar je novega pri nas in po svetu. V dolino ne gre velikokrat. »Noge me bolijo in zato sem raje kar doma. Če bi me kdo peljal, bi že šel. Tako, peš, je pa do Železnikov predaleč.« Kljub trdnemu delu vse življenje je Ivan dočakal visoko starost. In vsi tisti, ki ga poznajo, teh pa ni malo, so mu ob 70-letnici zaželeli še mnogo let. J. Govekar Izseljenci tudi na Gorenjskem V sredo, 11. avgusta, je prispela na letališče Brnik skupina 173 naših izseljencev iz Pittsburga, ki bo ostala pri nas do zadnjega avgusta. Naši rojaki so prileteli z letalom znamke boei ng 707, last ameriške družbe Pan Amen can. Letalo je imelo precej šnjo zamudo, ker so takoj po vzletu v Pittsburgu ugotovili okvaro na letalu. Orjak se je spustil nazaj na letališče in po odpravi napake odletel proti daljnji Sloveniji. Pokroviteljstvo nad to skupino izseljencev je prevzel^ podjetje Kompas. V soboto, 14. avgusta, je organiziralo izlet na Vršič in Trento, v nedeljo pa je bil v Radomljah pri Ljubljani zanje velik piknik. V ponedeljek je del številne skupine odšel na i/let po Italiji in Avstriji, drugi del pfl |e odpotoval k Jadranskemu morju. Skupini se bosta vrnili na Bled 2l). avgusta. Naslednji dan bo zanje velik piknik na prostem pri Kompasovi m "oslisču v Rib-nem. Torej, Gorenjci bomo spet lahko pozdravili rojake iz daljnje Amerike! jk SI blagovnica škofja loka Šolske potrebščine že naprodaj šolske aktovke in torbice — peresnice in ostali pribor — telovadni copati in dresi — fantovske in dekliške šolske halje — vse vrste zvezkov — papir in ostale potrebščine za šolo Blagovnica IMAMA Škofja Loka Les in živi kmetov v reja - glavni dohode mincu in Sopotnici Krajevna skupnost Zminec v Poljanski dolini zajema sedem vasi: Bodovlje, Sopotnico, Florijan, Breznico, Gabrovo, Petrov hrib, Staniše in Zminec. Le Zminec in Bodovlje ležita v dolini, pa še tu so se njive in travniki naslonili na pobočja poljanskih hribov. Druge vasi so manjše, pravzaprav le zaselki raztreseni po grapah in vrhovih. Obiskali smo Zminec in Sopotnico. Zminec je vas starih, mogočnih hiš ob poljanski cesti. V 13. stoletju je štela sedem kmetij. Okrog leta 1600 je dobila prve kaj-že. Danes vse bolj postaja delavsko naselje. Skoraj je ni hiše, da domači že ne bi poiskali kruha v tovarnah bližnjega mesta Škofje Loke. Kljub temu je vas ohranila staro podobo. Majhna okna z železnimi mrežami so polna cvetočih rož. Rože so tudi Povsod okrog hiš. Kot bi bile simbol dobre kmečke gospodinje. Na fasadah so ohranjene freske zaščitnikov Polj, ognjišč in drugih hišnih patronov. Nekoliko naprej, zunaj vasi stoji švavnarjeva domačija. Tu se cesta odcepi za Sopotnico. Ime označuje ozko, tesno strugo, po kateri šumi in sope potok in se med skalami pretaka iz tolmuna v tolmun. Kmalu se razgled Odpre na kmetijo Šefert. Nastala je i/, dveh gruntov pred skoraj petsto leti. Za časa Valvasorja je bi! tod plemiški dvorec. I\an Tavčar, poet Poljanske doline in avtor Vi-soške kronike, ga je v svoji domišljiji preuredil v domovanje Ane Renate, ki je plesala z Jurijem Kalanom. To ?a tisti čas ni bilo kdove kako spodobno in so ji Poljan-CI baje zato nadeli ime »ta rej na t a.« Sopotnica je staro naselje ■OroŠkih Slovencev, ki so jih v t« kraje naselili freisinški Ikofje. Samotne kmetije so nametane tam od Lubnika do Gabrške gore in sopotniške-8a Črnega vrha. Od prve do ?adnje je več kot dve uri hoda. Sredi 19. stoletja je imela JW 20 hiš In 140 prebivalcev. Di,r^s je tam gori le Je 15 hiš, ki imajo komaj 60 stanovalcev. K upadanju prebivalstva je prispevala svoj delež vojna, ki tudi v teh krajih ni prizanašala, in odseljevanje za boljšim kruhom v dolino. Razvoj gre povsod naprej. Tudi v Zmincu in Sopotnici se je v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo. V vsako vas, vsak zaselek, pa naj bo še tako visoko so speljali cesto. Kmetije so se specializirale za proizvodnjo mleka in pitanje živine. Kmečke kuhinje niso skoraj nič slabše opremljene, gospodinje ne poznajo skoraj nič manj strojev kot v mestu. »Dvajset let se je pri nas premalo gledalo na razvoj zasebnega kmetijstva. V nekaj letih se ne da nadoknaditi zamujeno«, so dejali kmetje Ivan in Jurij Oman ter Janez Vodnik iz Zminca ter Habjan Blaž iz Sopotnice, ko smo se v ponedeljek pogovarjali. Kritično so ocenili položaj slovenskega kmeta in prizadevanja zadnjih let za pospešitev te panoge gospodarstva pri nas. Ivan Oman, ki je tudi odbornik občinske skupščine v škofji Loki, se je posebno razgovoril o pokojninskem zavarovanju kmetov. O zakonu, ki se pripravlja že nekaj let. Saj menda tudi negotovost kmeta, kaj bo z njim, ko bo ostarel, žene mlade ljudi od doma. »Po novem zakonu o kmečkih pokojninah naj bi slovenska kmetija prispevala v ta namen v poprečju 1600 din letno. Tri četrtine bi plačali v pavšalu, vsi enako, drugo pa v odstotku od katastrskega dohodka. Toliko bi morali plačevati, da bi kmet v starosti 65 let dobil 230 din pen- zije. Gospodar ali gospodinja. Mislim, da takega prispevka veliko kmetij ne bi zmoglo. Kmetje bomo pristali na prispevek, ki ne bo višji od 1000 din letno. Nekaj bo morala pomagati družba. S samofi-nanciranjem pa kmečke pokojnine ne bodo uspele.« Ivan in Jurij Oman sta soseda. Vaščani pravijo, da imata edino onadva možnost razvoja kmetije. Ivan Oman — Karlin je proizvodnjo že popolnoma preusmeril v živinorejo. »V hlevu imam vedno okrog dvajset glav živine. Redim pitance in krave. Lani sem prodal 21.000 litrov mleka. Na kmetiji prej nikdar nismo imeli toliko živine. Izračunal sem, da bi moral rediti najmanj 30 repov, da bi lahko zaslužil toliko kot kvalificiran delavec. Tako pa je moja delovna ura vredna 4 dinarje in delo desetih, dvanajstih ur okrog sto starih tisočakov mesečno.« Ivan Oman vodi knjigovodstvo svojega gospodarstva. Vse ima točno preračunano. Vedno načrtuje razvoj svoje kmetije, nove investicije. »Hlev je postal premajhen, prav tako silosi. Postaviti bi moral nove, hermetično zaprte s prostornino vsaj 300 kubi kov. Za vse to bi potreboval vsaj 250.000 din. A kje naj dobim dolgoročni kredit v taki višini?« Tudi Jurij Oman že preusmerja proizvodnjo. Morda je k temu prispeval tudi sosed, ki velja za najbolj naprednega kmeta daleč okoli. Oba Omana sta mlada gospodarja in morda prav zato polna načrtov in želja po napredku. »V načrtu imam preureditev hleva, tako, da bom lahko privezal vsaj dvajset glav živine. Naročil sem traktor in upam, da ga bom do pomladi že imel. Nekaj drugih kmetijskih strojev že imam. Seveda bo treba veliko odrekanja in trdega dela, da bova z ženo načrte izpolnila.« Kmetje v Sopotnici pa imajo največ dohodka od gozda. Je njihovo največje bogastvo. Zato se je tudi Habjan Blaž, ki že vrsto let gospodari pri Mežnarju v Sopotnici in je tudi predsednik krajevne organizacije SZDL, najbolj zavzemal za ureditev oziroma spremembo zakona o prodaji lesa. »Tudi naša vas se je že precej preusmerila v rejo živine, žita ne sejemo več, tudi krompirja malo. Njive smo zasejali s travo. Glavni dohodek nam torej prinaša živinoreja in gozd. Predvsem gozd. Zato smo kmetje že veliko razpravljali o zakonu o gospodarjenju z gozdovi. Hočemo prosto prodajo lesa. Sedaj si lastnik le toliko, da les posekaš, ga pelješ do Jelovice na Trato in plačaš prispevke in davke. Smo za to, da les odkupuje tudi zadruga in delovne organizacije. Bo vsaj konkurenca. Upamo tudi na višje cene. Sedaj dobimo za kubik iglavcev v poprečju 200 din, kar je komaj za delo.« Sodobna kmetija zahteva tudi kmetijske stroje. Tudi delavcev je premalo na kmet:ji, da bi lahko delali po starem. »Večina kmetijskih strojev pri nas se lahko kupi le za devize,« je spet povzel besedo Blaž Habjan. »Toda kje naj kmet dobi toliko deviz? V tujino ne more vsak. Kdo bo doma delal? Na potni Hst tudi ne. Ce hoče kupiti stroj, jih mora dobiti tako ,pod roko' kot pravimo. Ali pa stroj uvoziti in plačati visoko carino. V Celovcu se namrefi kmetijski stroji dobijo za dinarje. Kmetje zahtevamo, naj se kmetijski stroji prodajajo za dinarje ali pa naj bodo uvozniki oproščeni carine. Zlasti za tiste stroje, ki se jih pri nas ne da kupiti. In še to. Kmet plača za uvoženi stroj 25 odstotkov več cart ne kot družbeni sektor.« »Bolj bi morali poskrbeti tudi za izobraževanje kmetov,« so menili kmetje t Zminca in Sopotnice. Delava ska univerza naj bi v zimskem času pripravila dvo do tromesečne kmetijske šole. L. Bockaj Bogata žetev Po prvih podatkih zvezne gospodarske zbornice bomo letos v Jugoslaviji pridelali okrog 5,2 milijona ton pšenice. To je prvič v zgodovini jugoslovanskega kmetijstva, da je pridelek, pšenice večji od potreb. Strokovnjaki namreč menijo, da potrebujemo v Jugoslaviji letno okrog 5 milijonov ton pšenice. 4,5 milijona ton pšenice bomo porabili za prehrano In seme, 500.000 ton pa za materialne rezerve. V poprečju smo pridelali 27 stotov zrnja na hektar, kar je tudi rekord. Doslej smo namreč največ pridelali 25,2 metrska stota na hektar. Najboljši pridelek je bil v Voj- vodini. Hektarski pridelki so se približali pridelkom v nekaterih zahodno- in srednjeevropskih deželah, čeprav je v teh deželah intenzivnost pridelovanja veliko večja kot pri nas na primer v Vojvodini. Največji predvojni >ri-delek smo zabeležili 1939. teta in sicer je na naših p Ijlh zraslo 2,9 milijona ton pšenice. Letošnja rekordna letina pšenice nas uvršča na pito mesto v Evropi. Največ ^o pridela Sovjetska zvez.", in sicer 90 milijonov ton, s!?di Francija, Italija, Zahodna Nemčija, v Romuniji pa jo pridelajo približno toliko kot pri nas. -jk Ciril Jalen, vodja plemenilne postaje Antona Janše v Zelenici, je izjavil, da so čebelarji lani točili med, letos pa bodo solze, otroci pa bodo namesto medu lizali prste. Letošnja spomlad, ko je šest tednov nenehno deževalo, in zdajšnje dolgo sušno obdobje sta povsem onemogočili meden je. Čebelarji bodo morali prek zime pri lno skrbeti za prehrano čebeljih družin. — Na plemenilni postaji v Zelenici so te dni še zadnje matice na prahi, potem pa bodo postajo zaprli. Sicer pa je bilo v zadnjih treh mesecih poprečno na prahi po 100 matic, ki so se na vsakih 14 dni, kolikor traja praha, menjavale. Pred kratkim je plemenilno postajo obiskalo 70 čebelarjev iz Nemčije, sicer pa so tam skoraj vsak dan obiskovalci, saj se po dolini Završnice lahko z avtomobliom pride prav do sam; postaje, ki je na višini 1100 metrov. Od tam Je do žičnice na Zelenici samo še uro hoda. Nasploh je zanimanje tujcev za plemenilno postajo večje od domačinov. — Foto: J. Vidic Toyote v Kamniku konec avgusta Poročali smo že, da bo v Kamniku edina prodajalna v Sloveniji za prodajo japonskih avtomobilov. Po prvotni napovedi bi že maja moralo prispeti v Kamnik 100 V Kamniku pričakujejo, da bodo prvih 50 tovot dobili konec tega meseca. Kupci morajo avtomobil plačati v devizah, carino pa v dinarjih, tovot. Zastoj je bil menda v tem, ker je uvoznik Agroopre-ma iz Beograda moral po zveznih predpisih preskrbeti izvoz naših izdelkov na Japonsko. J. V. Turisti na letališču v Lescah Pretekli teden smo se oglasili tudi na letališču v Lescah. Obiskali smo direktorja Alpskega letalskega centra Franca Primožiča in ga vprašali, kaj se dogaja v teh »pasjih dneh« na leškem letališču. »Voženj z aerotaxijem je letos več kakor lani, ki jih je sicer vsako leto več, letos pa smo dosegli višek, čeprav se je cena za aerotaxi povečala. Za tri osebe stane 15 minut vožnje nad Bledom, Radovljico, Vrbo in Begunjami 150 dinarjev. Polurna vožnja z letalom stane 270 dinarjev, vendar gosta pilot potegne še nad Bohinj, Vogel in Pokljuko. Tričetrturna vožnja pa velja 500 dinarjev, vendar se polet še podaljša, saj leti- te tudi nad Julijce. Julija se za aerotaxi največ zanimajc gostje iz tujine, ki stanujejo v kampih, spomladi in jese> ni pa prevladujejo domačini. Ce primerjamo celo leto, je tako razmerje med domačimi in tujimi kar 50:50. Največ zanimanja je za polete z aerota-xijem, ki trajajo 15 minut.