KARL MARX: KAPITAL PO J. BORCHiARDTOiVI IZDAJI POSLOVENIL OSKAR DRENIK LJUBLJANA 1933 ZALOŽIL KONZORCIJ „SVOBODE« TISKALA LJUDSKA TISKARNA, MARIBOR *-3ri02 VSEBINA Stran Predgovor k slovenski izdaji........... V. Kako naj čitam »Kapital« ........... X. Iz Marxovega predgovora k prvi izdaji....... XIV. 1. Blago, cena in profit............ 19 2. Profit in zamena blaga........... 24 3. Uporabna in menjalna vrednost. Družabno potrebno delo .................. 28 4. Kupovanje in prodaja delovne sile....... 34 5. Kako nastane večvrednost.......... 39 6. Konstantni in variabilni kapital. Fiksni in krožeči (tekoči) kapital .............. 47 7. Kake pride .do enakomernega profita...... 55 8. Metode za povišanje večvrednosti....... 60 9. Prevrat načina produkcije po kapitalu...... 63 b) DelTevade1a in manufaktara ' '. '.'.'.'.'.'.'. 71 c) Stroji in veleiwfartrija........... 89 10. Učinkovanje teh napredkov na položaj delavskega razreda................. 98 a) Delo žen in otrok............ 98 b) Podaljševanje delavnika .......... 102 c) Delo postaja težko............ 113 d) Delo postaja pusto, nezgode se množe..... 119 e) Delavci pridejo ob kruh. Brezposelnost..... 123 11. Padanje profitne mere............ 135 12. Akumulacija kapitala ............ 141 lastnina ................ 150 13. Učinkovanje akumulacije na delavce. Industrijska rezervna armada. Teorija o obubožanju...... 157 14. Takozvana prvotna akumulacija........ 179 15. Zgodovinska tendenca kapitalistične akumulacije . . 198- 16. Krize ................. 201 Dodatek: Bistvo Marxove teorije o krizah. Spisal Julij Borchardt ............... 210 17. Mezda ................. 221 a) Splošno ............... 221 b) Mezda in večvrednost........< . . 225 /// Stran c) Časovna mezda ............. 234 ¦d!) Mezda od kosa (akordna muda)...... . 239 e) Internacionalne primere .......... 243 18. Denar ................. 245 19. Krogotok kapitala in obtočni čas........ 263 20. Stroški cirkulacije ............. 272 a) Nakupovanje in prodajanje.......... 272 b) Knjigovodstvo ............. 274 c) Stroški za 'denar............. 275 •d) Hranilni stroški ............. 275 e) Transport .............. 276 21. Trgovski kapital in delo trgovskih nameščencev . . 278 22. Vpliv trgovskega kapitala na cene........ 291 23. Iz zgodovine trgovskega kapitala........ 296 24. Obresti in podjetniški .dobiček......... 306 .25. Kredit in bančništvo ............ 318 26. Zemljiška renta .............. 332 I. Zgodovinski postanek kapitalistične zemljiške rente ...............332 II. Za uvod '''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''' 337 III. Splošni pojem diferencialne rente...... 349 IV. Prva oblika (diferencialne rente....... 354 V. Druga oblika diferencialne jente...... 362 VI, Absolutna zemljiška renta........ 370 VII. Stavibiščna renta. — Rudniška renta. — Zemlji- VIII, Renta pni gospodarstvu s sužnji,' pri plantažnem gospodarstvu, pri veleposestvu, pri zemljiški lastnini malega kmeta........... 382 Dodatek: Slovarček tujk .............. 387 Register strokovnih izrazov ......... 398 Seznam marksistične literature v slovenščini in srbohrvaščini ................. 399 IV PREDGOVOR K SLOVENSKI IZDAJI. »Kapital« predstavlja temelje znanstvenega socializma ali marksizma in je življenjsko delo Karla Marx a (rojen 1. 1818. v Trierju, umrl L 1883. v Londonu), velikega bojevnika in misleca, ki je tako globoko prodrl v snovanje kapitalističnega družabnega reda in družbe sploh, da je mogel točno videti bodoči razvoj in biti znanilec velike zgodovinske družbene preobrazbe, ki se vrši v znamenju njegovih idej. Marx je prvi jasno formuliral nazor, da so gospodarske razmere podlaga, na kateri so harmonično zgrajeni socialni, politični odnošaji in vsa ideologija. Spreminjanje gospodarskih razmer povzroča torej spreminjanje ostalih. Seveda ljudje niso igolo orodje razmer, temveč »ljudje sami delajo zgodovino, toda ne v okoliščinah, ki so si jih sami izbrali, ampak v že danih okoliščinah.« (Marx v »18. Brumaire«.) V duhu tega nazora, ki ga imenujemo historični ali dialektični materializem, si je Marx dal za svojo življenjsko nalogo, da preišče in dožene bistvene lastnosti in razvojne zakone onega gospodarskega in družabnega reda, v katerem je sam živel in v katerem živimo mi, t. j. kapitalistične družbe. Plod tega dela je »Kapital«, katerega prva knjiga je izšla 1. 1867.; drugo knjigo je po Marxovi smrti izdal ne-dovršeno, iz Marxove zapuščine, njegov sodelavec Friderik Engels 1. 1885. in tretjo knjigo 1. 1894. V »Kapitalu« je Marx podal v obliki kritike sodobne (klasične) politične ekonomije svoj V teoretični sistem in analizo kapitalističnega gospodarstva. Čitatelj bo v tej knjigi našel odgovore na vprašanja, odkod izvira današnje bogastvo družbe in posameznih razredov; kaj tvori vrednost blaga, delovne sile, denarja in kako se ta vrednost spreminja; zakaj delavec vedno ostaja delavec, dočim kapitalist veča svoje bogastvo; kako se vsa današnja družba deli v dva velika razreda, od katerih ima eden v rokah produkcijska sredstva, drugi pa ima samo gole roke, tako da prvi lahko izkorišča delo drugega; zakaj zboljšane delovne metode in stroii ki v resnicHn sanu po sebi Uäi^o^ mS^â^ S mora biUbr^poselnoT kešfcer kapttal m n bi mogel A^^â^rA^liJ^^Tvs^ družben obliki tako zakaVLpitalizmu neizogibno da Sni ne moret kliU dovoli Ea za preveč Tako da Ä fabrikant ne more prodati ter isTane kdza kfko se moraio krize v določenih ro^k h ponavSti; kako Te ZSlllČTnlstTiztt daHzma ^ kako bo L nSibneT zidovInlZa razvoT nLravü prosar novemuvTšje™ TZtT rednemu družabnemu redu Zakone, ki jih je Marx tu odkril, je povezal v harmonično celoto in utemeljil s svojo dialektično metodo in s teorijo o vrednosti in večvrednosti, dvemi genialnimi odkritji, ki pomenita za socialne znanosti isto kakor v astronomiji Newtonovo odkritje zakona o gravitaciji in v naravoslovju Darwinovo odkritje zakona o selekciji. Ti dve odkritji in teza, da je vsa dosedanja zgodovina le zgodovina razrednih bojev, pomenijo mejnik v socialnem gibanju, Dočim so vsa dotakratna delavska gibanja s teoretične strani kakor tudi vsi sistemi posameznih »po-boljševalcev« družbe — začenši od Platona do Roberta Owena in Fouriera — temeljili na idealističnih ciljih in načrtih posameznikov, ki so si jih VI zamislili vsak po svojih najboljših željah in fantazijah in ki jih imenujemo »utopični socializem«, je Mara pokazal, kako in pod katerimi pogoji je kolektivi-stična brezrazredna družba nujna naslednica kapitalistične razredne, ter je utemeljil kot nalogo znanstvenega socializma, študirati ta razvoj in ga pospešiti ter usmeriti tako, da se bo izvršil s kolikor mogoče najmanjšimi žrtvami za človeško kulturo in civilizacijo. To vlogo ima prevzeti delavski razred sam, kajti »osvobojenj* proletariata je delo prolettata samega.« V »Kapitalu« Marx n e razvija svojega svetovnega nazora in tudi ne vseh problemov znanstvenega socializma. Tukaj Mara obravnava gospodarstvo abstraktne kapitalistične družbe ter se ne ozira na svetovno gospodarstvo, kontakte med posameznimi kapitalističnimi telesi, probleme države v političnem smislu, vlogo države v gospodarskem procesu, imperializem in celo vrsto problemov konkretnega značaja. Samo s takim abstrahiranjem od ostankov starih družabnih formacij, od nebistvenih momentov in od ideološke prevlake je Mara mogel odkriti razvojne zakone. Tako v samem sistemu tudi ne najdemo n t>r kmeta ker rea Mara ni smatral za del čiste, Sic^apSist ne vorbe Sera una samo tri rLSdemeXXdeWca kapitaliste Xposestnika Sitem w ^^^rSLII diio Mi MaLTproblemi Atfa k^e^Stva te va o tela pravkar omeniena arasant tutf evsem tem jes fzLnTrazpr^hTna 7rSih mesüh 1 TTkmÎ-talu« ^a? Steteii ne Se vsel marksizma aHše ceb konkretóh poUt čnm receptov tu bo našel samo rsiiarskc^teoret čno TodkJo brez katere ne more vsega ôîta^ pr^^^ *) Doslej najboljša in «laipoljwdnejša kratka slovenska knjiga o življenju, filozofiji, ekonomiji in političnem delovanju Karla Marxa, Max Beer-ova: »Kari Marx«, \z izšla pri Zadružni naložbi v prevodu Cirila Štuklja. Obsega 112 str., stane 15 Din. VII katere se ne more samostojno in pravilno orientirati niti v gospodarstvu niti v socialnem, poiiti&iem, duhovnem življenju, ampak samo ugibati, filozofirati in fantazirati ter slepo slediti raznim plitvim šarlatanom in demagogom, med katerimi človek tava izgubljen kakor mornar brez kompasa. Iz tega sledi, da je študij Marxovega »Kapitala« nujno potreben za vsakogar, ki hoče pravilno in do dna razumeti vse sodobno življenje. Ta študij je pa za lajika in v poklicu zaposlenega človeka zelo težak; kajti originalni »Kapital« je ogromno, nad 2000 velikih strani obsegajoče delo, ki po Marxovih lastnih besedah kot znanstven poskus za revolu-cioniranje vse znanosti ni moglo biti splošno razum-ljivo in ki bi za začetnika zahtevalo intenzivnega študija enega ali več let. Zato so razni marksisti bolj ali manj uspešno skušali podati samo vsebino in bistvene nauke »Kapitala« v krajših, poljudno napisanih delih. Izmed vseh teh se pa odlikuje nemškega marksista Borchardta poljudna izdaja »Kapitala« po tem, da je ohranila Marxov lastni tekst nespremenjen (z izjemo nekaterih tujk in preveč strokovno izraženih ifraz). Borchardt je iz originala izločil teoretsko razglabjjanje" problema vrednosti in menjave, razne konkretne podrobnosti, ilustracije in račune, ki zanimajo samo znanstvenika ali specialista in so za lajika balast; izpustil je tudi precejšnje ponavljanje, ki je nastalo pač zato, ker Marx ni sam dokončno uredil druge in tretje knjige; dalje je nekatera poglavja prestavil na druga mesta. Na ta način se je Borchardtu po mnenju vse merodajne kritike posrečilo predelati »Kapital« tako, da je dosegel splošno razumljivost in majhen obseg. Vendar Bor-chardtova izdaja ni tako »poljudna«, da bi se čitala kakor časopisni članki, zaradi česar podajamo v naslednjem poglavju navodilo za študij. Naša knjiga je prevod četrte Borchardtove izdaje (prva 1. 1919., četrta 1. 1931.) s to razliko, da smo VIII izločili ne nujno potrebna in zelo težavna poglavja o preobražanju in cirkulaciji kapitala in namesto tega dodali poglavje o krizah iz druge izdaje. Letnice v oklepajih pomenijo leto, v katerem je Mara do-tično mesto napisal; opombe pod črto so Maraove, kolikor niso označene z J. B. (Borchardt) ali s »prev.« (prevajatelj). Pri vsakem poglavju je spodaj navedeno mesto, iz katerega je vzeto v originalu, tako da čitatelj lahko nemoteno seže po originalu, če bi ga dotično mesto bolj zanimalo — ne da bi mu v splošnem bilo treba citati vsega originala. Prevajaelj.. IX KAKO NAJ ČITAM »KAPITAL«. Podnaslov »Poljudna izdaja« ne sme. nikogar, četudi bi imel »akademsko izobrazbo«, premotiti, da bi mislil prebrati to knjigo v enem tednu kakor roman, potopis ali zgodovino. »Kapital«, kakor ga izdajamo, je Borchardt priredil »poljudno« le z ozi-rom na originalno celotno izdajo. Prevajatelj sam je na mnogih mestih skušal nekatere stavke prevesti bolj razumljivo in ni dvoma, da bi se dala knjiga še razumljivejše predelati, toda potem to ne bi bil Marxov »Kapital« in tekst bi izgubil bogato Mar-XOVO besedo in briljantni stil, ki ga človek razume in občuduje šele pri drugem in tretjem čitanju. »Kapital« se torej ne sme brati kakor kako leposlovno delo ali časopisni članki, ampak se mora študirai.. Vsak strojnik n. pr. ve, da niti najbolj nadarjen delavec ne more postati vešč strojnik samo s tem, da enostavno prebere učno knjigo o strojništvu temveč mora vso snov razumeti predelati z razumom si zapomniti ter preskusiti v praksi, ali tvarino rajme. Prav tako je z MarxovJ »Kapitalom« ali morda še težje kaiti ta kniiča ne obravnavi predmetov ki Hh lahkfneposredno vidimo aîr SfernokakoVri izUd kenu i zemlTepiT sečlovelJproti človek^u Šmarje s^b^Lletena ker nod volrvom^ovrsne meščanske «oliučne ekonomik^našf S H^oö™ dosttrat o o tav^ ljeninTglavo mnoŽ°cem dostlkrat P0Siav Toda vsak bravec je lahko prepričan, da bo vso ogromno tvarino mogel zajeti s svojim razumom, če X bo le bral s prevdarkom, po vrsti in po naših navodilih. Če pri kakem odstavku ne bi šlo, nikar ne obupati! Preberite še enkrat, preberite naslednjih par odstavkov, začnite še enkrat od začetka, v skrajnem slučaju odložite za drugi dan ali se še porazgo-vorite s tovarišem, ki čita istočasno, in videli boste, kako bo najbolj jasno prav ono, kar se je zdelo na prvi pogled najbolj nerazumljivo. Semini bo treba vzeti v roke svinčnik in skicirati ali napisati formule, račune, po katerih bi se dotična stvar spreminjala. Tako n. pr zlasti začenši od 8. poglavja, kako se spremila vrednost. Poglavji o mezdi in zemljiški renti se sploh ne dasta slediti, če sičitatelj -Sa.m ne dela skic ali tabel, ti. pr.: Pri nespremenjeni dolžini delovnika in intenzivnosti dela: če se produktivnost veča raste w pada v če se produktivnost manjša pada w raste v Tudi je dobro v vsakem odstavku podčrtava« najvažnejše ali delati v knjigi~^ebinske pripombe -rLsevedaTčeknjiga ni izposojena--, kajti knjiga ni tu zaradi lepote, ampak zaradi vsebine in učenja. Tako bo pri ponavljanju tvarina bolj pregledna in hkrati se človek s podčrtavanjem bolj koncentrira in si boli zapomni. Dobro je tudi kratko skicirati z besedam ali napisati posamezna pravila v poseben zvezek, zlasti kadar se drugič študira. Nikakor -se ne smejo preskakovati posamezna poglavja ali celo odstavki, kajti v tej knfofi je povedano samo najbistvenejše in pojem se zgradi za pojmom stavek Idiizstavka pogkvTe S poglavja Poskdica preskakovanj«Mdibi citate ipnSetel do poviem tuîh poimo,in nejever^ C Uozi knjigo zZ n pr Siki nameTčenec ne smenajpreprebrati bolj zanima XpSedX ooSa^a o^Seii LiîL XI Torej — ne preskakovati, ne hiteti, ampak študirati počasi in z razumom! Najvažnejših je prvih 8 poglavij. To je jedro vsega in ko bo čitatelj to razumel, bo razumel bistvo in vsa ostala knjiga mu bo živa in lahka. Zlasti naj se pomudi pri 3. poglavju; od 3. poglavja ne sme iti do 8., dokler ni poglavja za poglavjem popolnoma sprejel Zato je dobro, če pri 8 poglavju ponovi vse od začetka. S prvimi 16 poglavji je pa predelal ves razvojni sistem in vse ostalo so podrobnosti in posamezne oblike. Marxov »Kapital« mora postati takorekoč duhovna last čitatelja. Vsi, ki bodo preštudirali to delo, bodo vedno znova odpirali posamezna poglavja in jih bodo drugič čitali z mnogo večjim pridom. Nekdo je rekel: »Knjiga, ki me ne mika, da bi jo prečital dvakrat, ni vredna niti tega, da bi jo prečital enkrat.« In vsi največji ekonomski pisatelji trde za popolno razumevanje svojih del da jih je reba dvakrat prečitati Pri prvem čitanu se dobi pregled o-celoti pri drugem se pa študira Če veha to za ka-teroknugo vel^zâ XpitaU kerje to vera slika resniSa žlvhenS irTv re ničnem ž vljInhTsenI v vsaki besedi vSno videl nekaj novega Udedi nemški me čanski ekonom Werner Sombart e ie ZTzil o nTkem Marxove^ deku datfaPrebral ze kakor dl hldanrvič bral7.tn T^Kan tal« knii^ W, Xvarjiin evangeli? Kdor hoče »Kapital« pravilno razumeti, se mora vživeti v tvarino, mora poznavati tudi resnično in vsakdanje gospodarsko ali socialno življenje bodisi XII iz svojega vsakdanjega poklica bodisi iz dnevnega in strokovnega časopisja bodisi iz leposlovja, ki ga opisuje. Zato je razumljivo, da se bo delavec, ravnatelj, kapitalist neprimerno laže vživel v tvarino kakor n. pr. uradnik, zdravnik, profesor i. t. d. Dotičnim, ki torej niso direktno zaposleni v produkciji ali v trgovini, v prvi vrsti tkzv. intelektualcem je zato nujno priporočati čitanje leposlovja, ki obravnava razvito kapitalistično produkcijo, predvsem n. pr, razna dela Uptona Sinclairja, Zolajev »Germinal«, »Denar« itd. Že omenjeni W. Sombart se je nekje izrazil za sebe, da mora vedno in vedno spet citati Zolaja, da se vživi v gospodarske procese. Kakor rečeno, »Kapital« ni težak, ni pa niti igračka. »Nobena cesarska cesta ne vodi k znanosti in samo tisti smejo upati, da bodo dosegli nje svetle vrhove, ki se ne boje truda, da bi plezali po njenih strmih skalah,« pravi Marx v predgovoru k francoski izdaji »Kapitala«. Torej s pogumom in zaupanjem na delo! Treba je tedaj zatreti duševno lenobo, treba je krepke koncentracije in poglobitve v študij, po besedah Karla Kautskega: - »ne resignirane potrpežljivosti, ampak potrpežljivosti neumornega borca, ki črpa svoje moči iz odpora proti verigam nevednostih Čitatelj se mora zavedati, da si bo s tem trudom pridobil ogromno, temeljno in globoko znanje, neprimerno resničnejši vpogled v nadvse komplicirano gospodarsko in socialno življenje nego ga more doHti takozvani inteHgent na minski univerz!- naše bcT lučspozTanjin ™W zi pravUno razumevanje in presojanle vse inSe dobe in iz !*^rajajoče se^bodočnosti Prevajaelj.. XIII IZ MARXOVEGA PREDGOVORA K PRVI IZDAJI. (Priredil prevajatelj.) Če izvzamemo oddelek o vrednostni obliki, se nihče ne bo mogel pritoževati, da bi bila ta knjiga težko razumljiva. Seveda predpostavljam čitatelje, ki se hočejo učiti česa novega, ki torej hočejo tudi sami misliti. Fizik dela na dva načina: ali opazuje naravne procese tam, kjer nastopajo v najbolj pregnantni obliki in kjer jih moteči vplivi najmanj motijo, ali pa dela eksperimente pod takimi pogoji, ki mu zagotavljajo čist potek procesa. V tem delu sem si postavil za nalogo, raziskati kapitalistični način produkcije in njemu odgovarjajoče produkcijske in prometne razmere Njegovo klasično področje je doslej Anglija tHc razlog da služi AngHja za glavno ilu-stracio mojega teoretičLgaTzvajan 1 Ce bi pa nem- stvari še davn^ niso Tako slabemu moramzakS- DeTe fabuk narratur (zgodba kise tu p^veduje' Mvoja)! pripoveduje, Kjer se je kapitalistična produkcija pri nas popolnoma ukoreninila, na primer v pravih tovarnah, so razmere mnogo slabše kakor v Angliji, ker manjka protiuteži tovarniških zakonov. Na vseh drugih XIV področjih nas pa enako kakor v vsej ostali kontinentalni zapadni Evropi ne muči samo razvoj kapitalistične produkcije, ampak tudi pomanjkanje tega razvoja. Poleg modernih stisk nas tlači cela vrsta podedovanih stisk, ki izvirajo odtod, da še vedno životarijo staroveški, preživeli načini produkcije, katere spremljajo nesodobne družabne in politične razmere. Ne trpimo samo od živih, ampak tudi od mrtvih. V primeri z angleško je socialna statistika Nemčije in ostale zapadne Evrope bedna. Toda kljub temu zadosti visoko dviga del zastora, da lahko vidimo pod njim Meduzino glavo. Prestrašili bi se nad našim lastnim stanjem, če bi naše vlade in parlamenti odrejali tako kakor v Angliji periodične preiskovalne komisije o ekonomskih razmerah, če bi te komisije imele isto neomejeno oblast za raziskovanje resnice kakor v Angliji, če bi se posrečilo za ta namen najti prav tako strokovnjaške, nepristranske in neomajne može, kakor so angle ki tovarniški inšpektorji, angleški zdravniški poročevalci o »Public Health« (javno zdravstvo), angleški preiskovalni komisarji o izkoriščaniu žen in otrok o stanovaniskih in prLanjevalnirrazmJrah itd Perzej se ^ Zavil v megleno pokrivalo TTe> tnogei zasledovati osasti ušesa, da moremo^anikati^obstoj poŠti. Ne delajmo si o tem iluzij. Kakor je bila ameriška vojna za neodvisnost v 18. stoletju plat zvona za evropski srednji razred, tako je ameriška državljanska vojna v 19. stoletju za evropski delavski razred. V Angliji se da prevratni proces otipati s prsti. Ko se bo razvil do neke višine, bo reagiral na kontinent, kjer bo potekal bodisi v brutalnejših bodisi v bolj humanih oblikah, na kakršni stopnji razvoja se bo pač nahajal delavski razred sam. Če se na višje motive sploh ne oziramo, je v največjem interesu zdaj vladajočega razreda, da od zaprek, katere ovirajo razvoj delavskega razreda, odpravi vse one, ki se XV dajo uravnavati z zakoni. Zato sem dal v tej knjigi toliko izčrpnega prostora med drugim zgodovini, vsebini in rezultatom angleške tovarniške zakonodaje. En narod naj se uči in se more učiti od drugega. Tudi če je družba prišla na sled prirodnemu zakonu svojega gibanja — in zadnji končni namen tega dela je razkriti ekonomski gibalni zakon sodobne družbe —, ne more prirodnih razvojnih faz niti preskočiti niti odpraviti z dekretom. Toda porodne bolečine lahko skrajša in omili. Še eno besedo, da se izognemo mogočemu nesporazumu. Postavo kapitalista in zemljiškega lastnika nikakor ne slikam v rožnatih barvah. Toda tu gre za osebe samo toliko, kolikor so personifikacija ekonomskih kategorij, nositelj določenih razrednih od-nošajev in interesov. Moje stališče, ki pojmuje razvoj ekonomske družbene formacije kot prirodosloven proces, more manj kakor vsako drugo napraviti posameznika odgovornega za razmere, katerih stvor posameznik socialno ostane, čeprav se lahko subjektivno še tako povzpenja nad nje. Na polju politične ekonomije svobodno znanstveno raziskovanje ne srečuje samo tistega sovražnika kakor na vseh drugih področjih. Svojevrstna snov, ki jo ta znanost obravnava, kliče v boj proti njej najhujše, najbolj malenkostne in najsovražnejše strasti človeških prsi, furije privatnega interesa. Angleška visoka cerkev na primer prej odpusti napad na 38 t>d svojih 39 verskih naukov kakor na V» svojih denarnih dohodkov Danes je še ateizem neznaten greh v primeri sT kritike»tradicionalnih lastninskih razmer Vendar se tu že vidi nanredek Navaiam na odmer' v zadnHh tednihobSanjeno mi knjL: rCorrespondence v* h Her MaÎeSy's usions Abroad ^^T^é^L Q^^ ^^^SSi-oM/^^ond^aTkr inozemskih misifami X-r industri sk^hvprašani. in strTov^W zvezT il- XVI s suhimi besedami, da se v Nemčiji, Franciji, skratka v vseh kulturnih državah na evropskem kontinentu prav tako čuti preobražanje obstoječega razmerja med kapitalom in delom in je prav tako neizogibno kakor na Angleškem. Istočasno je izjavljal onstran atlantskega oceana gospod Wade, podpredsednik Združenih držav severne Amerike, na javnih zborovanjih: Po odpravi sužnosti bo stopila na dnevni red sprememba kapitalističnih in zemljiškolastniških razmer! To so znaki časa, ki se ne dajo skriti niti s škrlatnimi plašči niti s črnimi kutami. Ti znaki ne pomenijo, da se bodo jutri dogajali čudeži, ampak Lžejo, kako se celo vladajočim razredom že svita( da današnja družba ni trden kristal, ampak organizem, ki j e sposoben preobrazbe in ki se stalno spreminja. Vsaka sodba znanstvene kritike mi je dobrodošla. Nasproti predsodkom takozvanega javnega mnenja, ki mu nisem nikdar delal koncesij, mi pa vedno velja geslo velikega Florentinca: Segui il tuo corso e lascia dir le genti! (Pojdi po svoji poti in pusti ljudi, naj govore!) London, 25. julija 1867. Karl Marx. 2 XVII 1. BLAGO, CENA IN PROFIT. Politična ekonomija obravnava gospodarsko preskrbovale ljudi z dobrinami, ki jih potrebujejo za svoje preživljanje. To -se vrši v modernih kapitali- vendar se pa dajo vsi združiti v tri velike skupine: k a p i it a 1 prinaša kapitalistu leto za letom profit, merah in dokler je še uporabna — daje delavcu mezdo. Kapital za kapitalista, zemlja za lastnika ¦H Kot merilo za preskrbovanfe z gospodarskimi dobrinami so poleg višine dohodkov vseh treh razredov očividno merodajne tudi cene blaga in tako se je politična ekonomija že od začetka kar najbolj temeljito bavila z vprašanjem, po čem se ravna višina cen, III. knjiga, 1. del, 1, in 2. oddelek; dalje III. knjiga, 2. del, str. 356-358 In 398-402. 2* 19 Na prvi pogled to vprašanje skoraj ne bi kazalo nobenih težav. Če vzamemo za primer poljuben industrijski produkt, nastane višina njegove cene na ta način, da prišteje tovarnar k svojim lastnim s t r o š k o m p r o f t ,, kolikršen je v njegovi panogi v veljavi. Cena je potemtakem odvisna od lastnih stroškov in od višine profita. Med lastne stroške računa tovarnar vse, kar je izdal za izdelovanje blaga. To so v prvi vrsti izdatki za sirovine in za pomožne snovi (n. pr. bombaž, mmmšEm 1) iz produkcijskih sredstev (to so sirovine, pomožne snovi, stroji, aparati, poslopja); 2) iz zemljiške rente (ki se računa tudi takrat, kadar stoji tovarna na svojih tleh); ^ 3) iz mezde. Če si pa pogledamo vsakega teh delov malo pobliže, naletimo na nepričakovane težkoče. Vzemimo najprej mezdo. Kolikor je višja ali nižja, toliko so višji ali nižji lastni stroški, toliko višja ali nižja je torej tudi cena izgotovljenega blaga. Po čem se 20 višino mezde iz — višine mezde in ceno blaga — iz cenenblajga! Pri vsem tem nam nič ne pomaga sklicevanje na konkurenco (povpraševanje po delovnih 'silah in njih ponudba), jfenkurenca ^vzroča, da delovne mezde rastejo in padajo. Vzemimo pa, da se povpraševanje po delovnih silah in njih ponudba krijeta. Kaj tedaj določa delovno mezdo? Ali pa, kakor mislijo nekateri, da delovno mezdo določajo cene delavčevih življenjskih potrebščin. Toda življenjske potrebščine same so itudi blago in tako imamo napako takoj pred očmi. Druga postavka tovarnarjevih lastnih stroškov so bila produkcijska sredstva. Toda tudi brez daljšega razlaganja bomo razumeli, da so bombaž, stroji, premog i. t. d. prav tako blago, za katere veljajo natanko ista pravila kakor za blago, ki tvori življenjske potrebščine delavcev ali pa kapital kapita- Poskus, določiti višino cene iz lastnih stroškov, se je torej klavrno ponesrečil, Ž njim pridemo enostavno do tega, da razlagamo višino cene iz nje same. K lastnim stroškom prišteva tovarnar običajni profit. Tu se nam zdi, da so vse težkoče odstranjene, kajtfoditotek (mera) profita, ki si ga mora zaračunati, je tovarnarju znan, saj je v dotični panogi splošno v rabi. To seveda ne izključuje, da ne bi mmmë Pa ne samo to. Tudi profitne mere različnih podjetij pridejo po konkurenci do nekega medsebojnega soglasja. Saj drugače tudi biti ne more. Kajti kakor hitro dela ena panoga posebno visoke profite, arts ÄÄTJÄt! yatistü sac ar&wffsgj^ panogam, v katerih bi potem produkcija täkötznälno 21 narasla. In da bi se za silno pomnoženo blago našli kupci, bi bilo "reba znižati cene in s tem tudi prelite. Nasprotno bi bilo, če bi katerakoli panoga delala toliko manj, kar bi imelo za posledico zvišanje cen in profitov. Tako deluje konkurenca za splošno izenačenje Ä- : ^.