« Franc Primožič nam je tudi povedal, da se pojavlja že nova oblika turizma, »letalski turizem«. Gost pride na dopust k nam in pripelje s seboj jadralno letalo. Takih turistov je vedno več, sploh pa postaja letališče vse bolj privlačno, turistična točka, saj imajo 2iivila iz Kranja v letališki zgradbi tudi lično urejeno restavracijo — jk Obnovljen gasilski dom Pred kratkim je bila v Ne-vljah slovesna otvoritev obnovljenega in razširjenega gasilskega doma. Denar za material je dala občinska gasilska zveza, sicer pa je bilo veliko dela opravljenega s prostovoljnim delom in prostovoljnimi prispevki občanov. Obenem so na slovesnosti izročili namenu novo motorko znamke rbsenbauer. Letos so ali pa bodo v kratkem dobila novo motorko gasilska društva v Tunjicah, Ne-vljah, Mostah in v Komen- di. Predstavnik občinske gasilske zveze je izjavil, da so težave v tem, ker nimajo denarja za nakup novih cevi. Občina pa je ukinila dotacijo občinski gasilski zvezi. Kako se lahko »gasi« požar z novimi motorkami in starimi cevmi, naj pove naslednji primer: Lani so v Nevljah gasili požar z novo motorko in starimi cevmi, ki pa so med gašenjem vse popokale, ker niso vzdržale pritiska. J. Vidic 650 let Tržiča Ker prevod besedila listine doslej še ni bil v celoti nikjer objavljen in ker je tudi besedilo samo tako po vsebini kot po obliki zanimivo, prevedimo tudi leto! »Prvič, na Jurijevo letos naj meščani z glasovanjem v prisotnosti in pod predsedstvom sedanjega oskrbnika izvolijo in potrdijo izmed meščanov tri ugledne može, po možnosti take, ki znajo brati in pisati, enega za načelnika, druga dva pa za podnačelnika. Po treh letih pa naj ali imenujejo druge ali pa tistega, ki je posebno sposoben in meščanom po volji znova potrdijo za tri leta. Drugič naj blagajno (skrinjico) s tremi različnimi ključi dobi v varstvo vsakokratni načelnik, obema podnačclnikoma pa je treba izročiti vsakemu svoj poseben ključ. Tretjič naj vodijo posebno knjigo prejemkov in izdatkov in naj eden ali drugi izmed takratnih podnačelnikov Vanjo občasno vpisuje vse prejemke pa tudi izdatke. Knjigo naj natančno vodita. Četrtič, če želi kdo od tržanov postati meščan s tem ali onim poklicem, naj svojo željo javi na Jurijevo ali Mihaelovo, na ta dva dneva, ki ju v ta namen s tem posebej določamo, načelniku, ta pa ga mora potem, ko je skupaj z obema podnačclnikoma preudaril, ali je prosilcu moč podeliti meščanstvo, predlagati vsakokratnemu oskrbniku in dobiti njegovo privolitev. Petič naj se tamkajšnji usnjarji (?) porazdele v tri skupine in sicer v prvo izmed njih trgovci, usnjarji, irharji in večji kovači, v drugo peki, krčmarji, mesarji, boljši pletilci in manjši kovači, v tretjo pa vsi drugi z drobnimi obrtmi. Vsak novi meščan prve skupine naj vplača v trško blagajno 12 goldinarjev pristojbine, druge 8 goldinarjev in tretje 4 goldinarje, trški predstojniki pa morajo vplačane zneske vnesti v knjigo prejemkov in jih nato vestno rabiti za potrebe vsega trga, vendar vsekdai z vednostjo in privolitvijo oskrbnika, kolikor bi šlo za večje izdatke. Šestič naj za pokritje neobhodnih skupnih izdatkov trga prispevajo V trško blagajno vsi meščani prve skupine po 2 goldinarja osebnega davka letno, druge po 1 goldinar in tretje po 40 krajcarjev; predstojniki pa so pooblaščeni, da smejo tiste meščane, ki so brez denarja in žive v očitni revščini, potem ko so ugotovili njihove razmere, polovično obdavčiti ali pa jim davek v celoti spregledati. Ti davki naj se vplačujejo vsako leto na Jurijevo načelniku vpričo obeh podnačelnikov in vpisujejo v knjigo prejemkov. Sedmič naj predstojniki izberejo in nastavijo dva nočna čuvaja in ju pred* stavijo vsakokratnemu oskrbniku. Le-ta morata podnevi in ponoči paziti na ogenj, ponoči glasno oznanjati ure in podnevi ravnati po vseh ukazih, ki jih daje načelnik, v njegovi odsotnosti pa prvi podnačelnik. Za to jima lahko podeljujejo iz skupne trške blagajne primerno letno nagrado in potrebno obleko, kar vpisujejo med i/datke. Osmič morajo predstojniki vsaj na četrt leta pregledati ali dati pregledati uteži in mere pri trgovcih, pekih, krčmar jih in mesarjih in ee ugotovijo kršitelja, mu naložijo največ 2 goldinarja denarne kazni, globo pa prav tako polože v skupno trško blagajno in jo vpišejo med prejemke. Devetič. Ce nastane med tržiškimi obrtniki kak spor, ki zadeva meščanske pravice ali obrtniški red ali bi utegnil nanju vplivati, ga najprej obravnavajo vsakokratni predstojniki meščanov, če pa bi z njihovo odločitvijo ta ali druga stran ne soglašala, razsodi nato grajski oskrbnik. Desetič naj se po preteku treh let računi, ki jih vodijo predstojniki, V prisotnosti grajskega oskrbnika natančno pregledajo in če je vse v udu, potrdijo in podpišejo. V primeru ixi, da ugotove kak primanjkljaj, je treba manjkajoči znesek takoj povrniti. Enajstič. Ce bi se primerilo kaj takega, kar ni moč vnaprej videti in /ato ni moglo biti tu omenjeno, je predstojnikom izrecno prepovedano, karkoli na novo uvajati ali ukrepati, ne da bi se prej posvetovali o stvari /. vsakokratnim oskrbnikom in dobiti DJegOVO privolitev. Da bi pa, dvanajstič, bilo meščanstvo zavarovano in zaščiteno in bi lahko uživalo posebne meščanske pravice, milostno zapovedujemo vsakokratnemu oskrbniku, naj jih s trdo roko izvaja in naj trikrat javno razglasi, da ne sine nihče, ki ni meščan, razen ob semanjih dneh, ne v trgu ne četrt ure /ima i trga izvrševati kake obrti ali prodajati izdelke, ki je njih izdelovali ji- pridržano mestnim obrtnikom, sieer se jim blago bre/ pi i/anasaii ja odvzame. Na to morajo biti oskrbniki posebno pozorni. Vendar je poljedelstvo od tega izrecno i/.v/elo in se z njim lahko peča vsakdo, tudi če ni meščan, ter sme lastne pridelka kjerkoli prodajati. Trinajstič naj meščani načelnika in oba njegova pomočnika, podnačelnika, upoštevajo, kot se spodobi, in spoštujejo, ti (predstojniki) pa naj I meščani občujejo z vso ljubeznivostjo, skrbe, da vladajo med njimi enotnost, mir in red, naj razsojajo nepristransko in naj jih kar najbolj ščitijo, v nobenem primeru pa ne bodo I njimi ravnali surovo in oblastno, še manj pa, da bi koga, razen tistih, ki jih zadeva 8. člen, kaznovali brez vednosti vsakokratnega oskrbnika. J. R. sreda — is. avgusta im GLAS * 7. stran Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Hitlerja to ni motilo. Na jugovzhodu je imel Madžarsko in Jugoslavijo s poslušno vlado, ki je slepo zaupala nemškemu in italijanskemu prijateljstvu. Če bi se Jugoslavija skušala vrniti k svojim starim zaveznikom, ji bo zadal smrtni udarec s pomočjo Italijanov, Madžarov in Bolgarov. Razmere v Romuniji prav tako niso bile za zahod preveč ugodne. Sicer pa bo Romune še ta mesec diplomatsko 'pretipal in jim preiskal obi-sti'. Grčija pa ga trenutno ni zanimala saj je v 'italijanski interesni sferi'. Ko je s poveljniki kopenskih, zračnih in pomorskih sil razpravljal o svojih načrtih, je govoril, da je za rešitev težav potreben pogum. »Ne pogum prilagoditi se danim razmeram, marveč danost prilagoditi zahtevam,« je filozofirah »Nemčija seveda zahteva življenjski prostor. Zato je treba danost, da ima Nemčija premalo življenjskega prostora, prilagoditi zahtevam po tujih ozemljih. Brez vdorov v tuje države si ni mogoče prilastiti tujega bogastva in tuje lastnine. Nemčija je danes zmožna to storiti. Judov-sko-bol jševiško marksistični razkrojevalci so za žicami koncentracijskih taborišč. Doslej sem dosegel šele nacionalno enotnost Nemcev, doseči pa je treba še druge cilje.« »BREZ PRELIVANJA KRVI NE BO ŠLO« je napovedoval Hitler. Vrhovnemu poveljstvu, ki bo poveljevalo v varnem zaledju, ni vzbujalo nobene groze, saj so na prelivanje krvi čakali že pred prihodom Hitlerja na oblast, njegov prihod pa podprli prav zaradi tega, ker so vedeli, da jih v njihovih pričakovanjih ne bo razočaral. »Ob prvi priložnosti bom napadel Poljsko. Kolikor pa bi Zahod ne odstopil od sedanje blazne igre, potem bi bilo po moje najbolje najprej opraviti z Zahodom, Poljska bo potem pokleknila pred nami sama na kolena. Pri takem napadu naj Belgija pozabi na svojo nevtralnost, kakor je morala pozabiti nanjo leta 1914. Le drugih takratnih napak ne bomo smeli ponoviti.« Za neponovitev napak bodo poskrbeli generali. »TAKRATNE NAPAKE SO BILE NAŠA ŠOLA.« Tako so se nemški generali neštetokrat izražali. 0 teh napakah so vendar razmišljali celi dve desetletji in bili prepričani, da jih v novi vojni ne bodo ponovili. In vendar? Francija ima utrjeno mejo. Mnogo bolj utrjeno kakor leta 1914. Svojo Maginoto-vo linijo so Francozi razglašali za nepremagljivo. »Tudi mi imamo Siegfricdovo. Močnejša je kakor francoska. Francosko bomo obšli skozi Belgijo.« In vendar so menili, da bi bilo bolje opraviti najprej s Poljsko. »Zmaga s Poljsko? To je vprašanje nekaj dni!« »Nemčija danes ni Nemčija 1918!« Te besede so pomenile, da je Nemčija najbolj in naj moderneje oborožena armada na svetu. Okupacija Češke je bila tudi bogat nepoškodovan vojni plen. Poljska armada po oborožitvi ni bila niti senca oborožitve češkoslovaške armade. Češkoslovaška armada je imela odlično pehotno orožje. Njene puške so istega modela kakor nemške. Češki naboji bodo streljali tudi iz nemških pušk in novih strojnic, imenovanih MG 38, ki so samo izpopolnjeni model čeških zbrojevk. In potem množica lahkega jurišnega avtomatskega orožja, artilerija, oklopnjaki, letala, skoro nič slabša od nemških. In škodove tovarne še delajo. Delajo s pospešeno naglico. Češka je sedaj nemški arzenal. Toda tudi brez tega arzena-la je imela Nemčija že prej največje tovarne orožja na svetu. »Češki plen je sedaj naše politično orožje. Vsemu svetu lahko dopovemo, kako zelo nas je ogrožala ČSR!