î^.ta.PI-tt.T»ffi pogled to ni tako jasno kot enakost profitne mere v panogi sami, ker utegnejo biti pri različnih panogah razni potroški, uporaba in obraba strojev i. t. d. zelo mm mam Poleg tega pa ne delajo profita samo industrijski obrati — t. j. tisti obrati, ki blago p r o du c i r"a j o, *) = mark. 22 tudi bančni zavodi, prometna podjetja, železnice prepričanje, da nastane profit nekako sam od sebe iz kapitala, da raste iz njega kakor plodovi iz dre- 23 2. PROFIT IN ZAMENA BLAGA. Kako pa neki more profit »sam od sebe« zrasti iz kapitala? Za produkcijo blaga potrebuje kapitalist določeno vsoto, recimo tDO M. Ta naj vsebuje vse menilo reči, da je ta, njemu prirasla vrednost nastala ¦M Odkod je pa potem prišlo onih 10 M več, ki jih kapitalist dobi pri prodaji blaga? Samo s tem, da gre blago iz prodajalčeve v kupčevo roko, pa ne more postati njegova vrednost večja; kajti tudi to bi bilo ustvarjanje iz nič. Iz te zagate si navadno pomagajo na dva načina; kupec; prebitek izgubi kupec brez protivrednosti. Oglejmo si oba načina. Francoski pisatelj Con-dillac je pisal 1. 1776. (v razpravi o trgovini in vladi): »Napačno je trditi, da dajemo pri zameni blaga ena- III. knj., 1. in 2. oddelek; I. knj., 4. pogl., It. 2. 24 ko vrednost za enako vrednost. Nasprotno. Vsak od obeh kontrahentov daje vedno manjšo vrednost za večjo... Če bi v resnici zamenjali vedno enake vrednosti, potem ne bi bilo nobenemu kontrahentu mogoče napraviti dobička. Toda obadvai dobita, ali bi vsaj morala dobiti. Zakai? Vrednost stvari obstoji samo v njih razmerju do naših potreb. Kar je za ene- je za nas potrebna; dali bomo manj za več Res imeniten račun! Če si dva človeka med seboj kaj zamenjata, naj vsak drugemu več da, kakor sam dobi? To bi pomenilo: če kupim od krojača suknjo za 20 M, je vredna suknja v krojačevi posesti manj kakor 20 M, v moji pa 20 M! Toda tudi ta izgovor, češ, da obstoji vrednost stvari samo v njih l3Ä»™rrgo^Ä ä dati blago nad njegovo vrednostjo, za 110 M, čeprav Toda doSimje bil preprodajale, po- mm Vzemimo narobe, da imajo kupci privilegij, kupovati blago pod njegovo vrednostjo. Tu ni niti treba opozoriti, da postane kupec spet prodajalec. Saj je 25 bil prodajalec, preden je postal kupec. Še preden dobi 10 odstotkov kot kupec, je izgubil 10 odstotkov kot prodajalec. Vse ostane spet pri starem. nastaja večvrednost iz nominalnega pribitka k ceni ali iz privilegija prodajalca, da sme blago dražje pro- da bi produciral. Denar, s katerim bi tak razred ku- j etti "VeCVTCQI10sT» S tem pa seveda ne trdimo, da se posamezen posestnik blaga ne bi mogel obogatiti z goljufijo pri nakupu ali pri prodaji. Posestnik A je lahko tako navihan, da odere svoja tovariša B ali C do kosti, medtem ko mu ta dva pri najboljši volji ne moreta tega povrniti. A proda B-ju vina za vrednost 40 M in dobi v auA,«a ^vrednosti 50 M. A je ¦¦¦ 26 zakrivajoče oblike zamene B-ju naravnost ukradel 10 M. Vsota zamenjanih, prestavljenih vrednosti se očividno ne da povečati z nobeno premembo v njih razdelitvi, prav tako kakor ne poveča množine plemenitih kovin v deželi tisti žid, ki proda bakren novec iz XVIII. stoletja za zlatnik. Skupnost kapitalističnega razreda ene dežele ne more sama sebe opehariti. Naj se obrača in zvija tako ali tako, facit ostane isti. Če se zamenjajo enake vrednosti, ne nastane večvrednost, in če se zamenjajo neenake vrednosti, tudi ne nastane nikaka večvrednost. Cirkulacija ali zamena blaga ne ustvarja nobene vredm5ü '----Povečanje vrednosti, Tei ga vidimo po izvršeni prodaji blaga, torej nikakor ni nastalo s prodajo. Iz razlike med ceno blaga in vrednostjo blaga ga ne moremo razložiti. Če se cene v resnici ne ujemajo z vrednostmi, jih moramo najprej reducirati na vrednost, t. j. to neskladanje moramo vzeti za slučajnost in ga ne smemo upoštevati, da nas moteče postranske okoliščine ne zmedejo. Sicer se pa ta redukcija ne vrši samo v znanosti. Neprestano nihanje tržnih cen, njih naraščanje in padanje se med seboj uničuje in se .samo reducira na povprečno ceno kot na svoje notranje pravilo. To je zvezda vodnica n. pr. za trgovca ali za industri alca v vsakem podjetju, ki obsega daljšo dobo. On torej ve, če v celoti računa neko daljšo dobo, da se blago v resnici ne prodaja niti pod niti nad ceno, ampak po svoji povprečni ceni. Po tem takem se mora postanek proHta povečanje vrednoti raSagatile pod pogojeS'da se prodla blago po svoli resnični vrednostPotem je pa več-vrednost So SaVsekakor že v produkSfi Blago je na vsak način žl vStemtrenutku ko e SgotovLno I se še nahaîa v rokah Sprveia prodaillcT prav^toHkovrJdno kolik^orkinčno plača zan^zaS Wc konzumenI Z Simi besedam? Sova vrednost je^vsekakor prekSa tovarnah Sveastnestroške Jed wodSo bLa je na ^äk način nastala nova Prednost To nas . vede k vprašanju, kako sploh nastane vrednost blaga. 27 3. UPORABNA IN MENJALNA VREDNOST. DRUŽABNO POTREBNO DELO. Blago je predvsem zunanji predmet, stvar, ki s svojimi lastnostmi ustreza vsakršnim človeškim potrebam. [Kakovost teh potreb je postranska stvar in je vseeno, ali se porajajo iz želodca ali iz fanta- I. knj., 2. in 3. Dogl. 28 ÄT±krrdnosü hkrati k°l "°M*m rabne vrednosti ene vrste za uporabne vrednosti Neko blago, stot pšenice n. pr. se zamenja za toliko in toliko maže za čevlje, ali za toliko in toliko svile, ali za toliko in toliko zlata i. t. d., kratkomalo za drugo vrsto blaga v najrazličnejših razmerjih. Pšenica ima torej vsakovrstne menjalne vrednosti. Toda ker so te določene množine maže, svile, zlata i. t. d. menjalna vrednost enega stota pšenice, so vsekakor enako velike menjalne vrednosti. Iz tega sledi prvič: uveljavljene menjalne vrednopsti istega blaga'izra- Vzemimo dalje dve različni vrsti blaga, n. pr. pšenico in železo. Naj bo njuno menjalno razmerje kakršnokoli, vedno iga lahko izrazimo v enačbi, v kateri ije določena množina pšenice enaka neki množini železa. N. pr. stot pšenice je enak dvema sto-toma železa. Kaj pove ta enačba? Da v dveh raz-ličnih stvareh, venem stotu pšenice in prav tako v dveh stotih železa biva neka enako velika skupnost. *) Stavke v oglatih oklepajih ije Botwhardt izpustil ter smo jih vzeli v prevod zaradi Močnejšega razumevanja, — Da bi si začetnik v naslednjem po nepotrebnem ne belil glave, pripominjamo, .da je povsod, kjer rabi Marx v »Kapitalu« samo izraz »vrednost«, treba razumeti menjalno vrednost, ker se tu pač obravnava kapitalistično menjalno gospodarstvo. Kategorija »vrednost« ni nič večnega in z razvojem družbenih oblik dialektično spremlja svojo vsebino. — Op. prev. 29 Obe sta torej enaki nečemu tretjemu, kar ni ne samo po sebi ne samo zase niti eno niti drugo. Vsaka od obeh, kolikor je menjalna vrednost, se torej mora dati reducirati na to tretje. Ta skupni element ne more biti nobena naravna lastnost blaga. Njegove telesne lastnosti upoštevamo ses ä*v»täL7. o"v= če se le nahaja v zadostnem razmerju. Ali kakor pravi stari Barbon (1696): »Eno blago je prav tako dobro kot drugo, če ie njega menjalna vrednost enako ¦mt Če ^"te^j ne oziramo več na uporabno vrednost, ostane blagovnemu telesu samo še ena lastnost, namreč ta, da je p r o d u k t d e l a. Vendar je že tudi produkt dela sam .spremenjen. Če se ne oziramo na njegovo uporabno vrednost, potem se ne oziramo niti na njegove telesne sestavine in oblike, Uporabna vrednost ali dobrina ima torej samo zato vrednost, ker je v njej utelešeno abstraktno človeško delo. Kako je tedaj treba menti velikost 30 njene vrednosti? Po količini v nfó nahajajoče se »vrednost ustvarjajoče substance«, dela. Količino dela samo merimo po njegovem časovnem trajanju in delovni čas ima zopet svoje merilo v določenih časovnih delih, kakor ura, dan i, t. d. Če se vrednost blaga določa z množino dela, potrošenega pri njega produkciji, potem bi utegnili misliti, čim bolj je mož len in neroden, toliko več je njegovo blago vredno, ker potrebuje toliko več časa za izgotovitev. Toda delo, ki tvori substanco vrednosti, je enako človeško delo, oddajanje iste človeške delovne sile. Celotna delovna sila družbe, ki se očituje v vrednosti (celokupnega) blaga, velja tu kot ena in ista delovna sila, čeprav sestoji iz nešte-vilnih individualnih delovnih sil. Vsaka od teh individualnih delovnih sil je ista človeška delovna sila kakor vsaka druga, kolikor je ona družabno povprečna delovna sila in kolikor torej kot taka Samo množina družabno potrebnega dela, ali za izgotovitev kake uporabne vrednosti like množine dela, ali če se dajo napraviti v istem delovnem času, imajo torej istotoliko vrednost. Vrednost enega blaga je v razmerju proti vrednosti 31 drugega blaga kakor delovni čas, ki je potreben za S3SSÎ--SAS; Ars-Art vsako blago le določena masa zgoščenega delovnega časa.«*) Višina vrednoti blaga bi torej ostala nespremenjena, če bi bil za njega produkcijo potrebni delovni čas vedno isti. Delovni čas ,se pa spreminja z vsako spremembo v produktivni moči dela. Produktivno moč dela določajo raznovrstne okoliščine, med drugimi povprečna višina spretnosti delavca, razvojna je njega vrednost. Kaka stvar je lahko uporabna vrednost, ne da bi bila vrednost. To je takrat, kadar je njena koristnost človeku na razpolago brez dela. Tako zrak, neobdelana zemlja, stepki travniki, pragozdni les. Kaka stvar je lahko koristna in produkt človeškega *) Kari Marx, »Zur Kritik der politischen Oekonomie« (h kritiki politične ekonomije), Berlin 1859. Nova izdaja, Stuttgart 1897., str. 5. 32 rabno vrednost za druge, družabno uporabno vrednost. Končno ne more biti nobena stvar vrednost, ne da bi bila uporaben predmet. Če ie brez koristi, potem tudi v njej vsebovano delo Jma koristi, ne velja za delo in torej ne tvori nobene vrednosti. 3 33 4. KUPOVANJE IN PRODAJA DELOVNE SILE. Ko smo videli, da ni vrednost blaga nič drugega kakor človeško delo, ki ga blago vsebuje, se povrnimo k vprašanju, kako pride do teiga, da more tovarnar dobiti iz produkcije svojega blaga večjo vrednost, nego jo je položil vanjo. nost 10 M ne more nastati v cirkulaciji (t. j. v zameni oz prodaji blaga), je na vsak način nastala v produkciji. In .sedaj gre za to, da se pokaže, kako se je to zgodilo. Sicer je problem deloma rešen, kakor hitro vemo, da nastaja vrednost z družabno potrebnim delom. Da bi se iz danih produkcijskih sredstev, n. pr. predilnih strojev in bombaža z vsemi pritiklinami, napravila preja, se opravlja v predilnici delo. Kolikor je to deb družabno potrebno, ustvarja vrednost. To delo torej dodaja obstoječim produkcijskim sno- ¦M "preci prodiiivcij\j* Pri tem nam pa postane jasno: ni treba, da bi se vrednost, ki se s predilnim delom na novo ustvaria. I. kn*, 4. pogl., H. 3. 