« Tako so pisali NEMŠKI ČASNIKI Razen hitlerjevsko sfanatiziranih ali pa primitivnih Nemcev, jim ni verjel nihče. Sfanatiziranost spreminja ljudi v topoglavce. Topoglavce pa potrebujejo diktatorji za ohranitev svoje oblasti in uresničevanje svojih načrtov. Pri tem pa pozabljajo, da postajajo sami topo-glavi in da topoglavost sfanatiziranih ali ustraho-vanih množic zamenjuje z 'ljubeznijo do Fiihrer-ja in domovine'. POLJSKA je v tistem času imela sebe za velesilo, nemški generali pa so vedeli za njeno slabo oborožitev. Letal je imela 272. To je bilo za takratne pojme veliko, toda nič proti Nemčiji ali Sovjetski zvezi. Poljska je imela eno samo motorizirano brigado, sestavljeno iz dveh polkov motorizirane kavale-rije in enega tankovskega bataljona. Navadnega pehotnega orožja pa je imela komaj za četrtino obveznikov v primeru popolne mobilizacije. Pa je še vedno odklanjala sleherno sovjetsko pomoč. O tem so 14. aprila razpravljali v britanskem spodnjem domu, kjer so se našli tudi taki, ki so Poljsko 'razumeli'. Finančni minister sir John Simon pa je vedel, da Britanija v tem času potrebuje Sovjetsko zvezo. Zato je dejal, da VELIKA BRITANIJA na 'noben način noče izključiti iz fronte miru Sovjetske zveze' in da jo je povabila, da bi se udeležila razprave 'o izjavi štirih sil Anglije, Francije, Poljske in Sovjetske zveze' o sedanjem položaju. Britanska vlada je bila vsaj po besedah pripravljena sprejeti predloge Sovjetske zveze, ki jih je še pred tedni označil Chamberlain za 'preuranjene'. »Bila bi blaznost, ko bi zavračali pomoč Sovjetske zveze v nevarnosti, v kakršni se je znašel svet,« je izjavil John Simon. »Britanska vlada tudi nima nobenih pomislekov do sklenitve fran-cosko-ruske-britanske vojaške zveze.« Toda to so bile samo besede, zavlačevanje pogajanj s strani Zahoda ni imelo čistih namenov. Utrjevanje Alandskih otrokov s strani Finske, ki je že od leta 1932 zaostrovala svojo politiko do Sovjetske zveze, ni bilo naperjeno proti nemški nevarnosti, marveč proti sovjetskemu baltiškemu brodovju. Vseeno pa se je SOVJETSKA ZVEZA še vedno prizadevala za ustvaritev kolektivne varnosti evropskih držav, ki naj bi se kolektivno postavile napadalcu po robu. Toda Zahod je vselej našel kaj, o čemer bi bilo treba še razpravljati, tako da pogajanja v Moskvi aprila niso pripeljala do zadovoljivih rezultatov. Dne 15. aprila je dvignil svoj glas tudi predsednik ZDA Roosevelt v upanju, da bi 'države Novega sveta lahko pomagale odvrniti katastrofo, ki preti Staremu svetu'. Postavil se je na britansko stališče in zavračal nemške trditve o britanski 'obkoljevalni' politiki do Nemčije. »Garancija za neodvisnost neke druge dežele ni politika obkoljevanja,« je poudaril, nato pa naslovil APEL NA HITLERJA IN MUSSOLINIJA Rooseveiiov apel na vodilna evropska fašistična diktatorja je uvodoma poudarjal strah pred vojno, ki je zajel ves svet. »Po napetosti minulih tednov je morda sedaj, ko ni več nobenih čet na pohodu, napočil ugoden trenutek za to poslanico. Troje držav v Evropi in ena v Afriki je izgubilo svojo neodvisnost, ogromno ozemlje neke druge neodvisne dežele (Kitajske) na Daljnem Vzhodu je zasedla sosednja država (Japonska). Krožijo pa tudi vesti, da taka usoda preti še nekaterim drugim deželam. Svet drsi v očitno katastrofo, če se ne bo našla pametna pot, da bi jo preprečili. Ponovno ste izrazili, vi, Fiihrer, in vi, Duce, da ne vi, ne vaši ljudstvi ne želite vojne. SPUSTITI IN ZAPLESTI V VOJNO JE UPRAVIČENO SAMO V PRIMERU OBRAMBE LASTNE DEŽELE PRED NAPADOM. Vsa mednarodna vprašanja je mogoče rešiti s pogajanji na miren način! Le zaupanje v pogajanja je treba imeti, orožje pa pustiti izven konferenčne dvorane!« Tako je Roosevelt naslovil na Hitlerja in Mus-solinija naslednje besede: »Prepričan sem, da bi b-,a stvar miru zelo napredovala, če bi državniki dali narodom sveta odkrito izjavo o sedanji in bodoči politiki svojih vlad. Ker ZDA, ena od držav zah. poloble, niso zapletene v sedanji spor v Evropi, upam, da mi boste morda kot poglavarju neke, daleč od Evrope oddaljene nacije dali izjavo o svoji politiki, tako da bi jaz lahko, razumljivo z vso odgovornostjo in dolžnostjo dobronamernega posredovalca, posredoval vašo izjavo drugim nacijam, ki jih sedaj navdaja strah pred smerjo, po kateri je krenila vaša politika. Ste pripravljeni dati zagotovilo, da vaše vojne sile ne bodo vkorakale in ne napadle na ozemlja naslednjih držav: Finske, Estonske, Letonske, Litve, Švedske, Norveške, Danske, Nizozemske, Belgije, Velike Britanije, Irske, Francije, Portugalske, Španije, Švice, Lichtensteina, Luxemburga, Poljske, Madžarske, Romunije, Jugoslavije, Bolgarije, Grčije, Turčije, Iraka, Arabije, Sirije, Palestine, Egipta in Irana? Tako zagotovilo seveda ne sme ostati v veljavi samo za danes, marveč tudi za prihodnost... Želite obdržati zdravje, vitkost in mladostno svežino? Obiščite bazen in sauno v hotelu Crelna v Kranju vsak ponedeljek, sredo in petek od 12. do 20. ure. Kopanje nadzoruje strokovnjak — fizioterapevt Cene ugodne TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUS ISTOR-O-NAL 8 Piše dr. Ivo Valič Prvo jutro v baznem taborišču je bilo čudovito lepo. Ob sedmih se je prvi sončni žarek splazil prek grebena in obsijal taborišče z vso močjo. Door Dana Khan — naš kurir— je že šaril okrog šotorov. Zanj smo postavili poseben majhen višinski šotorček zraven kuhinjskega in bil je zeo zadovoljen, ker mu ni bilo treba prebiti še ene noči na prostem. Poleg šotora je dobil še zračno blazino in spalno vrečo. Ostali smo polenarili, kajti dan je bil namenjen počitku in dokončni ureditvi tabora. Šele, ko je sonce segrelo šotor, sem zlezel iz spalne vreče. Ponoči me je zopet zeblo in sklenil sem, da bom zvečer oblekel še veston (puhasti jopič) in puhaste hlače. Ko smo se počasi kot martinčki zbirali pred šotori, smo se ogledovali in se drug drugemu smejali. V obraze smo bili močno otečeni in zabuhli in smo s težavo odpirali veke. Le Petru in Mišotu ni šlo na smeh, ker sta se slabo počutila in ju je močno bolela glava. Tudi ostali smo občutili lažji glavobol, pač začetne težave zaradi višine oziroma pomanjkanja kisika. Tudi preslaba zaščita pred soncem med potjo se nam je maščevala in otepali smo se s posledicami sončarice. Kar radi smo segli po tabletah, da smo ublažili tegobe. Potem smo odpravili kurirja s prvo pošto iz baze za domovino. Še pred tem smo napravili nekaj skupinskih posnetkov in nato na skrivaj, brez vednosti zveznega oficirja, oddali pisemski ovitek s filmom kurirju. Želeli smo, da bi s prvim obvestilom prispel v domovino tudi kakšen posnetek. Zvezni, ki je imel pod kontrolo vse filme, se je z nami pridno slikal in tudi sam fotografiral. Potem je nekaj zasumil, toda kurir je bil že daleč. Od Jocota je zahteval pojasnilo. Nastala je zmeda, katero je Joco namenoma povzročil. V prisotnosti zvez- nega je prešteval in prešteval filme, se večkrat zmotil, jih predeval s kupa na kup, odšteval in prišteval in mu končno podtaknil prazno škatlico, da je bilo število filmov zopet pravšnje, zvezni pa za silo potolažen. Zatem se je zvezni želel preseliti od Sandija in Petra v višinski šotorček »na svoje«, kar sta oba z veseljem sprejela. Precej sta pridobila na prostoru. Sandi je pridno urejeval kuhinjo, zraven nje pa smo v kamniti ogradi uredili še skladišče. Ciko, Franci in »3 M« so odšli na oglede nad bazno taborišče, potem, ko so pripravili za višinska taborišča šotore in drugo potrebno opremo. »3 M« so trije Mojstrančani, kot sem jih poimenoval sam za sebe, zaradi krajšega pisanja v dnevniku. Tudi nerazpoloženje do dela je eden od znamenj višinske bolezni! azaj je Janko prišel ves odrgnjen po rokah. Na strmem, ledenem sneži-šču mu je spodrsnilo in preden se je ujel, je pustil tam nekaj kože. Po njihovem povratku je padla odločitev: poizkusili bomo z vzponom preko južne stene, čeprav je v sredini videti teren težji in nad njim strm ledenik, ki ga bo potrebno prečiti. To bo verjetno tudi ključno mesto vzpona, čeprav zgornjega konca sploh ni bilo mogoče videti iz baze. Toda iz zbranih podatkov nam je bilo znano, da je prehod možen, če vzpon le ne bi bil mogoč, nam je še vedno ostala klasična smer po jugozahodnem grebenu. Zaradi potrebne aklimatizacije — navajanja na višino — ki vedno zahteva določen čas, je bilo itak vseeno, kje začnemo. Še pred večerom sem vsem kontroliral krvni pritisk in srčni utrip, ki sta poleg osebnega počutja najboljša podatka stopn aklimatizacije in zmogi osti. Po pričakovanju sta bila pri vseh oba daleč nad povprečjem: hiter utrip kot pri dojenčku in visok pritisk kot pri sklerotičnem starcu. Ko je sonce izginilo za koničastim, zasneženim vrhom Ghul Lnsht Zorna in so zadnji žarki rdeči'j čudovito oblikovane vrhove okrog Tirich Mira onkraj ledenika, je bilo bazno taborišče urejeno in napravljen načrt za prihodnje dneve. Naslednjega dne so Peter, Franci in »3 M« postavili prvi višinski tabor. 5300 m na grebenu sta vznikla dva majhna šotora. Višina je fante močno zdelo-vala, čeprav niso nosili težkega tovora. Franci je moral obrniti že prej in se vrniti v bazo. Po radijski zve/i smo se domenili, da se vrnejo tudi ostali. Malo pred njimi je končal nekajurni ogled po ledeniku tudi Joco. Vsi so se pritoževali. Joco nad silno razgibanostjo ledenika, ki je poln ledeniških jezer in jezerc, rek in potokov, dolin in dolinic, majhnih in velikih skalnih blokov. Drugi so kleli grušč v strmem bregu do prvega tabora, kjer je bila stopinja negotova in je noga čestokrat zdrsnila. Oboje je zahtevalo hudega napora, ki močno izčrpava človeka. Tudi zvezni se je slabo počutil in se nikakor ni hotel sprijazniti z našo hrano. Zahteval je, da mu plačamo dnevnice in da bo šel v dolino nabavit hrano. Sporekla sva se, kajti pred našim odhodom se je z vsem strinjal in je odklonil našo ponudbo, da bi nabavil še kaj zase. Se-dai mu ie očitno šlo za de- nar, za nas pa je Izdatek predstavljal nemajhen in nepredviden strošek. Toda'^ pravljeni smo mu bili pl ti tudi to, da bi tako la dalj časa ostali sami in brez nadzora. Predlagal sem mu, naj počaka na naš povratek v dolino. Ko sem v jezi še dodal, da predstavlja za nas večji problem kot Istor-O-Nal, se je užaljen umaknil v svoj šotorček. Naslednjega dne zjutraj pa se je pojavil in dostojastveno izjavil, da noče za nas predstavljati večjega problema kot Istor-O-Nal in da bo zato ostal v taboru! Lepa reč! Tako je bilo konec našega pričakovanja, da bomo ostal: sami. Nehote se nam je pošteno maščeval in tudi moje opravičilo ni spremenilo njegovega sklepa. Tega dne sva s Čikotom opravila nošnjo do tabora ena. Ko sva ga dosegla, naju je dajal hud glavobol in hitro sva se odločila za povratek. Med njim se je pridružila še slabost in kar vesela sva bila, ko sva zopet prispela v bazo in se je vse nekoliko poleglo. Mišo se je že ves dan počutil zelo sla- bo in Sandi ne desti bolte Obema zdravila niso kaj jSf da pomagala in odločil sem se, da se naslednjega dne OjK pravita za nekaj dni v doji no, niže, kjer bosta najhitrč* je prestala krizo, ki smo jf prebolevali vsi v lažji ali hulr ši obliki. Po infuziji se je MI šotovo stanje popravilo. V spremstvu čikota in Francija sta se drugo jutro skupaj * Sandijem odpravila s težkim, počasnim korakom v dolino. Vsi smo želeli, da bi se zopet čimprej sešli zdravi in polni moči. Po stalni radijski zvezi smo spremljali njihovo po* in počutje medtem ko smo lenarili po taborišču in vse popoldne igra i tare k. Zvonar, kot smo največkrat klicali Zvoneta, se je motil s klesanjem napisa »YUGOSLAV EXPEDITION 1971« na veliko, ploščato skalo tik taborišča. Ko smo zvečer ob zadnji zvezi dobili sporočilo, da se Mišo in Sandi dobro počutita, smo bili kar boljše volje. Dogovorili smo se, da gredo naslednji dan »3 M« proti taboru ena in po možnosti se naprej. Toda naslednjega dne smo bili prisiljeni spremeniti načrt. Posta.Ijanje baznega taborišča — Nalagut 4500 m. V ozadju Ghul Lasht Zom II. — 6611 ni. MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Ko se je Slavko vrnil junija iz Ljubljane in l1 Povedal, da pojde v Francijo in se postavi 113 lastne noge, mu ni verjela. — Kar pojdi, če ti ni všeč v Ljubljani, — mu Je rekla. . "— Všeč ali ne všeč. Moram. Sit sem lakote 10 revščine, — jo je očitajoče pogledal. , .