34 ujemala z vrednostjo, ki jo je plačal kapitalist kot mezdo. Lahko je večja ali manjša. Če je večja, potem bi tu našli izvor večvrednosti. Toda ali nismo stavili pogoja, da se pri nakupu in prodaji vedno plačuje prava vrednost? Ali se nismo prepričali, da sicer pogostoma prihaja do majhnih razlik med cenami in vrednostmi, da nam pa te razlike ničesar ne povedo? Zato naj bi tudi slučaj, da plača kapitalist delavca pod njegovo vrednostjo - pa če se ti slučaji še tako pogostoma dogajajo - veljal tu le za izjemo. Postanek večvrednosti je treba razložiti tudi v normalnem slučaju, ko je njegova delovna zmožnost ali delovna sila. Da pa posestnik denarja sploh more kupovati delovno silo, sestnik denarja se srečata na trgu in sta si drug proti drugemu kakor enakovrstna posestnika blaga. mmm Drugi bistveni pogoj, da posestnik dinarja lahko na trgu najde delovno silo, je ta, da mora nje posestnik, namesto da bi mogel prodajati blago, v katerem bi bilo utelešeno njegovo delo, nuditi na prodaj svojo delovno silo samo, ki biva edino v njegovi živi telesnosti. To se dogaja, če nima v svoji posesti nobenih produkcijskih sredstev, kakor so sirovine 3* 35 delovni instrumenti i. t. d., ki ih potrebuje za izstavljanje blaga, in tudi ne nobenih življenjskih potrebščin, da bi se mogel preživeti do izgotovitve in do prodaje blaga. Posestnik denarja mora torej na blagovnem trgu dobiti svobodnega, prostega delavca, svobodnega v dvojnem zmislu: da kot svobodna oseba razpolaga s svojo delovno silo kot s svojim blagom in da na drugi strani nima za naprodaj drugega blaga, da je prost in gol, svoboden ali prost predvsem vseh stvari, ki so potrebne za udejstvovanje njegove delovne sile. Vprašanje, zakaj ta svobodni delavec prihaja na blagovnem trgu k njemu, posestnika denarja ne zanima. In nas za zdaj prav tako ne zanima. Eno je pa jasno: narava ne producira na eni strani posestnikov denarja ali blaga in na drugi strani zgolj posestnike svojih lastnih delovnih sil. To razmerje ni utemeljeno v naravi; prav tako ni to tâko družabno raz- To posebno blago, delovno silo, si zdaj oglejmo od blizu. Kakor vsako drugo blago ima tudi delovna sila vrednost. Kako se ta vrednost določa? Vrednost delovne sile se določa kakor vrednost vsakega drugega blaga po delovnem času, ki je po- SSSA tÄ5 -i «X mm 36 Vsota življenjskih potrebščin mora zadoščati, da vzdržuje delovnega individua v njegovem normalnem življenjskem stanju. Naravne potrebe .same, kakor hrana, kurjava, stanovanje i. t. d., so različne z ozi-rom na naravni ustroj posameznih dežel. Po drugi strani sta obseg takozvanih neobhodnih potreb in način, kako se jim ustreza, odvisna od kulturne stopnje posameznih dežel, rned drugim sta tudi bistveno odvisna od tega pod kakšnimi pogoji in torej s kakšnimi navadami in s kakšnimi zahtevami se je stvoril razred svobodnih delavcev. V nasprotju z drugim blagom vsebuje torej določevanje vrednosti delovne sile zgodovinski in moralen element. Toda za določeno deželo za določen čas je pa dan povprečen obseg potrebSh življenjskih potrebščin Lastnik delovne sile je umrljiv. Če naj ti lastniki trajno prihajajo na trg, kakor zahtevajo trajne potrebe kapitala, potem se morajo z obrabljenjem ali s smrtjo trgu odtegnjene delovne sile nadomestiti vsaj z enakim številom novih delovnih sil. Vsota življenjskih potrebščin za produkcijo delovne sile obsega torej tudi življenjske potrebščine nadomestnih moči, t. j. delavskih otrok. Dalje spadajo sem izobraževalni stroški, da se izuče mojstrstva in spretnosti, ki so potrebne za določeno delovno panogo, stroški, ki so za navadno delovno silo vsekakor povsem neznatni. Vrednost delovne sile obstoji iz vrednosti določene vsote življenjskih potrebščin. Vrednost delovne sile se torej tudi menja z vrednostjo teh življenjskih potrebščin, t. j. z dolžino delovnega časa, potrebnega za njih produkcijo. Del življenjskih potrebščin, n, pr. živila, kurjava i. t. d., se vsak dan porabi in se mora vsak dan nadomestiti. Druge življenjske potrebščine, kakor obleka, oprava i. t. d., se obrabijo v daljših časovnih dobah in zato jih je treba nadomestiti šele po daljši časovni dobi. Blago ene vrste je treba kupovati in plačevati vsak dan, druge vrste vsak teden, vsako leto. Toda naj se razdeljuje vsota teh izdatkov n. pr. v enem letu tako ali tako, vedno jo morajo dan za dnem kriti povprečni prejemki Pravo dnevno vrednost delovne sile bomo torej dObui če 37 seštejemo vrednosi vseh nujno potrebnih življenjskih potrebščin, ki jih porabi delavec v enem letu, in delimo to vsoto s 365. Vzemimo, da bi tičalo v tej za povprečni dan potrebni količini blaga šest ur družabnega dela; potem se dnevno vtelesi v delovni ÄS Steffi fSÄKSSSÄ ¦H Svojevrstna narava blaga delovne sile pa povzroča, da s sklepom pogodbe med kupcem in prodajalcem njena uporabna vrednost v resnici še ne preide v kupčeve roke. Njena uporabna vrednost obstoji šele v naknadnem izvajanju sile. Med prodajo delovne sile in med njenim resničnim izvajanjem je torej časovni presledek. Pri takem blagu pa, kjer HI A.cLX/1 IcLlio LU* *) Prosimo to prav pazljivo ibrati, Gospod dr. juris Friedrich-Kleinpächter, c. kr. dvorni svetnik in profesor državnih ved na Franc Jožefovi univierzi v Černovicah, je to tako. razumel, da Marx trdi, da produci» delavec približno v 6 urah ono, kar rabi za svoje -preživljale! (Glej gospoda profesorja »Lehrbuch der Nationalökonomie« — učno knjigo nacionalne ekonomije str. 153.) — J. B. 38 5. KAKO NASTANE VEČVREDNOST. Uporaba delovne sile je delo samo. Kupec kon-zumira delovno silo tako, da da nje prodajalcu delati. Z zvitim pogledom strokovnjaka je kapitalist za svoje posebno podjetje, predilnico, tovarno za čevlje i. t. d. izbral primerna produkcijska sredstva in delovne sile. Kapitalist fe v začetku moral vzeti delovno silo, kakršno je našel, torej tudi njeno delo, kakor se je vršilo v času, ko še ni bilo nobenega kapitalista. Spremenitev samega produkcijskega načina zaradi podreditve dela pod kapital se je mogla zgoditi šele pozneje in si jo bomo zato šele pozneje ogledali. Delovni proces kot uporaba delavčeve delovne sile, prodane kapitalistu, kaže zdaj dve posebnosti. Delavec dela pod kontrolo kapitalista. Ta pazi, da gre delo v redu od rok in da se produkcijska sredstva smotrno uporabljajo. Z drugimi besedami: delavčeve samostojnosti pri delovnem procesu ni več. nem pogoju - dnevno vrednost delovne sile, pripada cijska sredstva. Iz tega sledi, da se vrši delovni Ta produkt je uporabna vrednost, predivo, čevlji EVA" rt^tÄ"L=: I. knj., 5, pogl. 39 ÄKdi SUI SS^zSSSftSi pošteni denar na blagovnem trgu. On noče producati samo uporabne vrednosti, ampak vrednost, in ne samo vrednost, ampak tudi večvrednost. Vemo, da se določa vrednost vsakeiga blaga po količini dela, ki ga blago vsebuje. To velja tudi za produkt, ki ga je dobil naš kapitalist kot rezultat delovnega procesa. Najprej moramo torej izračunati delo, ki je utelešeno v tem produktu. Naj bo to n, pr, predivo. Za izgotovitev prediva. so bile najprej potrebne sirovine, n. pr. deset funtov bombaža. Kako visoka je vrednost bombaža, nam ni treba več preiskovati, kajti kapitalist ga je kupil po njegovi vrednosti, n. pr. po 10 M,. V ceni bombaža je za njega produkcijo potrebno delo že izraženo kot Zdaj pa gre za oni del vrednosti, ki ga samo predilčevo delo bcnbažu dodaja. Postavimo, da je- 40 predenje enostavno delo, družabno povprečno delo. Pozneje bomo videli, da nasprotni slučaj ne bi nič izpremenil na stvari. Odločilne važnosti je, da se trosi pri predenju le družabno potrebni delovni čas. Če je pri normalnih pogojih treba v eni delovni uri izpremeniti !¦/3 funta bombaža v l2/3 funta preje,*) velja samo oni delovni čas za delovni čas 12 tih ur, ki spremeni 12 X 1% funta bombaža v 12 X l2/3 funta preje. Kajti samo družabno potrebni delovni čas velja za vrednost ustvarjajoči čas. Ali je delo baš predenje, njegov material bombaž dela. Pri prodaji delovne sile smo postavili, da je nje dnevna vrednost 3 M in da je v 3 M utelešenih 6 delovnih ur, da je torej treba 6 delovnih ur za produkcijo povprečne vsote delavčevih dnevnih življenjskih sredstev. Če zdaj naš predilec v eni delovni uri spremeni l2/3 funta preje, spremeni v 6 urah 10 funtov bombaža v 10 funtov Ppreje. Torej vsesa bombaž pri predilnem delu 6 delovnih ur. Isti de- ÄsM»^33&Torej doda dneva; dva dneva vsebujejo bombaž in delovna sredstva, % dneva je bilo vsesanega pri predenju. Isto količino dela predstavlja množina zlata 15 tih M. Vrednosti 10 funtov preje odgovarjajoča cena znaša torej 15 M, cena enega funta preje je 1% M. Naš kapitalist osupne. Vrednost produkta je enaka vrednosti založenega kapitala. Založena vrednost se ni povečala, ni ustvarila nobene več- *} Številke so tukaj popolnoma poljubne. 41 vrednosti. Cena 10 funtov prediva je 15 M in 15 M ie bilo izdanih: 10 M za bombaž, 2 M za porabljena sredstva in 3 M za delovno silo. Kapitalist, ki se spozna na vulgarno ekonomijo, mogoče poreče, da je založil svoj denar s tem namenom, da si iz njega napravi več denarja. Pot v pekel je tlakovana pač z dobrimi nameni; on bi bil prav tako lahko imel namen napraviti si denar, ne da bi bil šel producirat. Zdaj bo začel pretiti. Poslej syonmi lastnimi okončinami v zraku produirai protiusluge, da je spremenil bombaž in vretena v prejo? Pa saj tu ne gre za usluge. Usluga ni nič drugega kakor koristno učinkovanje uporabne vred- 42 nosu, bodisi blaga bodisi dela. Tu gre nasprotno za menjalno vrednost. On je plačal delavcu vrednost 3 M. Delavec mu je vrnil natanko enako vrednost v vrednosti 3 M, dodani bombažu, vrednost za vrednost. Naš prijatelj, še vedno tako objesten od kapitala, se zdaj nenadoma poniža na pohlevno .stališče svojega lastnega delavca. Mar ni on sam delal? Kaj ni opravljal dela s čuvanjem in z vrhovnim nadzorovanjem predilničarja? Ali to njegovo delo ne tvori prav tako vrednosti? Njegov lastni delovodja in ¦m Poglejmo pobliže! Dnevna vrednost delovne sile fe znašala 3 M, ker je v njej sami poosebljenega pol delovnega dne, t. j. ker stanejo življenjske potrebščine, ki ,so dnevno potrebne za produkcijo delovne sile — pol delovnega dne. Toda preteklo delo, ki tiči v delovni sili, in živo delo, ki ga more ona opravljati, stroški za nje dnevno vzdrževanje in njeno dnevno udejstvovanje .ta dve popolnoma raz- FLSLfön3Le* 43 njalno vrednost kakor prodajalec vsakega drugega blaga in odsvaja (oddaja) njeno uporabno vrednost. arir ä!ää aras sile plačal in odtod pripada njemu nje uporaba za BiSii Naš kapitalist fe že l napjrej računal s tem primerom, ki mu daje povoda za zadovoljen nasmešek^ Zato delavec najde v delavnici vsa potrebna produkcijska sredstva ne samo za 6-urni, ampak tudi za 12-urni delovni proces. Če je vsesalo 10 funtov bombaža 6 delovnih ur in se spremenilo v 10 funtov preje, potem bo 20 funtov bombaža vsesalo 12 de- Vsi pogoji problema so izpolnjeni in zakoni za-menjavanja blaga niso v nobenem oziru prekršeni. Enaka vrednost je bila zamenjana za enako vrednost. STSÄT AapSuri An*: x delovne sile je dala produkt 20 funtov preje v vred-44 nosti 30 M, Kapitalist se tedaj vrne na tng in proda blago, kakor ga je bil kupil. Funt preje proda po kakor je bil prvotno vložil vanjo. Če zdaj primerjamo proces ustvarjanja vrednosti in proces večanja ali izkoriščanja vrednosti, vidimo, da ni proces večanja vrednosti nič drugega kakor čez določeno točko podaljšan proces ustvarjanja vredno- iL2S?EK|KESL Delo pa velja za vrednost ustvarjajoče samo sila mora delovati pod normalnimi pogoji. Če je za predenje družabno veljavno delovno sredstvo predimi stroj, potem ne smemo dati delavcu v roko kolovrata. Namesto bombaža normalne kakovosti ne sme delavec dobiti izmečka, ki se venomer trga. V tisti stroki, kjer jo uporabljajo, mora imeti obče- napora, z družabno običajno stopnjo intenzivnosti. Na to kapitalist prav tako skrbno pazi kakor na to, da se nobena minuta ne potrati brez dela. Kupil je delovno silo za določeno časovno dobo. On pač hoče imeti svoje. Noče biti okraden. Končno ne sme priti do nobene nesmotrne porabe sirovin in delovnih sredstev, ker zapravljeni material in delovna sred- SSfiÄffiÄ « 2ÄÄ5Fse ne Poprej smo opazili, da je za proces večanja vrednosti popolnoma vseeno, ali je delo, ki si ga prisvaja kapitalist, navadno ali družabno povprečno 45 so bili vloženi višji stroški za izobrazbo, katere produkcija stane več delovnega časa in ki ima odtod višjo vrednost kakor preprosta delovna sila. Če je pa vrednost te sile višja, se ta sila izraža tudi v ¦m ¦y drugem produkcije driuljev.*) *} Razlika med višjim in enostavnejšim, kvalificiranim in-nekvalificiranim delom sloni dJelotoa na golih iluzijah, ali vsaj na razlikah, ki so že zdavnai nehale v resnici olbstojati in živ? le v predovani domišljiji; .deloma na tem, da nekaterim plastem delavskega razreda njihov tibupni ipoložaj v manjši meri dovol^e kakor dr.ugim, da bi si izvojevali vrednost delovne ftÄ ÄSL Ä Ä ÄSÄ? mol deÄ^raS/oTaffieSa S ^i^pJa - \Zl komjltratrdi !Ä^«SÄ Sota •prSčaS v višja naJSrott IIJII «k, Tlom, ki pS cmcev, prost tutic itd. od 18 milijonov ^bwdcev za casa Niti zidani ne man,ka,o med kvahficrranim, delavci Patern dodatek k britanski enciklopediji, 1831.) 46 6. KONSTANTNI IN VARIABILNI KAPITAL. FIKSNI IN KROŽEČI (TEKOČI) KAPITAL. Zdaj, ko smo videli, da nastane v produkciji blaga večvrednost in na kakšen način, nam je jasno, da bo večvrednost, ki se proizvaja v vsakem posameznem podjetju, različno velika, in sicer brez ozira na kapitalist za celotna produkcijska sredstva (bombaž in delovno orodje) 24 M; k temu 3 M mezde. Na 24 M - t. j. na vrednosti produkcijskih sredstev - snovi in delovna sredstva — torej v produkcijskem a V detono silo spremenjeni del kapitala nasprotno menja v produkcijskem procesu svojo vrednost. Ta del kapitala reproducira svojo lastno vrednost in producine) še presežek čez njo, večvrednost, in ta sama je lahko večja ali manjša. Iz konstantne *) Besedo »producira« Simo samo zaradi točnosti dodali v slovenskem prevodu, čeprav ie Marx tudi slučajno ni rabil. V produkciji kostantni kapital ohranjuje svojo vrednost, ki bi sicer 'brez zaposlitve razpadala, vrednost delovne sile se re-producira, večvrednost pa šele praducira, — Op. prev. I. knj., 6.-7. pogl.i III. knj., 1. del, 8.-10. pogl.j II. knj., 8. pogl. 47 (stalne, nespremenljive) velikosti se ta del kapitala neprestano spreminja v variabilno (spremenljivo). Zato ga imenujemo variabilni kapital. Zdaj je jasno kakor na dlani, da lahko pridejo na isto množino delovne mezde (variabilnega kapitala) v različnih panogah zelo različne množine produkcijskih sredstev (konstantnega kapitala). V tovarni Mislimo si tedaj tri različne kapitale (iz treh različnih panog) s sledečo organsko sestavo: I 80 c (konstantnega) + 20 v (variabilnega) II 50 c (konstantnega) + 50 v (variabilnega) III 20 c (konstantnega) + 80 v (variabilnega) Če zdaj vzamemo, da je izkoriščanje delovne sile v vseh treh panogah natančno isto, torej da n. pr. delovne sile povsod dobavljajo natančno dvakrat tako veliko vrednost, kakor jo dobijo v mezdi, dobimo sledeči rezultat: Kapital I doseže 20 w (večvrednosti) » II » 50 » » » III » 80 » Ker se profit računa kot odstotna mera presežka od vsega porabljenega kapitala, pomeni to 20%ni in 50%ni in 80%ni profit. Razen tega je treba upoštevati, da izkoriščanje delavcev pač ni povsod enako, ampak je v enem podjetju večje, v drugem *) T. ij. iz denarja v .produkcijska sredstva, produkte in nazaj v denar. Dotična poznejša poglavja so v slovenski in v prvih treh Roirähardbovih izdajah večinama izpuščena, ker presegajo namen izdaje. Op. prev. 48 bomo še pozneje obravnavali. Iz vsega tega sledi, da množina resnično ustvarjene večvrednosti ni enaka niti med posameznimi podjetji, kaj šele med posameznimi panogami. Kako pride kljub temu do dejansko enake profitne mere? Vzemimo pet različnih produkcijskih panog, vsako z drugačno organsko sestavo kapitalov, ki so v njih naloženi (in s pogojem, da daje delovna sila v vsaki panogi 100 odstotkov svoje lastne vrednosti kot večvrednost), približno takole: Kapital Večvrednost Vrednost produkta Profitna mera 1 I. 80 c H. 70 c III. 60 c IV. 85 c V. 95 c 1-20 v -30 v 40 v 15 v 5 v 20 30 40 15 5 120 130 140 115 105 si 'il Tu imamo pri različnih panogah z enakomernim izkoriščanjem dela zelo različne profitne mere. Skupna vsota kapitalov, naloženih v vseh petih panogah, je = 500; skupna vsota večvrednosti, ki so jo producirali, je = 110; skupna vrednost blaga, ki so ga producirali, je = 610. Če smatramo teh 500 za en sam kapital, od katerega tvorijo I. do V. samo ¦tli 49 4 ženega celotnega kapitala bi bilo torej treba prodajati po 122. Zdaj se je pa treba ozreti še na eno okolnost, da ne pridemo do čisto napačnih zaključkov. Konstantni kapital sam - to so torej produkcijska sredstva — sestoji spet iz dveh bistveno različnih delov. Produkcijska sredstva, ki tvorijo konstantni kapital, so različnih vrst. To so v glavnem poslopja, ločena od produktov ki so jih pomagda stvonti. če zda, opazujemo vso dobon v kateri sluzi tako de- je prešla v teku lOletnega delovnega procesa njegova celotna vrednost na ves lOletni produkt. Življenjska perijoda delovnega sredstva obsega toref večje ali manjše število delovnih procesov, ki so se vedno na novo ponavljali. In delovnemu sredstvu se 50 godi kakor človeku. Vsak človek odmre dnevno za 24 ur. Toda na nobenem človeku ne vidimo natanko, koliko dni je že odmrl. To pa vendar ne ovira zavarovalnic za življenje, da ne bi delale iz povprečnega življenja ljudi zelo varnih in, kar je še veliko več, *elo profitnih sklepov. Tako je tudi z delovnim sredstvom. Iz izkušnje vemo, kako dolgo bo kako delovno sredstvo, n. pr. stroj določene vrste, povprečno zdržalo. Recimo, da traja njega uporabna vrednost iraLroS S=r sas*ta način Tako se očitno pokaže, da produkcijsko sredstvo nikdar ne odda produktu več vrednosti, kakor je izgubi v delovnem procesu z uničenjem svoje lastne uporabne vrednosti. Če ne bi imelo izgubiti nobene vrednosti, t. j. če samo ne bi bilo produkt človeškega dela, potem ne bi oddalo produktu nobene vrednosti. Služilo bi kot tvorec uporabne vrednosti, ne da bi služilo kot tvorec menjalne vrednosti. Toda delovno sredstvo mora, četudi mu je me-njalna vrednost zmanjšana, kljub temu vedno z vso svojo telesnostjo sodelovati pri produkcijskem procesu. Stroj naj bo n. pr. vreden 1000 M in naj se obTabi v 1000 dneh. V tem primeru preide vsak dan tisočina strojeve vrednosti od njega samega na njegov dnevni produkt. Obenem pa v delovnem procesu vedno deluje ves stroj, čeprav mu življenjska moč pojema. Posebnost pri tem delu konstantnega kapitala -pri delovnih sredstvih - je torej ta: z delovanjem in radi tega z obrabo delovnega sredstva prehaja del njegove vrednosti na produkt, drugi del pa ostane fiksiran (pribit) v delovnem sredstvu in tako v produkcijskem procesu. Tako fiksirana vrednost stalno pojema, dokler ni delovno sredstvo odslužilo in se ni s tem tudi njegova vrednost porazdelila na 4* 51 maso produktov, ki izhajajo iz vrste stalno se ponavljajočih delovnih procesov. Dokler pa še deluje kot delovno sredstvo, torej dokler ga ni treba nadomestiti z novim kosom iste vrste, toliko časa ostane v njem fiksirana konstantna vrednost kapitala, med- Ta v delovnem sredstvu fiksirani del vrednosti kapitala cirkulira (kroži) prav tako kakor vsak drugi njegov del. Vsa vrednost kapitala se nahaja v stalni cirkulaciji in v tem zmislu je ves kapital krožeči kapital. Toda cirkulacija onega dela kapitala, Razume se, da razlika v načinu, kako posamezni deli kapitala oddajajo svojo vrednost produktu, prav gotovo vpliva tudi na množino večvrednosti, ki jo sredstvi) in variabilnim kapitalom (mezdo) ne bo mogla postati očitna. On dobro ve, da je bil od njegovih lastnih stroškov (n a b a v n e e e n e blaga) iz- *) Od tu III. knj„ 1. del, 1. pogl. 52 štev in za nakup delovne sile. Toda o postanku vred-nosti in večvrednosti mu to nič ne pove. On mnogo bolj vidi le to, da se vrednost produkcijskih sredstev vrne v nabavni ceni blaga natančno tako, kakor je bila tu pred začetkom produkcije, in da se tudi delovna mezda natanko tako povrne, kakor je bila tu pred začetkom produkcije. Značilna razlika med konstantnim in variabilnim kapitalom se je torej po Nasprotno je pa razlika med fiksnim in krože-čim kapitalom zelo jasna in očitna. Vzemimo, da smo imeli prvotno delovnih sredstev v vrednosti 1200 M, poleg tega sirovin i. t. d. za 380 M in delov-nih sil za 100 M. Vzemimo dalje, da se je pri tem produkcijskem procesu obrabilo za 20 M delovnih sredstev; potem je nabavna cena produkta = 20 M za obrabo delovnih sredstev + 380 M za sirovine lÉIIiill *) Vse številke so izbrane samo kot primer; prav tako bi bilo lahko 1180 milijonov. 53 sirovine, mora tudi mezda spet priti iz enkratne produkcije in biti na razpolago za ponovni nakup delovne sile. Tako mečejo mezdo (variabilni kapital) zaradi videza stvari v isti koš kakor sirovine (del konstantnega kapitala) in postavljajo oba v skupno nasprotje proti delovnim sredstvom (drugi del konstantnega kapitala). Za površnega opazovalca te prakse Itoje Saj na eni st?ani poslopja, stroji i. t. d. Bissasi 54 7. KAKO PRIDE DO ENAKOMERNEGA PROFITA- Povrnimo se zdaj k vprašanju, kako vpliva razlika med fiksnim in krožečim kapitalom na pro-fitno mero, V naši tabeli smo vzeli, da se ves konstantni kapital takoj spet prikaže v vrednosti produkta (da je torej od prvega do zadnjega krožeči kapital). To se pač lahko zgodi pri določenih okoliščinah, ni pa to pravilo. Zato je treba upoštevati, da se od konstantnega kapitala navadno porabi le en del, drugi pa ostane. Z ozirom na to, ali je ta preostanek večji ali manjši, so seveda — pri sicer Ä«Äjrvrednosti naunko še Kapital -M ta o CO a IE l V is ° CO a it * «° ° a. a i >g 0 -W Ç0 ai B I. 80 e bil stari germanski bog vramena, ki }e delal z ogromnim kladivom, — Op. prev. 93 z njim zamahniti. Eno teh parnih kladiv n. pr. tehta nad 6 ton in skoči z višine 7 čevljev na naklo, ki tehta 36 ton. Granitno skalo igraje zdrobi v prah in ni nič manj zmožno z nekoliko lahkimi udarci zabiti žebelj v mehak les. V enostavni kooperaciji in celo v kooperaciji, ki »S ÄÄ*?aj skupno delovanje po Videli smo, da kapital nič ne stanejo produktivne sile, ki izvirajo iz kooperacije in iz delitve dela. Prav tako so zastonj tudi naravne sile, kakor 94 Toda stroji ne dodajo posameznemu produktu nikdar več vrednosti, kakor je povprečno izgube s svojo obrabo. Velika razlika je torej med vrednostjo, ki jo ima stroj v sebi, in med delcem vrednosti, ki ga prenaša vsakokrat na produkt. In ta delec vrednosti je toliko manjši, kolikor delj časa trpi stroj. mmMwmî produkt. To velja še v večji meri pri strojih, kajti tukaj ne samo, da številna orodja rabijo samo en delovni stroj, ampak celo številni delovni stroji rabijo samo en in isti gonilni stroj, z enim delom transmisijske nai>rave. Koliko vrednosti lahko v celoti stroji oddajo produktu, je seveda odvisno od tega, koliko vrednosti imajo sami. Kolikor manj dela sami vsebujejo, toliko manj vrednosti dodajo produktu. Kolikor manj vrednosti oddajo, toliko produktivnejši so in toliko bolj se njihova služba približuje brezplačni službi narjIsno Te., da se skupna vsota dela, potrebnega za produkcijo kakega blaga, ne zmanjša (ali da se produktivna moč dela ne poveča), če stane produkcija stroja toliko dela, kolikor ga prihrani njega uporaba. Toda razlika med delom, ki ga stroj stane, Siili 95 meri po stopnji, do katere nadomešča človeško delovno silo. Vendar ne smemo zamenjavati dela, ki ga stroj prihrani, z m e z d o. Vzemimo, da izrine stroj 150 delavcev in stane sam prav toliko kakor letna mezda teh 150 delavcev, n. pr. 60.000 M. Teh 60.000 M pa zdaj nikakor ni denarni izraz onega dela, ki ga vrši 150 delavcev in oddaja delovnemu produktu, marveč samo enega odlomka njihovega letnega dela, ki postane za n% mezda. On'i so dtbili čel leto óO.OOo'm ¦H Če bi šlo samo za to, da se pocenijo produkti, potem bi se uporabljanje strojev izplačalo, dokler V gornjem primeru je dobilo 150 delavcev na leto 60.000 M mezde in je za to dobavilo, recimo, skupno za 120.000 M dela (večvrednost je znašala 100 od- 96 Angliji iznašli stroje, ki se uporabljajo samo v severni Ameriki, kakor so iznašli v 16. in 17. stoletju v Nemčiji stroje, ki jih je uporabljala samo Holand-ska, in kakor so marsikatero francosko iznajdbo 18. stoletja izkoriščali samo v Angliji. V hitreje razvitih SEBI! deželi strojev. 7 97 10. UČINKOVANJE TEH NAPREDKOV NA POLOŽAJ DELAVSKEGA RAZREDA. a) Delo žen in otrok. Kolikor stroji ne zahtevajo močnih mišic, postanejo sredstvo za uporabljanje delavcev brez močnega mišičevja aH s še nezrelo razvitim telesom, toda z gibčnejšimi udi. Delo žen in otrok je bila zato prva beseda kapitalistične uporabe strojev! To ogromno sredstvo za nadomestitev dela in delavcev je s tem takoj postalo sredstvo za uvrstitev vseh članov delavske družine brez razlike spola in sta- Vrednost delovne sile ni bila določena samo z delovnim časom, potrebnim za vzdrževanje odraslega delavca, ampak tudi z delovnim časom, ki je potre- *) Za ,časa velike bomibažne krize, ici je v začetku 60. let — kot posledica ameriške tóavljansk« vojne — divjala v Angliji, Je poslala angleška vladla zdravnika dr. Smitha v nekaj okrožij bombažne industrije, da -bi poročal o zdravstvenem stanju .delavcev. Poročal je m. dr.: ..V čisto zdravstvenem oziru da ima kriza marsikako prednost. Delavsko žene da so zdaj nSstt^bÄ^^^^ Sät t s TLtš ssep^?