~~ Storila sem vse, kar sem mogla. Nisem "■»va, če so taki časi. Časi, časi ... — jo je oponašal. . Ko bom ločena in se bom vnovič poročila, 00 za oba skrbel Fric. . ~~ Zate lahko, a zame mu ne bo treba, — 1 hotel slišati ničesar o Fricu. ~~ Fric je dober človek. Boljši kakor tata. Že , vnaj °i se mi ne bilo treba ubijati z revščino, ° 01 tata priznal, da je kriv razdora med nama. .y~~ Seveda, samo on je kriv, ti pa... ti pa *e. prav nič... Molitvica, ki jo znam že na Pamet. - Ti Sebe ne veš, ničesar ne veš, — je branila Pred očitki. — Ne vem, seveda ne vem! Fric, s katerim ga varala, ni nič! Laž, da si tato iskala od vega dne, ko je bilo vojne konec, ni nič! m sem ga moral najti, — ji je v dušo zabijal °esede kakn,- kakor žeblje. . ,"~ ln kaj si imel od tega? 'aino vprašala. ga je kljubo- „ To, da vem, da nikomur od vaju nič ne p°menim. jokala Krivico mi delaš, Slavko, — bi rada za-•n ga z jokom ganila, pa ni mogla. — Prav tako kakor tata, kajne, — se je po-smehnil. — Dela mi jo. Delal mi jo je vse življenje. — Ti pa ne njemu? — O tem bo razsodilo sodišče. — O, to pa, to! Zato se tako pulita, komu bo dalo prav, a vesta, da sta oba kriva. Ob teh besedah ji je jemalo sapo. — Sicer pa je to vajina stvar in moja samo toliko, kolikor mešata mene v svojo igro. — Kdo? Kdo te meša v igro, — je hlipala. — Oba! — Slavko? — ga je užaljena pogledala. — Da, oba! ... Oba bi bila rada pred menoj brez krivde. — Jaz sem! — je kriknila. — Si, kajpak si . . . Zato pa mi tata ni hotel dati dovoljenja za spremembo državljanstva. Tako sem bil v svoji domovini tujec, nemški državljan, človek brez ugodnosti in drugih državljanskih pravic. Prosil sem za podporo, pa so terjali od mene državljanski list. Ta pa je bil nemški. O, tudi sedaj bi mi ne bi treba v Francijo! Na mornariško vojno akademijo bi se vpisal, pa nisem imel pravega državljanstva. Mornar bi bil lahko, oficir, nikomur več v breme . . . Tako sem pisal tati, on pa mi je odgovoril, naj se zahvalim tebi, ker mi dovoljenja za spremembo državljanstva ne bo dal toliko časa, dokler ne vzameš nase celotne krivde za ločitev vajinega zakona ... Ti tega, seveda, ne boš storila ... — Ne, nikoli! Kriv je on. On me je puščal samo On se je zapletel z drugo . . . — Ti pa z drugim, mar ne? -- Z drugim, a šele sedaj v Berlinu, šele potem, ko mi je tata pokazal vrata. — Ni te bilo treba siliti preveč, ker te je v Berlinu čakal drug, — je bil Slavko neizprosen. — To ni noben drug, noben nadomestek . . . To je plemenit človek, pesnik . . . — Zares, pesnik! Pesniki pa so vsi samo plemeniti ljudje, kajne. Prekleto malo jih poznaš! Vzemimo samo Prešerna. Za Julijo je pretakal pesniške sol/e. Ano Jelovškovo pa je izrabljal in ji spremenil njeno življenje v pekel. Ne misli, da si ti tistemu Fricu Julija in da razen tebe, ne bo videl nobene več. Mogoče ga boš nekoč še bolj preklinjala, kakor preklinjaš tato. Ali pa bo on preklinjal tebe. Mlajši je kako ti. — Ne bodi krivičen. Fric je ... — Ne zanima me, kaj je in kaj ni, — ji je vpadel v besedo. — Ti torej misliš, da nimam več pravice do svojega življenja in ljubezni. — Imej jo, če jo hočeš. Ne branim ti. Ko bi ti hotel braniti, bi se ne odločil, da začnem sam skrbeti zase. Izrabljal bi te in izrabljal bi tistega Frica in kogarkoli. Pa bi me bilo sram. Sam se bom postavil na noge, kakor se mora sleherni. Tako so se dnevi spreminjali v prerekanja in prepire, ker so se na Slavkovo stran postavili tudi domači. — Pa skrbite vi zanj, če meni ne dovoli, — je nalašč začela kazati brezbrižnost do sina in sinove odločitve. — Na tuje ga ne pustimo, — je govorila mati, čeprav je vedela, da za Slavkovo šolanje ne bo nikoli dovolj denarja, saj ga zadnje čase primanjkuje celo za kruh. štefi je to vedela. Zato je samo čakala, da se bo Slavko unesel in da bo potem lahko zopet sama skrbela zanj. Da pa bo lahko, bi morala čimprej doseči razvezo zakona. Zato je (čeprav tega ni nikomur zaupala) že nekoliko popustila Federlu in pisala svojemu advokatu v Miinchen, da pristaja na obojestransko krivdo, pa ji je ta popustljivost škodila, saj je, tako ji je sporočil advokat, Federle še bolj trmasto vztrajal pri svoji zahtevi, naj vzame vso krivdo nase, češ da ga je ona zapustila in izginila z Bavarske brez sledu. Na tako zahtevo pa ni mogla pristati. — Ne pristanem, — je pisala dr. Hirschfeldu prav na dan, ko je prišla mati vsa vesela domov in sporočila, da je za Slavka našla 'gosposko sln/bo pri italijanskih državnih železnicah', kakor je rekla. Clvljenje in delo na hribovskih kmetijah (8) Star fant ki se je spremenil v plevel Sr etli ie Si,',|na^a nam Je P^č gož zapel: »čiv, čiv, a si že biv, a si »tare* f°ŽU' Če nisi bl1, tC bo /lud U7ev!" Tako so Pravile *Pov*>?leV'Ce' ^° -'e Pornenilo, da je zadnji čas za velikonočno nas 1 n 23 sajenje fižola. 16. maja je god Janeza Ncp., pri Ita? Pravijo kar Fižolov Janez, ker se takrat sadi fižol. V in j \su So sadili tudi peso in koruzo. Pri nas pravimo: pcjsa bii() rsta- F'žol smo sadili tudi med zeleneči krompir, kjer je Kaj > *a "'oke Praznega prostora, največ pa samega. ■ftjenje smo zavihale bil ni/ki. Pleli smo ga tako smo n°ve\ p,VtlPasnike in nji- ^asu t t' Zavezale /;ulai v Žep . ako je nastal velik &t\v /a fi*ol m koruzo. Sa-e;i|ln Sl,l<) ' malimi n tev '2 sicc'r sl,l/ii<> za ple-Paie ,' ^tičicami smo ko-Vivi,. e jamice in vanje lov nP° Pct dO sedem fižo-koVuS 5° eno ali dve zrni tUr u u Vsak() st risunk. Peso včasih sejali kar na ši-,ak,» kot žito, le bolj rok„ r°uko;' , POllKŠ , a/,° SrUv SO jO totjojj! z »niljo, da ni bila p;,,',,,11' hll,) l« mogoče, sm . t;\k,-u l!a fl*0,a nismo sadili ke, .* k° I« bila ml.»da luna, deiai S 1,akrat Posajen rad ao'Se št rike, čeprav jo kot krompir, le prigrabili ga nismo. Ko so se jeseni začeli stroki sušiti, Smo ga ruvali. Ponekod so fižol tudi želi, pri nas pa ne. Ko smo ga naru- Vajj ZS eno veliko pest, smo korenine dobro otresli prsti. Potem smo tako pest postavili na njivo tako, da so bile korenine pokonci. Take pesti smo postavljali v parih, tesno drugo poleg druge. Ko je bilo vse poruvano, smo prinesli snop potkopane in na-moeene slame; na vsak par takih pesti smo položili pas slame, potem pa smo fižol povezali v dvojne snopke. Slamo smo ovili najprej okrog prvega snopka, jo tesno zasukali, nato pa s koncema slame objeli še drugo pest in na drugi strani tesno zategnili in zavili slamo v figo. Take dvojne snopke smo potem lahko obešali v kozolcu čez late tako, da je prišla na vsaki strani po ena pest fižola. Ponavadi smo ga potem, ko je bil dobro suh, otepali ob lestev, včasih pa smo ga omlatili kar na mlat'lnici. vendar se ga je v tem primeru veliko zdrobilo ;n tak ni bil dober za seme. Omlačen fižol smo tudi veli, da je š!a stran lažja slama. Vsega skupaj smo ga shranili v kašči, pozimi ko je bil čas, pa smo ga po malih vrečah nosili v hišo, kjer smo ga na mizi prebirali. Pri tem smo ga sortirali v najlepšega za seme in prodajo ter slabšega za živinsko krmo; tega smo morali nazadnje še enkrat prebirati, ker je bilo med njim še nekaj prsti m kam nčkov. Fižol so ponavadi radi prebirali stari ljudje in otroci: to je bilo lahko in lepo delo ob topli peči. Ce smo imeli čas, smo na mizi prebrali tudi semensko ajdo; ven smo odbrali vso divjo ajdo, ki ima zeleno moko. Ko je fižol začel rasti, smo mu postavili strašilo. Enako smo naredili za koruzo. Danes menda tudi taka strašila ne pomagajo dosti proti divjačini, zato ga skoraj ne sadijo več. Tudi ajde skoraj ni več po njivah. Sredi maja smo sejali tudi proso. Tega so največkrat sejali na kako staro ledino, da ga ni bilo treba toliko pleti; največkrat smo ga samo pogrebH z motičicami. Za prosom je po kolobarju prišel ližol, ki je zemljo obogatil z. dušikom. Koruzno setev smo redno zaščitili s slabšo laneno prejo, in sicer na način, ki ga je opisal že Ivan Sivee. Postavljali smo tudi strašila m zrnje namočili v karbolni raztopini. Vrđne so tako imele dosti ovir. Med tem se je že začela tudi pletev žit. Pletev se je potem vlekla vse do konea avgusta, ko je bila na vrsti repa. Žito smo plele brez orodja, v cugih od spodaj navzgor na njivi. Vsak plevel smo prijele čim nižje in ga izpulile s korenino vred. P.j-vel smo odlagale na manjše kupčke, ki smo jih ponavadi potem s koši znosile ven na kup. Ce je bil vmes osat ali mleček, smo ga devale posebej in ga potem pok rm i le prašičem. Najbolj pogosti pleveli v žitu so bili: plavica, tarica (smolenc) in pa ze-bar. Za tega zadnjega so pripovedovale stare plevicc, da je bij nekoč prej star fant, ki ga ni nobena marala, zato se je po svoji smrti spremenil v bodeč plevel, da se tako maščuje ženskam vseh rodov. Pri pletvi je bila najlepša prilika, da so se ženske na-klepetale. Posebno, če so bile skupaj iz več vasi, je bilo zabavno. Seveda so vedele največ povedati o odsotnih znancih in znankah. In če je katera od plevic morala pohiteti za nekaj časa v bližnje grmovje, je bila to !epa prilika, da so v odsotnosti obrale tudi njo. Tako se nobena ni izognila njihovi sodbi. Tuje plevice so ponavadi prišle šele ob devetih, da so še ujele malico, ki je bila ob pol desetih. Gospodinje so se glede ure ravnale po soncu ali pa so poslušaie uro iz oddaljenih cerkva. Ce je bilo južno, se je slišala ura od sv. Urbana, ob severnem vetru pa iz Bukovega vrha. Marija Frlic (Prihodnjič naprej) AK JE VEDNO MANJ tU Barake ob robu mest. Ne samo v Kranju, na Gorenjskem. Povsod. So simbol hitrega razvoja industrije in priseljevanja v mesta ali ostanek preteklosti? Mogoče vsakega nekaj. Občinska skupščina in delovni kolektivi Kranja se trudijo, da bi tistim, ki stanujejo v barakah, zagotovili dostojna stanovanja in barake podrli. A stanovanjska stiska je velika in dogaja se, da se takoj, ko se eden iz barake izseli, vseli drugi. Problem ostaja naprej. Pa vendar. Naselja barak pri Zlatem polju in med nekdanjim Inteksom in Zvezdo izginjajo. Tudi garaže in avtomobile imajo. Foto: F. Perdan Tekstilindus, oziroma nekdanji Inteks je imel pred leti največ stanovalcev v barakah v »Koreji«. Sedaj tam stoje le še tri barake, v katerih stanujejo delavci Tekstilindusa. Dve sta zidani in bosta ostali, v leseni pa so le še tri družine in vse tri že imajo odločbe za preselitev. V zadnjih nekaj letih se je v opremljena stanovanja preselilo več kot dvajset družin delavcev, ki so zaposleni v tej tekstilni tovarni. V naselju stanujejo tudi delavci tovarne Sava, nekaj je članov drugih delovnih kolektivov, ena baraka pa je »občinska«. Tak naziv je dobila, ker stanovalci pričakujejo, da jim bo nova stanovanja dodelila občina. Šest strank je še v »občinski« baraki. Pred desetimi leti jih je bilo vsaj dvakrat toliko. Ob vsakem vhodu stoji lesena veranda, nekakšna veža. Okrog barake pa so skrbno urejeni vrtovi. Pa poslušaj-mo Radmilo Pračarjevo. Pred dvanajstimi leti se je z družino preselila v Slovenijo. »Stanovali smo v baraki ob Kidričevi cesti. Zaradi grad- nje novih stanovanj so se morale barake podreti. Preselili so nas. Toda kam? Ne v novo zgrajeno stanovanje. V »Korejo«! Vsaka družina je dobila le sobico. Brez oken. Le nad vrati je bilo nekaj stekla. Seveda nismo bili zadovoljni, a obljubili so nam, da bomo tu ostali le nekaj mesecev. A tu smo že devet let. Kolikokrat nekaj mesecev je to.