^ wa revolucija in celo svetovna kriza sta torej morali priti, da so se I, knj., 13. pogl., št. 3 a, b. 98 ben za vzdrževanje n egove družine, Ko pa pritegnejo stroji vse člane delavske družine k delu, se delovna sila moža razvrednoi.. Cela družina z n. pr. štirimi delovnimi silami stane morda več kakor poprej samo delovna sila moža, toda zato pridejo štirje delavniki namesto enega. Štirje morajo dobavljati kapitalu ne samo delo, ampak tudi več-delo, da bi mogla družina živeti. Leta 1845. poroča neki angleški pisatelj: »Prirastek števila delavcev je bil velik, ker so može z ženami vedno bolj nado- nemogoči *) Tudi oblika pogodbe med delavcem in kzfitaii- *) O teh dejstvih, ki jih oficielaa politična ekonomija prikriva, imamo obilo materiala v poročilih angleških tovarniških inšpektorjev, »komisrje za delo otrok«, in zlasti tudi v poročilih o javnem zdravstvu (v Angliji). 7* 99 med 24.000 .n 25.000 so odrasli moški delavci od kapitala izvojevali omejitev dela žen in otrok v angleških tovarnah. Posledica na ta način povzročenega razkrajanja družinskega življenja je ogromna umrljivost delavskih otrok v prvih letih njihovega življenja. V Angliji je 16 okrajev, kjer pride na 100.000 živečih otrok pod enim letom na leto povprečno samo 9000 smrtnih slučajev (v enem okraju celo samo 700), v 24 okrajih od 10.000 do 11.000 » 39 » » 11.000 » 12.000 » 48 » » 12.000 » 13.000 » 22 » » 20.000 » 21.000 » 25 » » 21.000 » 22.000 »17 » » 22.000 » 23.000 »11 » » 23.000 » 24.000, » Hoo : S:SS. » Prestonu » Nottinghamu ) » Stockportu [ od 25.000 do 26.000 » Bradfordu J » Wisbeachu 26.000 » Manchestru 26.125*) Kakor je pokazala uradna zdravniška preiskava leta 1861, je visoki umrljivosti dojenčkov krivo -če se ne oziramo na krajevne slučajnosti — v prvi vrsti zaposlenje mater izven doma Sn odtod izvira- str 454) .Iz kapitalističnega izkoriščanja dela žen in otrok izvirajoče moralno hiranje so popisali Frid* *) Gl, poročilo o javnem zdravstvu. London 1864. Str. 34. 100 Engels v svojem »Položaju delovnih razredov v An-gliji« in drugi pisatelji tako izčrpno, da tu na to samo opozarjam. Izrabljanje nezrelih ljudi kot golih strojev za izdelovanje večvrednosti je povzročilo strašno duhovno otopelost, ki jo moramo dobro razlikovati od one prirojene nevednosti, ki pušča duha takih šolah, kjer sem videl cele vrste otrok, ki niso 101 delali absolutno nič; in to se potrjuje za obiskovanje šole in ti otroci se štejejo v uradni statistiki za take, ki so uživali pouk.« Kot primer za zahrbtnost, s katero daje kapital zakonu brco, naj navedemo še sle-deče mesto iz poročila angleškega tovarniškega in-špektorja A. Redgravea 30. junija 1857.: Po določbah zakona za tiskarne katuna in podobne obrate »je bil asfss3 dobili.« S pretežnim dodajanjem otrok in žen k delov-nemu osobju so stroji končno zlomili odpor, ki ga je moški delavec v manu-fakturi še imel proti despotstvu kapitala. b) Podaljševanje delavnika. Če so stroji najsilnejše sredstvo za povečanje produktivnosti dela, t. j. za skrajšanje delovnega 102 za podaljševanje delavnika čezvsako naravno mejo. Po eni strani ustvarjajo nove pogoje, ki usposabljajo kapital, da bi lahko popustil vajeti tej svoji stalni tendenci, po drugi strani pa porajajo nove motive za njegovo volčjo lakoto po tujem delu. Stroj teče sam od sebe, njega premikanje in pogon sta neodvisna od delavca. Lahko bi tekel nepretrgoma, če ga ne bi ovirala telesna slabost in svoje-voljnost njegovih človeških pomočnikov. Zato je stremljenje kapitala, da bi kolikor mogoče zajezil ta odpor. Ta je že tako zmanjšan, ker je delo pri stroju navidezno lahko in ker so žene in otroci bolj popustljivi in ubogljivi. Čim delj časa stroj deluje, tem večja je množina blaga, ki ga izgotovi, in tem manjši je del vrednosti, ki ga prida vsakemu posameznemu blagu. To je dovolj razloga za kapital, da hoče njegovo delovanje vsak dan kolikor mogoče razširiti. Obraba stroja nikakor ne odgovarja matematično natančno času njega uporabe. In tudi ko bi bilo tako, bi stroj, ki služi 7% let vsak dan po 16 ur, vršil prav toliko in ne bi skupnemu produktu, ki ga ustvarja, dodajal nobene večje vrednosti kakor isti stroj, ki bi služil 15 let samo po 8 ur na dan. Toda v prvem slučaju bi se bila vrednost stroja reproducirala (prenesla na blago) dvakrat tako hitro kakor v zadnjem JMS iürfffüF leta toliko večvred- Stroj se ne obrablja samo z uporabljanjem, ampak tudi če stoji pri miru, kakor zarjavi nerabljen meč v nožnici. Elementi ,ga potem glodajo in ta ob- pravijo cenejši stroji iste konstrukcije, ali se pa lahko pojavijo poleg njega drugi konkurenčni stroji, ki so boljši. Oboje zmanjša njegovo menjalno vrednost. V obeh slučajih, pa če je stroj še tako mlad in čvrst, ne določa njegove vrednosti oni delovni čas, 103 kolikor daljši je delavnik, toliko hitreje se stroî porabi. Že ko prvič uvedejo stroje v kakršnokoli produkcijsko panogo, si slede mah na mah nove me- HHH vedno večjega podaljševanja delavnika. 104 Ko uvedejo prvi, edini stroj v kako industrijsko panogo, presega družabno vrednost njegovega produkta njegovo individualno vrednost; t. j. produkt stroja zahteva manj dela kakor produkt konkurence, ki dela še brez strojev. Vrednost se pa določa po »družabnem potrebnem« delu, kar je v tem slučaju večje delo, ki se še vrši brez strojev. Iz tega sledi, da lahko prodajajo produkt stroja visoko nad njegovo lastno vrednostjo; v tej prehodni dobi, ko Ta posebni dobiček preneha, kakor hitro so » pri njem zaposluje. Večvrednost izvira samo iz va- 105 odpuste, kapital, ki so ga prej rabili za njihovo iz večjega, t. j. iz dveh delavcev isto toliko kakor iz 24. Če daje vsak od teh 24 delavcev na 12 ur samo eno uro večvrednosti, dobavljajo skupno 24 ur ¦iËB Če torej kapitalistično uporabljanje strojev ustvarja po eni strani nove motive za brezmejno podaljševanje delavnika in preobrne način dela tako, da zlomi odpor delavcev, ustvarja na drugi strani — deloma z nameščanjem žen in otrok, deloma z MeîSmmm 106 rojstvo zlate dobe. Pogani, da, pogani! Oni niso razumeli nič niti o politični ekonomiji niti o krščanstvu. Niso razumeli, da je stroj najbolj preizkušeno sredstvo za podaljševanje delavnika. Suženjstvo enega so opravičevali kot sredstvo za popoln človeški razvoj drugega. Da bi pa mogli propovedati to jim je pa manjkalo posebnega organa, krščan- Ód rojstva veleindustrjje*) sem je naraščal kakor lavina silovit in brezmejen naval za podaljševanje delovnega časa. Vse meje nravnosti in narave, starosti in spola, dneva in noči so bile porušene. Celo pojmi o dnevu in noči so tako zelo skopneli, ¦SB Ozrimo se zdaj") na nekatere produkcijske panoge, kjer izsesavanje delovne sile še danes nima nobenih ovir ali jih vsaj še včeraj ni imelo. »Gospod Broughton,'deželni sodnik, je kot predsednik nekega zborovanja, ki se je vršilo v not-tinghamski mestni dvorani dne 14. januarja 1860., izjavil, da vlada med tistim delom mestnega prebivalstva, ki se bavi z izdelovanjem čipk, trpljenje in pomanjkanje v taki stopnji, ki je neznana ostalemu mmm ) Od tu dalje I. kaj- 8. pogl., št. 6. *) Od tu dalje I. kuj., 8. pogl., št. 3. 107 stajajo tope, in kar je na njih človeškega, pada v kamenito otrplost, da samo pogled na to človeka zgrozi... Kaj naj si mislimo o mestu, ki prireja &^Iat± = Ät^ToSS skega časopisa Daily Telegraph, 14, januarja 1860.) Lončarno v StalordshŽu so v zadnjih 22 letih (pred 1860.) trikrat preiskale parlamentarne komi- mo na odrasle, zlasti na deklice in na žene, in sicer v industriji, v primeri s katero se zdi predenje bombaža kot zelo prijeten in zdrav posel: Viljem Wood, 9 leten, »je bil star 7 let 10 mese- vsak dan v tednu, tako n. pr, v teku zadnjih 7—8 tednov.« Torej 15 urno delo za devetletnega otrokaf ¦HI zaporedoma « Dr. Greenhow izjavlja, da je življenjska doba v lončarskih pokrajinah Stocke-upon-Trent in Wol-stantonu izredno kratka. Čeprav v obeh okrajih ni zaposlenih v lončarnah niti cela tretjina moških nad dvajsetimi leti, odpade na lončarje v enem okraju msmi 108 razreda.« Te izpovedi so vzete iz poročila dr. Green-howa iz 1. 1860. (»Public Health [javno zdravstvo], 3. poročilo i. t. d., str. 102, 104, 105.) Iz poročila komisarjev iz 1. 1863: Dr. J. F. Ar-ledge, višji zdravnik bolnišnice v North Staffordshire, pravi: »Kot razred predstavljajo lončarji, moški in ženske... telesno in nravno degenerirano prebivalstvo. Običajno so pritlikavi, slabe konstitucije in cesto na prsih zraščeni. Postarajo se predčasno in Manufaktura žveplenk datira od 1. 1833., ko so iznašli, kako se nanaša fosfor na sam zažigalnik. Od 1845, se je v Angliji hitro razvila in se razširila najprej v .gosto naseljenih delih Londona in odtod 109 je po svoji nezdravosti in zoprnosti tako razvpita, =,:, ¦Si.ms: s'a säs 5ts tazije o peklu. V tovarni za preproge se preprostejše vrste tiskajo s stroji, finejše z roko. Najbolj živahni kup-čijski meseci so med začetkom oktobra in koncem septembra. V tej dobi traja delo pogostoma in skoro nepretrgoma od šestih dopoldne do desetih zvečer in še bolj pozno v noč. G. Apsden izpoveduje (1862.): »Ko je bil tale moj mali star 7 let, sem ga na svojem hrbtu nosil sem sas sa s s ss. k -'s *) Krispin in Krispijan, dva katoliška svetnika. Kot pravijo, »ta kradla usnje, da sta zastonj delala čevlje za reveže. Zato pomeni Krispin človeka, ki vnši na stroške .drugih dobra dela. J. B. 110 delo je bolj zdravo kakor pri stro u,« V celoti se gospodje tovarnarji z ogorčenjem izjavljajo proti predlogu, da naj se ustavijo stroji vsaj za čas jedi,« Januarja 1866, so stali pred eno londonskih grand jury*) trije železniški delavci, en sprevodnik, en strojevodja in en čuvaj. Velika železniška nesreča je preselila na stotine potnikov na oni svet. Malomarnost železničarjev da je vzrok nesreče. Ti so soglasno izjavili pred porotniki, da je njihovo delo pred 10-12 leti trajalo samo 8 ur dnevno. Dalje, da so jim ga v zadnjih 5-6 letih navili na 14, 18 in 20 ur in pri posebno živahnem navalu izletnikov, kakor v dobi po- Iz pisane množice delavcev vseh poklicev izberimo še dve postavi, katerih frapantni kontrast dokazuje, da so pred kapitalom vsi ljudje enaki - neko delavko za lepotičenje in nekega kovača. V zadnjih junijskih tednih 1863. so prinesli vsi londonski dnevniki poročilo s senzacijskim napisom: »Smrt od samega čezmernega dela.« Šlo je za smrt delavke modistinje Marv Anne Walkley, 20 let stare, zaposlene v eni zelo uglednih manufaktur za dvorno konfekcijo, ki jo je izkoriščala neka dama z lepim imenom Eliza. Tu je vnovič prišla na dan tista stara, *) Zbor 24-tdh porotnikov, iki imajoi odločiti, ali pride obtoženec pred redno sodišče. **) Ugledna (= naslov) britanska porota. — Prev, 111 kinjeno po 30 ur, in takrat oživljajo njihovo ginečo delovno silo na ta način, da jo podpirajo od časa do časa s sherrvjem, s portskim vinom ali s kavo. In bilo je baš na višku sezone. Slo je za to, da se kakor bi 26% ure skuplj s 60 drugin/dekleti, po ?30 v iobi, O položaju modistinj je takrat izjavil dr. Richard-son, primari,' neke londonske bolnice: »Šivilje vseh vrst, modistinje, izdelovalke oblek in navadne šivilje trpijo trikratno gorje - od čezmernega dela, od pomanjkanja zraka in od pomanjkanja hrane ali 112 da, zdaj je spet zaposlena od 24 ur po 15, 16, celo 18 ur v neznosnem zraku in pri hrani, ki je zaradi Istotam nadaljuje dr. Richardson: »Delati na žive in mrtve ni dnevni red samo v delavnici modistinj, ampak na tisoč mestih, celo na vsakem mestu, kjer je kupčija v teku... Vzemimo na primer težkega kovača. Če smemo verjeti pesnikom, ni bolj čvrstega, veselega človeka od kovača. Vzdigne se zgodaj in kuje iskre pred solncem; je in pije in spi kakor nihče drug. Če gledamo samo na telo, je kovač pri zmer-nen? delu% resnici v enem od'najboljših človeških essssssaE ÜÜtlH c) Delo postaja težko. Brezmejno podaljševanje delavnika**), ki ga povzročajo stroji v rokah kapitala, je privedlo do tega, da je nazadnje posegla vmes družba, ogrožena v ko- *) Dr. Richardson, »Smrt odi «* čezmernega dela«, v Social Science Review, julijski zvezek 1863. **) Zdaj spet I. kuj., 13. pogl, 3 c. 8 113 reninah svojega življenja, in da se je s tem uvedel nega razreda strojnih delavcev hkrati narašča hitrost in s tem intenzivnost dela. Tako se v Angliji pol stoletja vodita za roke podaljševanje delavnika in rastoča intenzivnost tovarniškega dela. Jasno nam BBS! =w2SSSsS* wmsm mm 6% ure potrebnega dela isto množino vrednosti kakor prej 4 ure večdela na 8 ur potrebnega dela. Zdaj se vprašamo, kako se doseže močnejša in-114 Prvi učinek skrčenega delavnika sloni na samo po sebi umevnem zakonu, da je učinkovalna zmožnost delovne sile v obratnem razmerju s časom nje učinkovanja. Čim krajši čas delavec dela, toliko intenzivneje more delati. Zato se v nekih mejah pridobi na oddajanju moči toliko, kolikor se je izgubilo -eno uro prihranil premoga, plina i t. d. Podobne poskuse so izvršili z enakim uspehom v tovarnah 8* 115 gg. Horrocksa in Jacsona. (Poročilo za L 1844., str. 21.) Pri tem je mnogo odločal moralni element. Delavci so izjavili tovarniškemu nadzorniku: »Delamo z večjo vnemo, vedno nam je na misli, kako bomo Kakor hitro postane skrajšanje delavnika zakonito prisilno, postane stroj v kapitalistovih rokah sistematično sredstvo, ki Se uporablja za to, da se v istem času iztisne čim več dela. To se vrši na dvojen način: s povečano hitrostjo strojev in z razširjenim obsegom strojev, ki jih mora streči isti delavec. Zboljšanje parnega stroja poviša število udarcev njegovega bata na minuto in obenem dopušča, P ti'l lil (J» Skrčenje delavnika na 12 ur datira v Angliji od trost strojev zahteva od delavcev!