« Radmila nas je povabila v stanovanje. V steno lesene verande je vgrajeno veliko okno. Lepe vzorčaste zavese ga zastirajo. »To sem sama naredila,« pravi, »da mi voda ob vsakem nalivu ne teče v stanovanje. Pa še garderobo imam tukaj. Ko smo prišli v Slovenijo za zaslužkom, smo pričakovali, da bo vse drugače. A kako? Denarja nismo imeli, stanovanjska stiska je velika. Nekje smo morali spati, pa čeprav v baraki. In iz ene barake smo se preselili v drugo Ko se je izseiila stranka iz sosednjega stanovanja, smo z otroki sobo zasedli in vgradili vrata. Tako imamo vsaj kuhinjo in sobo.« Vse je že preuredila. Vsta-fila je okna, vrata, napeljala vodo, položila nove pode, kupila električni štedilnik, pralni stroj, televizor. Povsod je sled njene skrbne roke in dobrega okusa. »Imam sina, osemnajst let je star in petnajstletno hčerko. Vsi trije spimo v eni sobi. Vsaj otroka bi potrebovala vsak svojo sobo. Oba hodita v šolo in se nimata kje učiti. Kuhinja je temna in kadar pišeta naloge, mora goreti luč. Pa kopalnice ni. Stranišče je tudi zunaj.« ■ »Ste vložili prošnjo za stanovanje?« »Seveda. Ničkolikokrat sem že bila na občini. Vselej mi 11 \*§ j Poldka Krtova stanuje v baraki nekaj več kot dve Foto: F. Perdan leti Se Šest družin stanuje v baraki. Pred desetimi leti jih je bilo vsaj dvakrat toliko. obljubljajo, da bo moja prošnja kmalu rešena. Da bi dobila stanovanje v podjetju Krim, kjer sem zaposlena? Težko, še nihče ga ni dobil. Smo namreč majhen kolektiv. Kupiti pa ga tudi ne morem. Zaslužim od 700 do 800 din mesečno. In s tem denarjem se moramo trije preživeti! Kuham najcenejše jedi, meso kupim le enkrat tedensko. Vendar bi kljub temu rada v večje stanovanje. Saj bo sin kmalu zaslužil. Bomo že plačali stanarino.« ■ »Kaj pa dopust?« »Prav sedaj ga preživljam. Doma. Sin in hčerka sta se čez počitnice zaposlila v mlekarni. Vsaj za šolske potrebščine in najnujnejšo obleko bosta zaslužila. Če bomo kaj prihranili, bomo šli drugi mesec na obisk k baki v črno goro.« Pogovoru so se pridružili tudi sosedje. Petčlanska družina Manuela PraČarja ima prav tako samo sobo in kuhinjo. Oče je že nekaj časa delal v Nemčiji, da bi prihranil za nakup stanovanja. A se je stanovanje preveč podražilo v tem času. Ostalo jim je samo upanje. Eden redkih, če ne celo edini, ki je s stanovanjem v baraki zadovoljen, je upokojenec Polde Krauptner. Ker sta z ženo upokojenca imata prednost kot prosilca za novo stanovanje. »Kaj bi silil drugam,« pravi. »Tu imava sobo in kuhi- \ «« v ti M is njo, več ne potrebujeva. ^ ^ velik vrt imava. V mestu^j ^ gotovo ne bo. Ne vefli ^ bom počel ves dan. Tu tu v gozd, čisto blizu je l0. J M 01 je tukaj. Prometa skoraj Pa še stanarina ni vis«*8'* Poldka Krtova je zapos^ v Savi. V baraki stanuje ' V( kaj več kot dve leti. Ona j, lrije otroci. Mož je na ae'se v Avstriji. So »Ko sva se poročila, * St' dobila sobico na GoSpO**S ski cesti. Najprej sva dot"; punčko Irenco, pet let J1 sedaj, še smo se lahko *a nfli. Ko sta prišla še dvoJ*J Matjaž In Alenka, je jjl postala pretesna. Preselil's:| se sem. Kuhinjo in sobo V dol mo.« ■ »Kako, da nisb stanovanja v bloku?« »Ne vem. Saj sva /-»P. i za tako stanovanje. V P rekli, da I u so nama drugega stanovanja ni-bo kje izpraznilo, J?a dobili.« ■ »Kdo vam varuje K« vrte« ko ste v službi? od tu daleč?« ^ »Ko Je bil še m«' *9 sva se menjala. Sedaj P nanje soseda.« Dvojčka, k! sta nekaj f « /. zanimanjem opazoval m reporterja, sta se krn»|J -topila v svojo igro 1 jtt^ se ne vesta, koliko skr" ^ njuna mamiea ^„tjj th-.,^6^'« so s parizarji vozili obiskovalce na prireditveni prostor. Urni konjiči so se poštene POtUl- - Foto: J. Govekar Semanji dan v Hotavljah bil je živ v^ko \j° SO Hotaveljci že drugič pripravili semanji dan pod turjj i t " *e DO uspehu prvega je bilo pričakovati, da bo privabil v vasico v Poljanski dolini številne obi Ulet *je' zapovedi niso bile napačne. Lepo vreme, prijeten I ^e slo*11*60 S kopanjem v hladni vodi reke Sore in ne nazad- II °rganj Ves' Ri so si Ka marljivi Hotaveljcl pridobili kot odlični vaba 2^t0rji š|evilnih prireditev doslej, vse to je bila dobra i obisk Hotavelj m marsikdo se ji ni mogel upreti. iS l ♦aVS* d°P°Wneva so za-: ob'skn, ,tav,je Prihajati prvi (C «*vrrS" Iskri konJiči so netili ,,OCern soncu pošteno ■V0/I|i'na ^ Z zaPrav,J'vcki •li evilne Pr,rctntveni prostor * hoter radovedneže, ki so ?° tokr-!tSami Prepričati, kaj #»h. j^'1 Popravili v Hotav-i'storu ? Prireditvenem pro-0 v»ški lipi, kamniti mi/i in ploščadi za nastope so bili postavljeni »štanti« s pravimi semanjimi dobrotami. Toliko jih je bilo, da se je človek komaj odločil, za katero izmed njih. Vendar pa so si tisti, ki so ostali v Hotavljah dalj časa, lahko privoščili prav vsako izmed njih: slovansko medico, medene štruklje, semanje bobe ali pa specialitete na žaru in seveda tudi brez dobre kapljice ni šlo. Manjkala niso niti lectova srca z napisi. Hotaveljci so pod lipo prijateljstva na novi ploščadi pripravili ob tej priložnosti tudi krajši kulturni program. Nastopila sta mešani pevski zbor iz Gorenje vasi in instrumentalni kvintet Gorenjci iz Radovljice. V programu prireditve je bilo predvideno še odkritje prenovljenega kužnega znamenja, a ga ni bilo. Akademski slikar Ive Šubic je namreč znamenje poslikal s freskami šele zadnji teden in bi takojšnje odkritje lahko škodovalo fre- skam zaradi kvarnega učinka sončne svetlobe na barve. Povedali so, da bo odkritje čez pet tednov. Hotaveljci so doslej za ureditev prostora okrog lipe prijateljstva žrtvovali že več kot 700 ur prostovoljnega dela. »Radi bi prikazali nekatere običaje iz sive davnine,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Andrej Mravlja. »Prav v zadnjem času smo posvetili veliko časa urejanju okolice ob lipi prijateljstva. Obnovili smo kužno znamenje. Čutili smo dolžnost, da ne propade tisto, kar so nam zapustili naši predniki. Hoteli smo pokazati spoštovanje do tistih, ki so ga postavili. Semanji dan bomo odslej pripravili vsako leto. Mislim, da je tudi mladim treba pokazati, kako so že naši predniki vedeli, da se je treba razvedriti. Ljudje moramo biti ljudje in ne roboti,« je sklenil svoje misli Andrej Mravlja. Seveda je bil semanji dan pred mnogimi leti še vse kaj drugega. Pod lipo, ki jo ni moglo objeti niti pet mož, je bilo postavljeno še veliko več »štanlov«. kmetje pa so od vsepovsod prignali živino za prodajo. Po uspešno sklenjeni kupčiji so uspeh zalili v gostilni pri Koritarju, ki je že skoraj sto let ni več. Pa še veliko drugih običajev je povezanih s semanj im dnem in v Hotavljah bodo vsaj nekatere v prihodnjih letih poskušali še obuditi. Med sprehodom po prireditvenem prostoru sem srečal dva Starejša muzikanta, ki sta neutrudno igrala obiskovalcem na harmoniko in klarinet. Franc Justin iz Hotavelj in Jože Jezeršek iz Gorenje vasi že več kot dvajset let nastopata skupaj na vseh prireditvah. Povedala sta mi, da sta »dala skozi« že veliko ohceti, pred leti pa sta veliko igrala tudi na veselicah. Jože ima harmoniko že 32 let, a pravi, da jo ne zamenja za noben denar. Se večja zanimivost je klarinet drugega muzikanta. Star je že okrog sto let :n ni izključeno, da je kdaj že piskal na sema-njem dnevu. Oba muzikanta se še prav dobro spominjata nekdanjih semanjih dni. Francu je bilo komaj pet let, ko je prvič ušel od doma na semenj. Tudi nedeljski semanji dan je obema možakoma močno ugajal. Enakega mnenja so bili tudi ostali. Še pozno v noč so se zabavali ob muziki instrumentalnega kvinteta Gorenjci in se posluževali semanjih dobrot. Sicer pa je v Hotavljah vedno prijetno. J. Govekar Franc Justin in Jože Jezeršek iz Hotavelj sta po številnih igranjih na ohcetih in veselicah nastopila tudi na semanjem dnevu. — Foto: J. Govekar I 0 tfedalcev »vijah je pod vaško lipo ln ob prenovljeno kužno znamenje privabila velike — Foto: J. Govekar Konfekcija Mladi rod Kranj obvešča cenjene potrošnike, da v svoji prodajalni v Tomšičevi ulici prodaja letno otroško konfekcijo po zelo znižanih cenah. Obiščite nas, zadovoljni boste. Čipkarstvo v Železnikih še ne bo izumrlo Turistično društvo Železniki je pod pokroviteljstvom trgovskega podjetja za domačo in umetno obrt Dom iz Ljubljane piipravilo letos že devetič čipkarski dan. Prireditev se je začela že v soboto s prikazom nekaterih starih običajev in ognjemetom. Živobarvni bliski so v vseh mogočih barvah parali nebo in še polepšali videz Železnikov in še posebno okolico plavža. Že v soboto se je na prireditvenem prostoru kar trlo gledalcev. Vsi so prišli z namenom, da se v topli poletni noči zabavajo in si obenem ogledajo še nekatere stare običaje, ki so tesno povezani z zgodovino kraja. Prav kot včasih je zapel pesem nočni čuvaj in obudil spomine na nekdanje čase, ko je vsako noč čuval Železnike pred požarom. Drug zanimiv običaj, ki so ga tudi obudili v soboto, je pobiranje »krancclj-nov«. Fantje hodijo od hiše do hiše in nabirajo »krancelj- ne«. Nato vse vržejo na kres in fantu, ki »krancelj« najkasneje zgori, se že nasmiha ženitev. Kaj so še počeli v soboto v Železnikih? Šivali so tudi »kouter«, nato pa so zaigrali Viški fantje in najbolj vneti so na plesišču vztrajali do jutra, vmes pa so se lahko nasmejali še številnim šaljivim tekmovanjem. V nedeljo so v Železnikih najprej odprli razstavo čipk. Na veliko žalost obiskovalcev pa so bile že vse čipke Na čipkarskem dnevu v Železnikih so kleklja rice tekmovale v hitrosti in kvaliteti izdelavi čipk — tokrat triperesne deteljice. — Foto: J. Govekar JUGOBANKA Ljubljana, Titova 32 Ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20 obvešča, da posluje vsak dan od 7. do 11.30 in v sobotah od 7. do 9. ure