« Leta 1844. je sixte Ä—-**«• zdl »Delo v tovarni zaposlenih je zdaj trikrat tolikšno kakor pred uvedbo takih operacij. Stroji so brez dvoma nadomestili kite in mišice milijonov 116 ljudi, vendar so pa čudovito pomnožili tudi delo ljudi, nad katerimi gospodujejo s svojim strahovitim gibanjem... Delo, ki ga je opravljal delavec s tem, da je 12 ur sledil gor in dol paru »mjulov« za preden e preje št. 40, je leta 1825. obsegalo tek 8 U gleških) mil = pribl. 12.800 metrov). Leta 1832. je razdalja, ki jo je bilo treba prepotovati pri sleditvi dvema paroma »mjulov« za predenje iste številke v mmm ¦¦P Spričo te značilne intenzivnosti, ki jo je doseglo delo pod vlado 12 urnega delavnika že 1844., se je takrat zdela upravičena izjava angleških tovarnarjev, da je vsak nadaljnji napredek v tej smeri ne- ne, Hitrostn kreten % narasla pri »sroslu« (throstle) za 500, pri »mjulu« za 1000 obratov na minuto, t. j. hitrost sroslovega vretena, ki se je zavrtelo 1839. na minuto 4500 krat, se zavrti zdaj (1862.) 5000 krat in mjulovo vreteno, ki se je zavrtelo 5000 krat, se zavrti zdaj 6000 krat v minuti.« (Poročilo angleških tovarniških nadzornikov z dne 31. oktobra 1862., strKakor se je v 8 letih od 1848. do 1856., pod vlado 10 urnega delavnika, izvršil velik napredek angleške 117 industrije, ga je vendar visoko prekosila naslednja 6 letna doba od 1856. do 1862. V izdelovanju svile ii. pr. je znašalo število vrsten tkalnic delavcev pa 1856 1862 Ä 9.260 10.709 56.132 52.429 To da prirastek vreten prirastek tkalnic padec delavcev 26,9 odstotkov 15.6 odstotkov 7 odstotkov Dne 27. aprila 1863. je izjavil poslanec Ferrand ¦Sä Čeprav tovarniški inšpektorji zato neumorno in s popolno praVico slavijo ugodne rezultate zakonov o tovarnah iz let 1844. in 1850., vendar priznavajo, da je skrčenje delavnika izzvalo že tako intenzivnost dela, ki ruši delavčevo zdravje, torej samo delovno silo. Kakor hitro je zakon enkrat za vselej kapitalu odrezal podaljševanje delavnika, ni nobenega dvo- HBpo 118 d) Delo postaja pusto, nezgode se množe. Ko smo proučevali manufakturo (ki še ne obratuje s stroji), smo videli, da ona sloni še popolnoma na osebni zmožnosti delavca, na virtuoznosti; s kate- prav v tem, da delavcu orodje, s katerim učinkuje Čeprav zdaj stroji tehnično zrušijo stari sistem delitve dela, se ta sistem v tovarni vendar še vleče naprej tradicionalno iz navade, tako da ga kapitat pozneje v še gnusnejši obliki spet sistematično uporablja kot sredstvo za izkoriščanje delovne sile. stroju. Stroji se zlorabljajo, da se delavec že od mia- I. knj., 13. pogl., U. 4. 119 V manufakturi in pri rokodelstvu služi orodje delavcu, v tovarni pa delavec služi stroju. Tam giblje mehanizma. V tovarni obstoji mrtev mehanizem, neodvisen od njih, in oni se mu vtelesijo kot živi pri- mm najmanj izkušen človek. Mojstrovi stroji predstav-*) V angleščini: mojster, učitelj, gospodar). — Op, prav. 120 ju nauči šestmesečna vzgoja in ki se ju lahko nauči vsak kmečki hlapec.«*) Tehnična podreditev delavca enoličnemu toku stroja in sestav delavcev iz oseb obojega spola in najrazličnejših starosti — vse to napravi v tovarni kasarniško disciplino, s čimer se docela razvije delo nadzorovanja, to je delitev delavcev v ročne delavce «assess *) Poročilo odbora za »Obramibne fonde predilniških in ma-mufaktarnih mojstrov«, Manchester 1854., str. 17. — Pozneje na str. 148 borno videli, kako piska »master« na drugo piščalko, kakor hitro mu grozi izguba njegovega »živega« avtomata. 121 ji morate zdaj tudi pokoravati... Ti delavci so obsojeni v to, da od 9. leta do svoje smrti žive pod dušno in telesna knubo.« Omenjamo samo zunanje pogoje, pod katerimi se opravlja delo v tovarni. Vsa čutila enakomerno kvari -umetno povečana temperatura, z odpadki sirovin mmm "za. udobnost dela/vcEu Zakoni za varstvo proti nevarnim strojem so blagodejno učinkovali. »Toda« — tako beremo v poročilu angleških tovarniških nadzornikov z dne 31. oktobra 1866. — »zdaj so tu novi viri nesreč, ki jih ESÉEEam 122 stroji tečejo ... Za to se nič ne plača in delavci skušajo to kolikor mogoče hitro opraviti. Zato je število nesreč ob petkih in prav posebno ob sobotah veliko večje kakor ob drugih dnevih v tednu. Če povprečno izračunamo število nesreč ob prvih štirih dneh v tednu, je število nesreč v petek za 12 odstotkov večje, povprečno število prvih petih dni v tednu (torej vračunano visoko petkovo številko) se pa prekorači v soboto za 25 odstotkov! Ce pa vračunamo, tÄtfurt po^eTo^2 skotita za več kakor 65 odstotkov!« K temu še sledeči citat iz uradnega poročila tovarniškega inšpektorja Leonharda Homerja z dne 31. oktobra 1855.: »Slišal sem, kako so tovarnarji z ne-odpus-tljivo frivolnostbo govorili o nekaterih nezgo- vprašanje: Vzemimo, da potrebujete novega delavca Vendar pa moramo omeniti, da so izginile marsikatere prejšnje slabe razmere v tovarnah, ki so naj-dalje podrejene zakonu o tovarnah z njegovo prisilna omejitvijo delovnega časa in z drugimi njegovimi določbami. Že zboljšanje sirojev zahteva na določeni stopnji zboljšane konstrukcije tovarniških poslopij, kar je delavcem v prid. e) Delavci pridejo ob kruh. Brezposelnost. Boj med kapitalistom in mezdnim delavcem se prične takoj s postankom kapitalističnega razmerja. Nato divja vso manulakturno dobo. Toda v manu-fakturni dobi se delitev dela pretežno pojmuje kot sredstvo, ki naj manjkajoče delavce nadomesti, ne pa da bi stare izpodrinilo. Če bi n, pr. rekli, da bi I. knj., 13. pofjl., št. 5. 123 govorimo o številu delavcev, ki obstoji, ki ga je fes gü a ÄE'it.w učinkuje v masah m akutno, Svetovna zgodovina ne 124 pozna strašnejšega prizora, kakor je bilo postopno, na desetletja zategnjeno in 1838. končno zapečačeno propadanje angleških tkalcev bombaža. Mnogo jih je pomrlo od lakote, mnogo jih je dolgo časa z družinami životarilo pri 20-25 pfenigih na dan. Na-sprotno so angleški stroji za bombaž akutno učinkovali na Prednjo Indijo, katere generalni guverner V veleindustriji sami pa učinkuje neprestano izpopolnjevanje strojev v isti smeri dalje. »Stalni namen zboljšanih strojev je zmanjšanje ročnega dela.« (Poročila tovarniških inšpektorjev z dne 31. oktobra 1858,, .str. 43. - Slede ilustracije uvajanja zboljšanih strojev v Angliji, ki so imeli za posledico ogromne prihranke in zmanjšanje števila delavcev. Op. pr.). Stroji pa ne učinkujejo samo kot vsemogoči konkurenti, ki vedno preže na to, da bi napravili mezdnega delavca »odveč«. Stroji so postali najmogočnejše vojno sredstvo za pobijanje redno se ponavljajočih delavskih vstaj, štrajkov i. t. d. proti gospod-stvu kapitala. Po Gaskellu (London, 1833.) je bil že 125 (J. Borchardt navaja tu pod črto številne zanimive primere iz povojne racionalizacije nemške industrije, kar prav tako spada v to poglavje. Zaradi obširnosti izpuščamo. Op. prev.) Cela vrsta meščanskih pisateljev trdi, da stroji, ki izpodrinejo delavce, istočasno neizogibno dajejo zaVSÄb dLSvPcef - " ^ » na leio. Na leto izdani variabilni (za delovno mezdo namenjeni) kapital znaša torej 60.000 M. Zdaj odpusti 60.000 M za sirovine 30.000 M za stroje = 90.000 M iz konstantnega + 30.000 M iz variabilnega kapitala. Namesto polovice tvori variabilni (v živo delovno silo spremenjeni) del kapitala samo % skupnega kapitala. Namesto, da bi se sprostil, se kapital tu veže v taki obliki, da se neha menjati za delovno silo. Kapital 120.000 M - pri sicer enakih okoliščinah - ne more zdaj nikdar zaposliti več kakor 50 delavcev. Z vsakim zboljšanjem strojev jih zaposluje manj. Če pa stanejo na novo uvedeni stroji manj kakor vsota delovnih sil in orodij, ki so jih izpodrinili, kako je potem? Vzemimo, da stanejo namesto 30.000 M samo 20.000. Od teh 60.000 M, ki so bile prvotno izplačane kot mezda, služi torej v bodoče za mezde le 30.000 M, 20.000 M za nakup strojev in 10.000 M 126 goče zaposliti samo 16 delavcev namesto 50, v resnici še manj, saj mora služiti del od 10.000 M, če naj se ž njimi delavci zaposlijo, spet za nakup orodij in sirovin. Toda izdelovanje novih strojev zaposluje vendar še številne delavce, namreč mehanike. Ali naj bo to izenačenje za na cesto vržene tapetnike? Vendar celo v najboljšem slučaju izdelovanje strojev zaposli manj delavcev, kakor jih izpodrine njih uporaba. Poprej je bila vsota 30.000 M v svoji celotni višini izplačana kot delovna mezda; zdaj se porazdeli na: 1. vrednost produkcijskih sredstev (orodij, sirovin i. t. d.), ki jih zahteva izdelovanje strojev; 2. delovno mezdo mehanikov, ki grade stroje; 3. večvrednost, ki pripada njihovim »mojstrom«. Samo en del od 30.000 M se torej zdaj uporablja kot mezda. Dalje: ko je stroj gotov, ga ni treba več obnavljati, dokler ni obrabljen. Mehaniki bi bili toreišele takrat trajno zaposleni, če bi tovarnar preprog spodrival s stroji delavca za delavcem. Res pa oni pisatelji nimajo v mislih te vrste sproščanja kapitala. Oni menijo življenjske potreb- SEST rJ^ÄÄ—A3- ¦¦nt za ticiciii izr3.zan.i3.. Po tej teoriji so bile življenjske potrebščine v vrednosti 30.000 M kapital, ki mu je delo 50 ih odpuščenih izdelovalcev tapet večalo vrednost. Ta kapital izgubi zaposlitev, kakor hitro jih 50 gre počivat, in ne najde miru, dokler ne iztakne nove »naložitve«, v kateri se imenovanih 50 spet lahko 127 zaposli. Prej ali slej se bosta torej kapital in dela spet našla in potem se izvrši izenačenje. Trpljenje delavcev, ki so jih izpodrinili stroji, je torej prav tako minljivo kakor bogastvo tega sveta. Življenjske potrebščine v znesku 30.000 M niso bile za odpuščene delavce nikdar kapital. To, kar um HM j V resnici so delavci, ki so jih stroji izpodrinili, vrženi iz delavnice na delovni trg in pomnožijo tam število delovnih sil, ki so že od prej na razpolago za kapitalistično izkoriščanje. V poznejšem poglavju te knjige se bo pokazalo, da to učinkovanje strojev, ki nam ga tukaj slikajo kot neko izenačenje za delavski Siili 128 njih sproščene, so jo našli pri na novo nastalem, dodatnem kapitalu, ki išče naložb, nikakor pa ne pri tistem kapitalu, ki je deloval že poprej in je zdaj spremenjen v stroje. In tudi potem, kako malo se jim obeta! Pohabljene po delitvi dela so te uboge reve izven svojega starega delokroga tako malo vredne, ÜÜUÜ IllÉpsÉ? Nedvomno dejstvo je,' da stroji sami zase niso odgovorni za »sprostitev« delavcev od življenjskih potrebščin. Stroji počene in pomnože produkt v tisti panogi, ki se je lotijo; množino življenjskih potreb- 9 129 resničnost samo v vsakdanji vulgarni predstavi, de- sössssSss talističnemu uporabljanju strojev, ampak proti strojem samim. Meščanski pisatelj nikakor ne taji, da se dogajajo tukaj tudi začasne neprijetnosti; toda kje je medalja, ki se ne da obrniti narobe! Drugačnega kakor kapitalističnega uporabljanja strojev si on ne more predstavljati. Izkoriščanje delavcev s strojem ¦ÉPI izenačenja. Seveda, dokler se s strojem v celoti ne ¦¦I 130 100.000 vatlov tkanine. Zdaj pride stroj, spodrine del delavcev, omogoči pa preostalim, da zgotove 400.000 vatlov tkanine. Zato je treba potem štirikrat toliko sirovin, produkcija sirovin se torej mora zahteva več dela, kakor se ga prihrani pri produkciji 100.000 vatlov. Z razširjenjem strojnega obratovanja v eni pro- delavcev, zavisi od tega, koliko so se že stroji lotili ali se lotevajo onih obrti. število ljudi, obsojenih na Če se stroj loti ka.kega polfabrikata ali medfa-brikata in ga izdeluje v večjih masah, dočim ostane končni fabrikat, ki mu ta polfabrikat služi kot prva stopnja, še v ročnem obratovanju, potem povzroča 9* 131 večja masa materiala večje povpraševanje po delu. Predenje s »troji n, pr. je dobavljalo prejo tako poceni in tako obilno, da so rokodelski tkalci nekaj časa lahko še dalje delali pri popolni zaposlitvi, ne da bi srosel in mjul. Tako