Ekspozitura opravlja hranilniško službo, vodi devizne in žiro račune občanov. Poleg poslov deviznega in dinarskega varčevanja nudi ekspozitura občanom ludi ostale usluge, vezane na devizne posle, kakor npr.: prodaja deviz za privatna potovanja, odkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. Lastniki deviznih računov, kakor tudi dinarskih hranilnih vlog, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost, da dobe stanovanjske in potrošniške kredite. Vabimo vas, da se oglasite v naši ekspozituri na Jesenicah, kjer boste dobili vse potrebne informacije. JUGOBANKA — ekspozitura Jesenice, C. maršala Tita 20 Izven konkurence je nastopil — Foto: J. Govekar prodane in jih niso mogli kupiti. Vse razstavljene čipke je namreč odkupilo podjetje Dom iz Ljubljane. Menim, da je bilo zaradi tega precej obiskovalcev Železnikov razočaranih. No, po otvoritvi razstave je imela pred plavžem dopoldne promenadni koncert še godba na pihala iz Ži-rov, obiskovalci pa so si lahko ogledali muzej. Osrednja prireditev je bila popoldne. V /.ele/mke so prišle na tekmovanje klekijari-ce s »punklji«, jerbasi in klekeljni iz Žirov, Gorenje vasi, Idrije, Vrhnike, Hotavelj, Trebije in pa seveda doma činke. Stroga komisija jc ocenjevala poleg hitrosti tudi kvaliteto izdelka — triperesne deteljice. Tekmovalke so se z vso vnemo posvetile klekljanju, udeleženci prireditve pa so imeli priložnost opazovati še čvrstega 74-letnega Luko Lotriča iz Železni kov pri delu in pa nekaj mlajših, ki so porok, da čipkarstvo v Železnikih še ne bo izumrlo. Po ogorčenem boju je zmagala Miei Ažbe iz Gorenje vasi pred lansko zmagovalko Marico Smid iz Železnikov in Anico Oblak iz Gorenje vasi. Med ekipami jc zmagala Gorenja vas s tekmovalkami Mici Ažbe, Nežo Reven in Ano Oblak. PTCSrOČ na zmagovalka mi je ob razglasitvi rezultatov in razdelitvi bogatih nagrad povedala, da je po poklicu gospodinja in poleti ne kleklja »Že od šestega leta napi"J klekljam, na tem tekmovanje ra sem že šestić. Vesela sem današnje zmage,« mi je ob koncu zaupala zmagovalka Mici Ažbe. tudi Luka Lotrič iz Ji Tekmovanje je ol^0.^ P no, nagrade razd^ i začel se je zabavni OP" ,^.'0 skladb je še zaigral3 ^ na pihala iz Žirov. iQl [}m skupina Sava je /ap^ M kaj plesov, nočni čuvaj A , enkrat zaoel pesem o so besedo prevzeli a f*j treh dolin. Med igl^JJJ I tov pa so lahko ob>sK občudovali ša'JlV do solz &\ P, jal i. ■■>! f spet movauja in se in. Deveti čipkarski dan Jk, nami in pred nami jv-' ^tr, jubilejni prihodnje, k'"^, tošnji je v celoti uM*'1 tako bo prav gotovo m hodnja leta. Stare ob» treba obujati in p ditev v Železnikih je 3 stih, ki je ne kaže oP ^ »Naziv prireditve je £ p, stranski,« pravi Prc /j?o( 1111 isl k 1.....a društva * flitl< nikih Ivan Primo/iČ. Vi"' mo obuditi ob ttj Vr'}% tudi druge običaje, vezani s krajem« No nekdaj pomemben • ka /a marsikatero -J Sicer pa jc zadnje ^ karic vse manj. nim, da Je vzrok P^l zaslužek. Klcklj«rM ,)(.u no ne dobi toliko stvo Jc res po teh vredno njeno tlel" ' ^ * dal Ivan Primožič- ., 1 1 niča podjetja D"'11 ^ %.' Ijane pa je '*r*z,^lfl*k bi prireditev v 50 stala shod vseh 1^ vse čipkaric. Ta Želji njih prireditvah 'jM uresničuje, so P*1 ^j možnosti, da Pos<<* i lezniki res sredi* skdi čipkaric. ^ ogmsi p^LlLNlCA NAKLO raz-WLt.ua]a do 25. avgusta eno EcL are KOKOSI pasme j 0rn W rjavke po 20 din I p 3964 flav^ SELNICO. Mi-J Kebetova 2, Kranj 0dam OTAVO. Cerklje 112 Prort 4054 »ko Pe? skorai novo šved-K 4c j Za centralno kurjavi anA55'000 kcal/h. Cer-| rJanska Dobrava 11, Cerklje pm. 4055 0r°dam BETONSKO ŽELE-;]nPremera 10 in 6 mm. Zi-Mokrica, Dežmanova ^ ^PRAŠIČA, tež-[J;vnica LeSat< r°Scpv 8lobok avstrijski C* od,l u NaSlov v oglas" ?oc,n dku 4°58 ON c Pl'°dam MAGNETO-• 15 0nny avtomatic. Ogled tein Pi 17- ure- Kabaš Ru-' k poćw anina 3- Kranj MtZ vdprro(lani dobro F d EDENCO> Primerno < fi° sobo in dva KAV-JU asiov v oglasnem oddel- , J>'odam ^ J^^an smrekove PLOHE fe& 5fiSte N w SV&^-o s K.fcl l^rfOrl^« 4062 9 Osnove PLOHE "asl0v ^L 20 mm za napušč. »j v oglasnem oddelku "Nam i 4079 MAGNE- s še- 4059 ohra- .;0Foiam ^^ni |Ni tr^"ding tk 145 s še-Jp oufc- Na^ov v oglas- VOZILA ^nV0PED Ti2 za w^ku' Was,ov v ogl asncm 7^°dni Jl^ASTAVO 7 **ka 2 v Perhavec, Ljub-' NranJ 4065 NZ!* h tiska CP »Go- N^ištva -p in »prave lista Ulica Naslov L*^|, t " -Kiuve nsia: LKra«iu <™Cun Pri SDK 515 1 135 redak "Pravu in " >a 22-152. 1 "ia Usta. . 50 c^na Par; a. - Te-21 835 ma- narocnlSka Naročnl- poOctna 16 Par;i m\ Cno s,evilk<> H *J naročniki Imajo I^C'1^ Neplačanih objavljamo Prodam FIAT 750. Cerkljanska Dobrava 11, Cerklje 4066 Prodam na novo preurejen MERCEDES 312, keson. Og gled vsako popoldne pri Ber-gantu Jožetu, Dolenja vas nad Skofjo Loko 4067 Prodam RENAULT 4, letnik 1970. Cesta na Klanec 57, Kranj 4068 ^ STAMOYA.NIA , ! Iščem enosobno STANOVANJE ali primerno sobo, po možnosti s souporabo sanitarij. Zaplotnik, Rupa 7, Kranj 4069 Bodoča mirna zakonca iščeta SOBO ali KUHINJO ali samo večjo sobo. Nudita 5000 din predplačila. Naslov v oglasnem oddelku 4070 Komfortno trisobno STANOVANJE z vsemi pritikli-nami v bloku na Jesenicah ZAMENJAM za enakovredno v Kranju. Rozman Viktor, Jesenice, Cesta revolucije 1 III 4081 Iščem dvosobno ali enosobno stanovanje v Kranju. Plačam za eno leto naprej z nagrado. Naslon v oglasnem oddelku 4082 VAJENCA in VAJENKO za kuhinjo oziroma strežbo sprejmem takoj. Gostilna KUR ALT, Sp. Gorje pri Bledu * 4032 FRIZESKA in BRIVSKA POMOČNICA dobi stalno službo. Sprejmem tudi VAJENKO. Stanovanje preskrbljeno. Roprct Anica, frizerski salon, Bled 4071 SOBARICO, vestno in pošteno, z delnim znanjem nemščine zaposli takoj Gostinsko podjetje »ZELENICA« Tržič. Stanovanje in hrana na razpolago. Plača dobra. Zgla-site se takoj na upravo v Tržiču, Trg svobode 23 4072 Takoj sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA. Stanovanje zagotovljeno. černilec Janko, Strahinj 23, Naklo 4073 Sprejmem VAJENKO za pletiljsivo ali šiviljo. Zalo-kar Breda, Okornova 1, Ko krica, Kranj 407* OSESTI Prodam zazidljivo PAR CELO pod Krvavcem, Voda. elektrika, dostop z avtom. Naslov v oglasnem oddelku 4075 OSTALO Takoj oddam v najem GOSTILNO na izredno prometnem kraju. Vse informacije v gostilni v Krizah 24 pri Tržiču 4076 Naprošam priče prometne nesreče v križišču Koroške in Kidričeve ceste dne 14. julija 1971 ob 6.30, ko je NSU 1200, modre barve trčil v drog cestne razsvetljave na desni strani Koroške ceste v smeri Jesenice, naj sporoči svoj naslov na telefon 22-392 ali 22-853 Kranj 4077 1201!ll$i*l£ NO Od Primskovega do Kranja izgubljeno ROČNO URO vrnite na Cesto Staneta Žaearja 8, Kranj 4078 MARKIC KATARINA izdelava copat vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah PRIPOROČA SE MARK 10 KATARINA, BECANOVA 1, TRŽIČ Kranj CENTER 18. avgusta franc. barv. film MAMILO ob 16., 18. in 20. uri 19. avgusta franc. barv. film MAMILO ob 16., 18. in 20. uri 20. avgusta amcr.-nemški barv. CS film SMRTONOSNI STRELI NA BRODWAYU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 18. avgusta amer. barv. film HOMBRE ob 18 in 20. uri 19. avgusta franc. barv. film UMOR V BAZENU ob 18. in 20. uri 20. avgusta amer. barv. CS film BITKA V ARDENIH ob 17. in 20. uri Tržič 18. avsusta franc. barv. CS film PRAZNIK BREZ VESELJA ob 18. in 20. uri 19. avgusta italij. barv. CS film OAZA SMRTI ob 18. in 20. uri 20. avgusta italij. barv. CS film OAZA SMRTI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. avgusta franc. barv. CS film PRAZNIK BREZ VESELJA ob 18. in 20. uri Dovje Mojstrana 18. avgusta nem.-italij.-franc. barv. film VITEZ BURIDAN Kranjska gora 19. avgusta mehiški barv. film MONTEZUMINO ZLATO Javornik DELAVSKI DOM 18. avgusta nemški film ZAKONSKI ČETVEROKOT-NIK Radovljica 18. avgusta mehiški barv. film PANCO IZ AKAPULKA ob 18. uri, amer. barv. film JAGODE IN KRI ob 20. uri 19. avgusta angleški barvni film PRIVATNI DETEKTIV CLEGG ob 20. uri Škofja Loka SORA 18. avgusta angl. barv. film REBUS ob 18. in 20. uri 19. avgusta angl. barv. film ZLOMLJENA KRILA ob 20. uri 20. avgusta angl. barv. film ZLOMLJENA KRILA ob 17. in 29. uri Železniki OBZORJE 18. avgusta amer. barv. film M02 IŽ OKLAHOME ob 20. uri 20. avgusta amer. barv. film TISTI, KI SMRDE PO ZNOJU IN SMRTI ob 20. uri Sporočamo žalostno vest, da je dotrpel naš dragi mož, oče, siari oče, brat, tast in stric Ivan Verfačnik železniški upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 18. avgusta, ob 16. uri izpred hiše žalosti Bičkova 4, Strazišče na novo pokopališče v Bitnje. žalujoči: ieui Martinka, hčerke Darinka, Stanka. Angelca in Marta z družinami ter ostalo sorodstvo Kranj, 17. avgusta 1971 Mnogo prezgodaj je odšla od nas naša ljubljena ženka, hčerka, sestra, svakinja, snaha in teta Pavla Kern roj janže gostilničarka v Cerkljah Od nje se bomo poslovili v četrtek, 19. avgusta ob 16. uri izpred hiše žalosti v Cerkljah na pokopališče v Cerklje. Žalujoči: mož Ivo, mama, sestra Milka in brat Viktor z družinama, tašča ter drugo sorodvtvo Cerklje na Gor., Slov. Gradec, Hemlek — USA, Kranj 16. avgusta 1971 Rop na cesti En napadalec odkrit, drugi na begu V ponedeljek, 16. avgusta, se je zgodaj zjutraj na cesti med Jesenicami in Bledom pripetil za nase pojme in razmere zelo drzen roparski napad. Na novinarski konferenci so včeraj dogodek osvetlili preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Kranju Terpin, okrožni javni tožilec Markovič in šef kriminalistične službe pri UJV Kranj Valher. Vse podrobnosti sicer še niso znane, ker je obsežna preiskovalna akcija še v teku. Dogodki so po izjavah prič in po rekonstrukciji potekali takole: Ob cesti med Žirovnico in Vrbo je nedaleč od ceste pod orehom prespal naš državljan Erik Kolarič, star 30 let, iz Maribora, začasno zaposlen v Berlinu. Kolarič je bil na dopustu in je kot že večkrat doslej preživljal dopust tako, da se je vozil iz kraja v kraj in večkrat prespal kar na prostem. Tudi to noč je zaklenil avtomobil in prespal v spalni vreči. Ob pol peti uri zjutraj oziroma nekoliko prej pa je k njegovemu peugeot 304 nemške registracije zapeljal italijanski fiat 124. Izstopila sta dva moška, eden starejši temnih las, kasneje se je izkazalo, da je to Guglielmo Bighe-li, star 34 let, in pa neki Gior-gio, star kakih 18 let, svetlih las. Od Kolariča sta s pištolo v roki zahtevala denar, potem ko sta ga prej prebudila z izgovorom, da jima je pošla voda v avtomobilu. V tem je iz jeseniške smeri pripeljal volkswagen nemške registracije. Kolarič je v samih nogavicah stekel na cesto, mahal z rokami in ustavljal avtomobil. Nemca, fant in dekle, oba študenta sta ustavila, ker sta mislila, da gre za prometno nesrečo. Trenutek kasneje sta bila priča dogodku, ki ga verjetno nikoli ne bosta pozabila. Po njunem pripovedovanju je na cesto pritekel tudi mlajši napadalec Giorgio in s pištolo v roki prisili dekle, da Je izstopilo. Na drugi strani avtomobila pa sta bila Kolarič in pa drugi napadalec. Vse se je odigralo v nekaj trenutkih. Dekle se je napadalcu iztrgalo In skočilo v avtomobil, Kolarič pa je sku-ial vstopiti pri voznikovem sedežu. V tem je počil strel, streljal je Giorgio, in zadel Kolariča v desno stran prsi. Nemški voznik Je s Kolari-cem v naročju in odprtimi vrati avtomobila speljal. Dekle je pomagalo ranjenca držati. Kljub temu, da sta ga popravljala, pa so Kolarlčeve noge drsele po cesti. Po približno treh kilometrih in pol divje vožnje, 800 metrov pred bifejem na desni strani proti Bledu, pa sta napadalca s svojim avtomobilom (vozilo je bilo ukradeno v Trstu dan poprej), volk •» agen prehitela, se postavila poprek na cesto in mu tako zaprla rut. Z na- perjeno pištolo sta stopila proti prestrašenim potnikom. Vsi trije, tudi ranjeni in močno krvaveči Kolarič so z dvignjenimi rokami izstopili. Napadalca sta zahtevala denar, Nemca sta razumela samo besedo »moneti«. Prestrašena sta ju prosila naj ne streljata, da nimata veliko denarja in naj vse vzameta. V tem je iz ljubljanske smeri pripeljal avtomobil. Fant in dekle sta to izrabila, stekla sta mu naproti in mahala z rokami. Avtomobil, vozil ga je neki jugoslovanski državljan, ki je bil na poti z vso družino na delo v Zah. Nemčijo, je res ustavil. Napadalca sta zato skočila v svoj avtomobil in zbežala proti Bledu. Kolariča je nemški turist sam prepeljal v zdravstveni dom na Bled, od koder pa so ga prepeljali v jeseniško in kasneje v ljubljansko bolnišnico. Po izjavah zdravnikov Kolarič ni več v življenjski nevarnosti. Takoj po dogodku so organi milice in kriminalisti UJV začeli iskanje obeh napadalcev. Oba prestrašena mlada Nmeca sta s svojimi opisi pomagala rekonstruirati dogo Giorgio ali morda tudi Dorde — napadalec, ki je streljal na Kolariča. Slike so našli v potovalki. Lase ima po opisu njegovega pajdaša d nji* kot na sliki. dek, opisala pa sta tudi oba roparja. Prosila pa sta, naj njuni imeni časopisi ne objavljajo, da ne bi bili njuni sorodniki v prevelikih skrbeh. Takoj so bili o napadu in o iskanju obveščeni vsi mejni prehodi, vse postaje milice v Jugoslaviji in kasneje tudi italijanska policija. Vse ceste okoli Bleda so bile blokirane in nadzorovane. Okoli sedme ure zjutraj pa so na železniški postaji Bled-jezero na tirih našli italijanski fiat 124. Roparja sta verjetno bežala po širokem peronu in ko se je pot nenadoma končala, sta zavila na tire, tu pa je avtomobil nasedel. Ker ga nista mogla premakniti, sta vzela svoji potovalki in izginila v gozdu nad predorom. Kmalu nato je iz goriške smeri pripeljal vlak, vendar dovolj počasi, da je pred avtomobilom ustavil. Kriminalisti so v avtomobilu našli tok za pištolo in pa okrvavljen pulover ter seveda dovolj prstnih odtisov. Po preverjanju z italijansko policijo so ugotovili, da je lastnik vozniških dokumentov v Trstu in da so mu avtomobil ukradli. Miličniki in kriminalisti so s policijski psi prečesali gozd in našli Bighelija. Na begu si je zlomil roko. Ko ga je šef kriminalistične službe Valher vprašal, kaj je delal v gozdu, je odvrnil: »Saj veste kaj ... Midva sta streljala . ..« Po lastni izjavi je Bigheli že star znanec policije zaradi tatvin avtomobilov in ropa. Prijeli so ga okoli 14. ure. Nekako v istem času pa je v Ljubljano že prispela pošiljka albumov s slikami kriminalcev. Albume je poslala italijanska policija. Oba Nemca sta v Bighe-liju prepoznala napadalca. Popoldanska nevihta z dežjem je iskanje drugega napadalca zavrla. Po opisu Bighelija, je svetlih las z zalisci, oblečen v kavbojke in svetlo majico, ima tudi drap suknjič. Je bledega obraza, visok 165 cm. Je oborožen. Govori istrsko narečje in je sodeč po jugoslovanskem potnem listu, naš državljan. Iskanje nadaljujejo. Okrožni javni tožilec Marjan Markovič bo proti Big-heliju zahteval preiskavo zaradi kaznivega dejanja hudega primera ropa in kaznivega dejanja ropa. Izredno hitra in učinkovita akcija UJV Kranj, postaje milice Bled in okrožnega sodišča v Kranju ter v sodelovanju italijanske policije ter obeh prič je v nekaj urah odkrila enega od napadalcev. V torek nekaj po dvanajsti uri so našli tudi potovalki napadalcev odvrženi v gozdu. V eni so bile tudi fotografije bežečega Glorgija. L. M. \ Prijeti ropar, star znanec italijanske policije: Guglielmo Bigheli. Svet osnovne šole A. T. LINHARTA Radovljica razpisuje prosto del*** no mesto UČITELJA za razredni pouk zunanjem oddelku Ljubnem na Gorenjskem. Pogoji: višja ali sred"t izobrazba pedagoške sto .. Razpis velja do delovnega mesta. zas' osnovne šole A. T. LW , ta v Radovljici. nesreče TRČENJE NA SREDINI CESTE ^ V petek, 13. avgusta, je na cesti med Jeprco in škofj° ^\ voznik osebnega avtomobila Gustav Levičar iz Ljubljen* ^ v Vinka Žuna, iz Zg. Scnice, ki je pripeljal na kolesu *| možnim motorjem iz nasprotne smeri po sredini cCSJFVji je bil pri trčenju huje ranjen in so ga prepeljali v ljubU bolnišnico. Škode na vozilih je za 3000 din. ZAPELJAL S CESTE ^ V blagem ovinku na cesti prvega reda na Jeprci ie ^gm to, 14. avgusta, dopoldne voznik osebnega avtomobila *cJk ■ is c^' registracije Rudolf Reuss iz neznanega vzroka zapeija« = y( Avtomobil je trčil v obcestni kamen in je po 35 metn nje obstal ob drevesu. Ranjen ni bil nihče, škode na v0 je za 30.000 din. PADEL NA CESTO ^ V soboto, 14. avgusta, popoldne je v vasi Selo Pf* padel z delovnega stroja 5-letnl Edo Benedičič. Voznik Benedičič je s priključenim vprežnim vozilom vozil o j proti škofji Loki. Sin jc sedel poleg njena na stroju j".^ nadomu omahnil. Huje ranjenega so prepeljali Uu" bolnišnico. TRČENJE V OVINKU ki V nedeljo, 15. avgusta, dopoldne je na Gorenjesavs v Kranju v blagem in preglednem ovinku iz neznaneg „^jj zapeljal na levo stran voznik Stanislav Pegam iz Zg-^ J V tem je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Anton Meno iz Zg. Besnice. Pri močnem trčenju sta bila vozni k ^ ger in sopotnica Vida Kavčič lažje ranjena. Škode D» je za 26.000 din. PRF.IIITRO V OVINF.K cesti med ' \m ,ka Kraigher f # ledu je v nedeljo doP°1 jc/3 lik Stanislav Demšar /• jm bnik. Od tu je avtom"11' f£B V nedeljo, 15. avgusta, dopoldne jc na Bohinjem voznica osebnega avtomobila Anka Kraig'"-' .s^it'j Ijane v ostrem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zap*_fevP* rob ceste. Pri tem je avtomobil zdrsnil čez rob In se v ^ po strmem pobočju. V nesreči je bila huje ranjena s Angela Kraigher, škode na vozilu je za 4000 din. TRČENJA NA LJUBLJANSKI CESTI Na Ljubljanski cesti na Bk ' radi neprimerne hitrosti vozni zapeljal v desno in zadel v robi v levo, kjer je trčil v nasproti vozeči avtomobil RaLlt, (()V na iz Ljubljane. Avtomobil je nato odbilo spel v desi .oIjw in nato spet na levo stran, kjer je čelno trčil v a i Franca Vcnišnika iz Velenja. V nesreči je bil huje ranj f nik Demšar, sopotnici v Veni.šnikovem avtomobilu ^ Škode na avtomobilih je za 20.000 din. ^ NEPRIMERNA HITROST ^'J1 Na Delavski cesti v Kranju je v ponedeljek, ^^jEj voznik osebnega avtomobila Jernej Arh Iz TupaliČ ''j^jo1'^ primerne hitrosti na makadamski cesti zapeljal v j^ii steber vrtne ograje. Huje ranjen je bil sopotnik yogrM Jon, star 18 let. Prvenstvo SRS za člane in članice v plavanju v spet prvak Slovenije j^ndnevni obračun najbolj- r* «ovenskih plavalcev na ^njskem bazenu je za na- , ■ kranjskim plavalnim de-vcem je takQ pQ neRaj lg ori Spet uspelo, da so biU skorji elitnega sloven- trehH tekinovanJa- v vseh ničn • etl se ^e za P°samez-rilo a moštveni naslov bo-9 .nad 120 tekmovalcev iz I b0v p nskih Plavalnih klu-: si i v dveletnem premoru sluS owj!ki TriSlav P° za" »1 tošSi Stafet zag°tovil le-1 slov naJvišJi slovenski na- j biha!b?^ša Posameznica je n d tokrat Triglavanka Bre- Državni r*kord Prezlja v Peteroboju *Ja sobotnem klubskem TriligU atletskega kluba glav je domačin Dušan ni r!iJ postavil nov držav-3410 tr^d V P«161"000)11 s Pravil ^ubske točkami in s tem poprejšnjo znamko Fkt?Kega ko,eSa Francija tra za 113 točk Rez zeli T3"' ki Jih je Pre-v posameznem ,Ciplinah: daljava: 23n ' k°Pte 50,43, 200 m: l:4j'.*8k: 40,98, 1500 m: 2U7 't gi je bil Lotrič 2076* * ji Darko Prezelj 20ls' U Ma**o Prezelj -dh ^ J?** AK £***lt*i* Je «P^t Izkazal z t0s,avUnn,!Uspcho1". saj je **VW x™nu,° soboto nov if,er«'bo.V,anS^ ^kord v 0' lMto: P. Perdan da Pečjak, ki se ponaša kar s petimi republišltimi naslovi. Obenem pa je veliko pripomogla k obema zmagovitima štafetama. Med moškimi pa si tokrat z osvojenimi tremi naslovi delita prvo mesto Ljubljančana Božo Linhart in Braco Kostanjšek, toda prednost je na strani Linharta, ki je postavil edini članski rekord letošnjega slovenskega prvenstva. Toda vseeno ne moremo preko novih rekordov, ki so jih tekmovalci in tekmovalke dosegli v pionirski in mladinski konkurenci. Z dvema rekordoma za mlajše pionirke je bila najuspešnejša mlada Ljubljančanka Jana Markcvič, ki je postavila novi znamki na 200 m mešano in 100 m prsno. Rekord pri mlajših pionirkah si je priplavala tudi njena klubska kolegica Jadranka Korzika, medtem ko je bila na 200 m kravi uspešna domačinka Barbara Skubic. V mladinski konkurenci je nov rep. rekorder na 200 m prsno Ljubljančan Tomaž Dereani ter štafe-tata mlajših mladincev ravenskega Fužinarja. Velika borba pa je bila tokrat v ekipnem delu tekmovanja. Kljub temu, da so domačini tokrat nastopili brez odličnih plavalk Porentove in Pajntarjeve (po mnenju bi ti dve tekmovalki Triglavu prinesli okoli 10 tisoč točk), Ljubljana pa brez Vovkove, sta ti dve moštvi bili oster boj za prvo mesto. Po prvem dnevu so vodili Triglavani za 152 točk, po drugem dnevu pa je prišla v vodstvo Ljublja na, ki je povedla po napaki tehničnega vodstva PK Triglav za 505 točk. Tretji dan pa sta si obe ekipi prizadevali, da bi njihovi posamezniki osvojili kar največ točk. Prednost je bila na strani Ljubljančanov, saj so jih Triglavani morali loviti. Za prvo mesto sta tako odločali zadnji dve disciplini 4 x 100 m mešano moški ter 4 x 100 m mešano ženske. Tu so bili boljši domačini, saj jim je uspelo nadoknaditi razliko in s 599 točkami prehiteli Ljubljančane. REZULTATI — MOŠKI — drugi dan: 200 m kravi: 1. Linhart (Ljubljana) 2:07,3 . .. 4. Milovanovič 2:17,1, 5. Koš nik (oba Triglav) 2:18,5; 200 m prsno: 1. Dereani (Ljubljana) 2:47,3... 4. Grošelj 2:54,1, 6. T. Slavec 2:57,7; 200 m delfin: 1. Andrič (Ilirija) 2:26,3 ... 4. Milovanovič 2:42,5, 8. T. Slavec 2:52,6; 100 m hrbtno: 1. Potočnik (Ilirija) 1:08,7, 6. A. Slavec 1:13,7; 4 x 200 m kravi: 1. Ljubljana 9,29,1, 4. Triglav I 9:35,3. Tretji dan: 200 m mešano: 1. Kostanjšek (Ljubljana) 2:29,8, 3. Košnik 2:33,2, 5. T. Slavec 2:39,0, 6. Milovanovič 2:41,3; 1500 m kravi: 1. čargo (Celulozar) 19:04,1, 3. Milovanovič 19:15,4, 6. J. Slavec Kranjčanka BREDA PEČJAK je na letošnjem prvenstvu SRS v plavanju osvojila kar pet prvih mest — Foto: F. Perdan 20:08,6; 4x100 m mešano: 1. Ilirija I 4:36,0, 2. Triglav II 4:40,6, 4. Triglav I 4:43,8. ŽENSKE — drugi dan: 200 m delfin: 1. Jenkole (Celulozar) 3:02,4, 8. Sladoje 3:42,6; 100 m prsno: L Mandeljc 1:22,2, 2. švarc (obe Triglav) 1:23,7, 8. Pečjak 1:43,!; 200 m kravi: 1. šavelj (Koper) 2:36,0, 5. Skubic 2:44,0; 400 m mešano: 1. Pečjak 6:02,3, 2. Man-deljc (obe Triglav) 6:06,3, 6. Skubic 6:36,2, 8. Šarabon 6:45,8; 4 x 100 m kravi: 1. Triglav I (Skubic, Švarc, Man deljc, Pečjak) 4:58,7. Tretji dan: 200 m hrbtno: 1. Pečjak (Triglav) 2:47,6; 200 m prsno: 1. švarc 2:29,9, 2. Mandeljc (obe Triglav) 2:06,4, 8. Maric 3:21,8; 800 m kravi: 1. Pečjak (Triglav) 11:13,2, 3. Švarc 11:47,0, 6. Mandeljc 12:08,3; 4 x 100 m mešano: 1. Triglav I (Pečjak, Mandeljc, Šarabon, Virnik) 5:25,0 ... 6. Triglav II 5:38,6. Končni vrstni red: I.Triglav 40546, 2. Ljubljana 39947, 3. Koper 32609, 4. Ilirija, 5. Fu-žinar, 6. Rudar, 7. Celulozar, 8. Delfin, 9. Neptun. -dh Švarčeva in ičeva na balkan:adi Na letošnje balkansko prvenstvo v plavanju sta po končanem slovenskem članskem prvenstvu odpotovali Kranjčanka Lidija Švarc ter Judita Mandeljc, ki bosta zastopali našo državo na 100 m in 200 m prsno. -dh II. zvezna vaterpolska liga Šest sekund pred koncem tekme pokopani upa Kranjski vaterpolisti so se razočarani vrnili z gostovanja iz Zadra in Korčule. Tu so se namreč v nadaljevanju II. zvezne vaterpolske lige pomerili z domačim Jedinstvom oziroma s KPK. V obeh srečanjih so ostali praznih rok in s tem pokopali vsa upanja na ponovni povratek v družbo najboljših jugoslovanskih vaterpolskih moštev. Poraza, ki so jih doživeli na gostovanju, sta minimalna, saj so obe tekmi izgubili le z golom razlike (z Jedinstvom 5:4, s KPK 11:10). Čeprav so računali samo na dve točki, ki bi jim zadostovale, da bi se na kvalifikacijah s Crveno zvezdo borili za vstop v I. ligo, jim je sodnik že v prvi tekmi »ukradel« zmago. Tako očitno je sodil v korist domačinov ter po nepotrebnem izključeval Kranjčane, da so se mu zaradi tega smejali še domači navijači. Druga tekma na Korčuli pa je poglavje zase. Po mnenju trenerja Didiča so njegovi varovanci zaigrali tako kot še nikoli. Vodili so vso tekmo. Še v zadnji četrtini je bila prednost na njihovi strani. Tu pa je na sceno spet stopil mednarodni sodnik Knežević. Izključeni igralec KPK je namreč predčasno prišel v igro. Tu bi ga moral sodnik ponovno izključiti in še dosoditi četverec v korist gostov. Toda njegova piščalka je ostala nema. To pa še ni bilo vse. Šest sekund pred koncem je dosodil namišljeno najhujšo kazen — četverec — v korist domačinom. Še strel iz štirih metrov, gol in zaključni žvižg sodnika in pokopani so bili vsi napori Triglavanov. Po končani tekmi so Kranjčani najavili protest. Tedaj se je pokazal pravi južnaški temperament Dalma-tincev. Najbolj se je izkazal podpredsednik korčulanske-ga plavalnega kluba, ko je vodjo Triglava kar oblečenega okopal v »vročem« korčulanskem morju, enaka usoda pa je doletela tudi rezervnega vratarja Finžgarja. Za nameček pa sta jih dobila še z zastavicami po glavi. Vsak komentar pri tem je odveč. Kranjčani v tem tednu gostujejo še v Novem Sadu in Subotici. Na pot bodo odšli tudi z nekaterimi mladimi igralci. Tudi vse štiri osvojene točke jim ne bodo v pomoč, toda vseeno jim bodo dale moralno oporo, da so storili vse, kar so mogli, a »proti višji sili« — sodnikom — se ne morejo boriti. Na svoje oči so lahko to videli kranjski navijači v lanski sezoni. - dh FRANCEGCO ARESE je postal evropski prvak v teku na 1500 v Helsinkih. Italijan se je ca to tekmovanje pripravljal tudi v Kranjski gori in pred 11 dnevi r~ itonfl na mednoiH ;,v-~< |......itvu Kranja v atletiki — Foto: F. Perdan Nobenega prvaka med Kranjčani V nadaljevanju republiškega prvenstva v streljanju s pištolami in revolverji so bile preteklo soboto in nedeljo v Ljubljani na sporedu še tri discipline: streljanje z revolverji, s standardno in hitro-strelno pištolo. Kranjčanu Peternelu tokrat ni uspelo ponoviti uspehov iz prejšnjih let. Razveseljivo pa je, da je tokrat prvič nastopila dokaj izenačena ekipa Kranja, ki sicer ni mogla ogroziti odličnih Ljubljančanov, je pa dala upanja, da se bo tudi streljanje s temi rekviziti na Gorenjskem uveljavilo. Hitrostrelna pištola: posamezno: 1. Planine (Olimpija) 568, 3. Peternel 558, 6. Pre-stor 537, 8. Poženel 520; revolver: ekipno: 1. Olimpija 2248 (nov državni rekord) 2. Kranj 2157; posamezno: 1. Tržan (Olimpija) 574, 2. Peternel 561, 4. Poženel 561, 8. PVcStOr 547; standardna MK pištola ekipno: 1. Olimpija 2110, 2. Kranj 2011, posiMnczno: 1. Tržan (Olimpija) 537, 2. Peternel 533, 5. Poženel 528, 7. Prcstor bOS. B. Malovrh SREDA — 18. AVGUSTA 1971 asa n j e i g o v o r i O letos1 njem gortnjsbt-m sejmu smo $e pogovarjali tudi s tremi kupci. Njih in njihova mnenja o največji sejemski prireditvi v Kranju predstavljamo v naši današnji rubriki. • Marija POTOČNIK, Luže: »Na sejmu sem kupila radio. Na sejmu je dosti blaga in zato lahko kupci izbiramo. Kot vidite, sem nekaj že kupila ne vem pa, če bom Se kaj. Za sejem je dobro, da je v logu, vendar je res malo daleč. Tudi dohod nI preveč primeren. Zelo me moti tudi pesek, ki otežuje hojo. Z nečem bi ga morali prekriti.« • Jože HRIBAR, Zagorje ob Savi: »Letos sem prvič na sejmu in sem z njim luir zadovoljen. Posebno me veseli, ker je toliko kmetijskih strojev, če bi biki še denarja toliko, bi bilo kar v redu. Kmetijski stroji so predragi. Razen tega je še visoka carina. Doma imam že kosilnico olvmpia, danes pa nameravam kupiti traktor tiger. Stal bo okrog 5,5 milijona starih dinarjev, kar ni malo. Sem »hribovski kmet in je za naše kraje takšen traktor še najbolj primeren. Zakaj sem prišel na gorenjski sejem celo iz Zagorja? V radiu sem slišal in v Kmečkem glasu bral, da je kranjski sejem dober in da je njem bogata izbira strojev. Pri nas takih sejmov ni.« • Marija VAK0VN1K, Kokrica: »Na letošnjem gorenjskem sejmu je dosti izbire, zato vsako leto pridem. Bila sem tudi na spomladanskem sejmu. Pri Murki sem kupila dnevno sobo in zadovoljna sem bila, zato sem tudi danes prišla v njen paviljon. Prazna ne bom odšla. Kupila sem elemente za kuhinjo, če bi imel človek denar, bi še marsikaj izbral. Zelja nikoli ne zmanjka. O novem sejemskem prostoru pa mislim, da bi bilo še boljše, če bi bil na enem prostoru. Tako pa je še vedno na treh krajih.« J. Košnjek Stop za črne gradnje v radovljiški občini črne gradnje so že dolgo predmet živahnih razprav in žolčnih debat v mnogih slovenskih občinah. Mnogo opozoril in prepovedi gradnje je že bilo izdanih lastnikom takih črnih gradenj, a v glavnem to ni nič pomagalo. Marsikje so se že morali odločiti za bolj drastične ukrepe, če so hoteli, da se bo na tem področju premaknilo na bolje. Zanimivo pa je, da je na črno zgrajenih veliko več vikendov kot pa stanovanjskih hiš. Spomnimo se, da so pred meseci imeli veliko težav z lastniki, ki so zgradili vikende brez dovoljenj, v občini Umag ob morju in so se odločili za zadnji ukrep, ki je tu možen — rušenje črnih gradenj. Za tak ukrep so se pred dnevi odločili tudi v radovljiški občini. Urbanistična m-špekeja pri radovljiški občinski skupščini je namreč ugotovila, da je v Srednji Ra-dovni v zadnjem času zgrajenih na črno kar pet počitniških hišic. Trije vikendi so bili že povsem gotovi, dva pa sta imela šele betonske temelje. Ker vsa opozorila lastnikov niso spametovala, so se odločili za zadnji ukrep, ki je v tem primeru možen — izdali so nalog za rušenje. Hišici, ki sta imeli, šele betonske temelje, sta tako že porušeni, dve rušita lastnika sama, eno pa delavci, ki jih je tja poslala občina. Na občini v Radovljici so mi povedali, da ta ukrep, ki je na prvi pogled res drastičen, ni nobena modna muha občine ali namerno »sekiranje« državljanov. Pravijo, da brez reda ne gre. Prav občina Radovljica je ena od tistih, ki jo oblega največ interesentov za gradnjo počitniških hišic. Področja, ki so ljudem še posebno všeč, so Radovna, Tale/., Gorel jek, okolica Begunj in Bohinja. Zato se prav na teh področjih največkrat pojavijo Črne gradnje. Na občini v Radovljici se zavedajo, da je pri takih stvareh vedno treba voditi načelno politiko in vedno enako nastopati. Verjetno bi bilo precej manj hude krvi, če bi ljudje bolj upoštevali vse odločbe in se ne tolikokrat zanašali na to, češ, ko bom zgradil, mi bodo pa že dali dovoljenje. Zato naj bodo ti zadnji ukrepa vsem res pravo opozorilo, da je S Črnimi gradnjami konec. Se posebno važno je pri tem to, da se interesenti za gradnjo počitniških hišic naj-prej pozanimajo na občini, kje je gradnja k>:o.h sol oh dovoljena, ne pa da od lastnikov kar kupijo zemljo in mislijo, da je s tem stvar že urejena. Mnogokrat se lastniki črnih gradenj sklicujejo tudi na to, da so v bližini njegovega »črnega« vikenda postavljene počitniške hišice drugih lastnikov, ki pa so zgrajene povsem legalno. Glede tega so mi v Radovljici povedali, da se to res zgodi, ker so pred leti gradili te počitniške hišice še brez pravih načrtov. Zdaj so zazidalni načrti izdelani in preko teh nihče ne more nikomur dati pravice za gradnjo. Tudi v Srednji Radovni se sklicujejo na to, da so vikendi postavljeni povsem legalno le nekoliko stran od teh. To je sicer res, a so P°* stavljeni na ozemlju jeseniške občine, ki ima za to področje v zazidalnem načrtu predvidene vikende. Radovljiška občina je v zadnjem času vložila ogromno sredstev v urbanistično dokumentacijo. V Sloveniji so P° vloženih sredstvih v to dokumentacijo na drugem mestu. Prav zato je treba vse te dokumente o zazidavi dosledno upoštevati. Tudi vnaprej bodo v Ra" dovljici še tehtno proučevali možnost gradnje počitniških hišic na nekaterih območjih« so mi povedali na občim. Prav tako upajo, da po tako drastičnem ukrepu kot tokrat ne bo treh* segati in bo tokratna rušitev zadostno opozorilo za vse, ki doslej še niso upoštevali" opozoril in so se kljub vsemu odločili za črne gradnje. J. Govekar Uredite si vaše denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki. 84 poslovnih enot LJUBUANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis! ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve 21. gorenjski sejem zaprt Sinoči so v Kranju zaprli 21. gorenjski sejem, katerega veliki del je bil letos prvič v Savskem logu. čeprav končnih podatkov o obisku in prometu še nimamo — imamo podatke do vštetega piv nedeljka, 16. avgusta — lahko rečemo, da je bil sejem rekorden. Razstavljavci so na sejmu dosegli 25 milijonov novih dinarjev prometa, kar je skoraj trikrat več, kakor hmi I anski sejemski mome« je namreč znašal 8,5 milijona novih dinarjev. Sejem pa je obiskalo 138.000 U»* kar je približno toliko kako"* lani. Na sejmu so prodal« največ kmetijskih strojev, motornih vozil, stanovanj*** opreme, tekstila, gospodinjskih aparatov in peči za ccn* tralno kurjavo. Sinoči °D polnoči pa je bilo na sejmu žrebanje vstopnic. Rezultat* žrebanja bomo objavili v prihodnji številki. — Jk s I Almira je tudi letos pripravila za svoje kupce VELIKO RAZPRODAJO LETNIH PLETENIN Obiščite industrijsko prodajalno Almire na Linhartovem trgu v Radovljici I I t I n «0B