raste s prevelikim številom blaga obleke, ki ga producirajo stroji, število krojačev, za krojačic, šivilji i/idrdoklerse ne pojavi skalni nost in s item maso produktov, v katerih tiči večvrednost. Torej raste bogastvo kapitalističnega raz- Ker se produkcijska sredstva in življenjske potrebščine pri relativno pojemajočem številu delavčev povečajo, se mora razširiti delo v industrijskih panogah, katerih produkti, kakor kanali, doki za 132 Po statistiki iz leta 1861. je štelo skupno prebival-»ideološke« stanove, kakor vlado, pope, juriste, ¦¦B poljedelske delavce okroglo 1,100.000 oseb v tekstilnih tovarnah zaposlene » 643.000 » v rudnikih zaposlene » 565.000 » v kovinskih tovarnah zaposlene » 400.000 » služeči razred (posli, sluge, vratarji i. ,t. d.) pa » 1,210.000 » Pri tem pa še ni všteto vse osobje, ki ne služi v zasebnih hišah. Kljub temu, da stroji v resnici izpodrinejo maso delavcev ter nadomeste njihovo delo, nam je razumljivo, da z naraščanjem strojnega obrata, ki ga vidimo v povečanem številu tovarn iste vrste ali v mâmm ¦m 133 na 40.000 M je zaposlenih 400 delavcev, torej ena tretjina več kakor pri starem načinu obratovanja. Absolutno je zraslo število delavcev za 100, relativno, t. j. v razmerju s skupnim kapitalom, je padlo za Sj^Ä^mÄtnrpStS:^se 134 li. PADANJE PROFITNE MERE. Trajno relativno padanje števila zaposlenih delavcev gotovo svojevrstno učinkuje na profitno mero (odstotke profita). Namen strojev (kakor tudi tehničnih napredkov prejšnjih časov) je prihraniti delo. Enako ali celo ÄSÄ Änosti je al,a in omega vsega To pa pomeni, da enako število delavcev predeluje vedno večjo množino sirovin in delovnih sredstev. Ko postane mogoče, da n. pr. delavci s pomočjo stroja napravijo v enakem času desetkrat toliko bombažne preje kakor poprej, porabijo tudi desetkrat mm Da bo enostavneje računati, vzemimo povsod 100 odstotno mero večvrednosti, t. j. vzemimo, da delo poleg nadomestila za mezdo ustvarja kapitalu večvrednost, ki je natanko tako velika kakor plačana mezda. Če je tedaj n. pr. v (variabilni kapital, delovna mezda) = 100 in zato w (večvrednost) tudi = 100, da ta prebitek 100 w čisto drugačno odstotno mero po tem, kakor je pač c (konstantni kapital, sirovine, delovna sredstva i. t. d.) večji ali manjši. I. knj., 23. pogl,, St. 2; III. knj., 13.-15. pogl. 135 Če pride na 100 v 50 c, potem znaša skupni kapital 150, od česar je 100 w = 662/3% 100 c, potem znaša skupni kapital 200, od česar je 100 w = 50% 200 c, potem znaša skupni kapital 300, od česar je 100 w = 33V3fc 300 c, potem znaša skupni kapital 400, od česar je 100 w = 25% 400 c, potem znaša skupni kapital 500, od česar je 100 w = 20% Vedno je torej ista množina večvrednosti, ki da z vsakokratnim povišanjem skupnega kapitala vedno manjšo profitno mero. Posledica tehničnega napredovanja, ki se najbolj nazorno kaže pri ABB Tej rastoči vrednosti konstantnega kapitala odgovarja napredujoče pocenjevanje produkta. Vsak posamezen kos produkta — če ga opazujemo zase — ssssssStsa činu produkcije znak za napredujoči razvoj produk- ¦HÜ 136 štev, ki jih ona spravlja v gibanje, potem mora tudi vrednostjo uporabljenega skupnega kapitala. Zakon o napredujočem padanju profitne mere nikakor ne izključuje, da ne bi rasla absolutna Če se n. pr. v kaki deželi dvigne število zaposlenih delavcev od 2 na 3 milijone in se obenem s tem dvigne njim izplačana delovna mezda (variabilni kapital) od 2 na 3 milijone, zrase tudi masa večdela 'msm DODrci. Imeli bi v prvem primeru 4 c + 2 v = 6; 2 w = 33x/s% profita, v drugem primeru 15 c + 3 v = 18; 3 w = 162/3% profita. Dočim se je dvignila masa večvrednosti za polovico, je padla profitna mera na polovico prejšnje. Absolutna višina profita, njegova skupna masa, bi srni Kakor bo pokazalo naslednje poglavje, zahteva kapitalistični obrat - in sicer prav zaradi padanja profitne mere — trajno razširjanje, zahteva delovne 137 «a tÄtfc Aîsrsust da množina prisvojene večvrednosti narašča istočasno s padanjem in kljub padanju profitne mere. Isti illllfP Lkon, dapima padanje profitne mere ki ga povzroča razvoj produktivnih moči, spremljevalca v naraščanju profitne množine, se izraža tudi v tem, da ima padanje cene blaga spremljevalca v relativnem višanju profitnih množin, ki jih blago vsebuje in ki se realizirajo z njega prodajo. Ker vodi razvoj produktivne moči do tega, da vedno manjša množina dela upravlja vedno večjo »s-ass ää sus warn ki ga producira. Če zasledujemo enormni razvoj produktivnih moči samo v zadnjih 30 letih (pred 1867.), če opazujemo zlasti ogromno maso fiksnega kapitala, ki se uporablja še poleg pravih strojev, se nam zdi presenetljivo, da profftna mera ni'padala znatno hitreje in 138 njem delovne sile. Iz posameznega delavca naj se iztisne več storitve in s tem več vrednosti na ta način, da se podaljšuje delovni čas in da se bolj napno delavčeve moči. V prejšnjem poglavju smo videli, kako stroj to omogoča. Medtem je pa jasno kakor na dlani, da gre -to vendar samo do neke ne preveč daljnje meje. Dva delavca, ki delata 12 ur na dan, ne moreta dati iste množine večvrednosti kakor 24 delavcev, ki vsak izmed njih dela le po 2 uri, tudi Nadaljnje sredstvo za izkorišlanje dela in na ta način tudi za povečanje množine večvrednosti, ki se izsesava iz vsakega posameznika od zmanjšanega števila delavcev, je potiskanje delovne mezde pod vrednost delovne sile. To je dejansko eden najvažnejših vzrokov, ki zadržujejo profitno mero pri njeni tendenci, da bi padala, V nasprotni smeri učinkuje okoliščina, da v r e d-n o s t konstantnega kapitala ne rase tako hitro ka-Tcor njegova množina. N.pr. masa bombaža, ki ga predeluje posamezen evropejski predilniški delavec, je narasla v nenavadno kolosalnem razmerju na- ZunUatrgovina vplivala povečanje pro-fitne mere, kolikor pocenjuje sestavine konstantnega kapitala ali pa neobhodne življenjske potrebščine. nia trgovina učinkuje najbolj v tem zmislu, da omo-*) 0 akumulaciji glej naslednje poglavje. J. B. 139 Nadalje lahko kapitali, ki so naloženi v zunanji Potem lahko bolj flapredna država prodaja svoje SSII Pranta zunanja trgovina pa razvija v tuzemstvu kapitalistični način produkcije in s tem pojemanje variabilnega kapitala nasproti konstantnemu. Tako deluje torej v nadaljnjem poteku spet z nasprotnim ""^važnejše sredstvo, da se uide pojemanju profita in s tem pretečemu propadu, je končno neprestano večanje kapitala. Če gospodarski napredek zniža profitno mero od 20 na 10 odstotkov, se sicer ne da nič ukreniti proti temu, da 100 kapitala daje poslej samo 10% večvrednosti. Toda posamezen kapitalist se lahko s to zadevo pobota na ta 3*SLKSLrS3S pital še bolj poveča Trajno večanje, kopičenje, skratka akumulacija kapitala ima zato važen pomen. Njo moramo zdaj 140 12. AKUMULACIJA KAPITALA, a) Trajno nadaljevanje produkcije (reprodukcija). Kakor družba ne more nehati konzumirati, tako ne more nehati producirati. Nobena družba ne more sredstva. Pri sicer enakih pogojih more družba ohraniti svoje bogastvo na isti stopnji samo tedaj, če v es sissSbriiA-Ai^iS nadomesti z enako množino novih izvodov, ki jih od- V kapitalističnf družbi Psluži vsako produkcijsko sredstvo kot kapital. Kajti produkcijsko sredstvo ustvarja svojemu posestniku pri zaposlitvi mezdnega dela večvrednost. Saj vendar hoče kapitalist iz svojih založenih vrednosti trajno pridobivati večvrednost in ne samo enkrat. Če bi kapitalist vsako leto večvrednost docela da že samo trajno ponavljanje vtisne procesu razne nove značilnosti. Produkcija se prične z nakupom delovne sile za določen čas. Delavca pa plačajo šele potem, ko je njegova delovna sila že učinkovala in oddala v blagu tako svojo lastno vrednost, kakor tudi večvrednost. Delavec je torej produciral tako večvrednost kakor tudi svojo lastno plačo, še preden se mu ona povrne I. knj., 21. pogl. 141 v obliki mezde, in zaposlen je samo tako dolgo, dokler stalno reproducira svojo plačo. Mezda je torej šniega tedni ali zadnjega pol leta, s klterim se plača «asti Napačna slika, kakor da bi bil kapitalist založil Toda nekje in nekdaj se pa proces vendar začne. Pa naj torej zaenkrat vzamemo, da je nekoč - vseeno kdaj in brez ozira na neplačano tuje delo - kapi- Če znaša večvrednost, ki se s kapitalom 20.000 142 vilu let, kakor je pač visoka založena vrednost kapitala in kolikor se pač vsako leto zapravi večvredno- absolutno nič spremeniti. Po nekem številu let je Torej že samo trajno ponavljanje produkcijskega procesa ali enostavna reprodukcija v krajšem ali daljšem roku nujno spremeni vsak kapital v kapita-lizirano večvrednost. Četudi je bil kapital pri svojem vstopu v produkcijski proces osebno pridelana Ce je kapitalist hotel uporabljati svoj denar kot cijo. Ti pogoji se pa vedno znova ustvarjajo že samo s tem, da se dejanje nadaljuje, z enostavno reprodukcijo. Po eni strani se neprestano na novo proizvaja snovno bogastvo kot kapital, kot sredstvo za 143 kapitalistovo uživanje in rentabilno uporabo. Po drugi strani pa delavec stalno prihaja iz procesa tak, kakršen je šel vanj - kot osebni vir bogastva, toda brez vsakih sredstev, da bi to bogastvo realiziral za samega sebe. Ker so mu pred začetkom goj, brez katerega se kapitalistična produkcija ne bi mogla vršiti. P Delavčev konzum je dvojen, V sami produkciji porabi s svojim delom produkcijska sredstva in jih spremeni v produkte z višjo vrednostjo, kakor jo je imel založeni kapital. To jje njegov produktivni konzum. To je obenem konzum njegove delovne sile po kapitalistu, ki jo je kupil. Po drugi strani mu Vsekakor je delavec večkrat prisiljen, da svoj osebni konzum napravi za igol privesek produkcijskega procesa. V tem primeru rabi življenjske potrebščine le zato, da bi obdržal svojo delovno silo i-ps.ss-ss.sf-:™*!'.» 144 ubije na en udarec. Ne profitira samo od tega, kar od delavca prejme, ampak tudi od tega, kar delavcu da. Kapital, ki ga je kapitalist odsvojil (t. j. izročil, dal delavcu - op. prev.), se spremeni v življenjske potrebščine, katerih konzum služi za to, da se obnove mišice, živci, kosti, možgani že obstoječih delavcev in da se ustvarijo novi delavci. V mejah daleč od one južnoameriške sirovosti, ki sik de-lavca, da uživa močnejša zrvila. ) *) Delavci iv .južnoameriških rudnakih, katerih vsakdanje gravilo — morda najtežje na svetu — jei da u. globočine 450 čevljev na svojih lastnih plečih spravljaj na dan bremena rude, tažka 90 do 100 kg, žive samo od kruha in fižola. Za hrano hi imeli raj« san, kruh, toda njihovi .gospodarji, ki so dognali, da ob kruhu ne morejo tako krepko delati, ravnajo ž njimi kafcor s 'konji in jifa silijo jesti fižol; fižol pa vsebuje razmeroma več snovi, ki utrjujejo kosti, ikakor kruh. (Liabig, »Chemie in ihrer Anwendung auf Agrikultur und Phvsiologie« {kemija pri uporabi v agrikulturi in fiziologiji], 7. izdaja, 1862., 1. del, str. 194, opomba). 10 145 Zato tudi smatra kapitalist in njegov znanstveni slavitelj samo tisti del delavčevega osebnega kon-zuma za produktiven, ki je potreben za ovekoveče- zum.*) Z družabnega stališča je torej delavski razred tudi izven delovnega procesa prav tako popolnoma pritiklina kapitala kakor mrtvo delovno orodje.. Celo osebni konzum je v nekih mejah samo moment zbežali, ker njih produkti Lino prehajajo v lastnino kapitala. Osebni konzum skrbi po eni strani II1ÉS delavcem s prisilnim zakonom. Tako je n, pr. bilo aöÄÄr vAnäUii do 1815- ^ KTK4 tSneK^0deÜsS,e^af S svoje lastne produkcijske pojoje, se pokaže takoj, mmmm *) Jaimes Mili »Osnov.ni po,jnn politične ekonomije«, v francoščino prevel ParUsot, Pariz 1823,, sir. 338, 146 delavcev na cesto. Iz delavskega razreda samega, kakor tudi iz drugih družabnih plasti je vstal klic, naj država s svojo podporo ali s prostovoljnim zbiranjem omogoči, da bi se tisti, ki so postali »odveč«, izselili v angleške kolonije ali v Združene države. Takrat so Times (24. marca 1863.) objavile ää^ätizraža hstninski na- »Bombažnim delavcem bodi povedano, da se jih ponuja preveč.., ponudbo bi bilo treba zmanjšati morda za V. in potem bi za ostali % nastopilo zdravo povpraševanje... Javno mnenje sili k izseljeva- 10* 147 v 12 mesecih*) Prigovarjajte, dovoljujte (!) izseljevanje delovne sile — in kaj bo iz kapitalista? (To trkanje na srce spominja na dvornega maršala Kal-bO ).. Odvzemite najboljše delavce - pa bo fiksni kapital v visoki meri izgubil vrednost in kro- msmmm mm ¦¦i m kapitala cele province.?« Potter, izvoljen organ tovarnarjev bombaža, razlikuje dve vrsti »strojev«, ki obe pripadata kapitalistu: ena stoji v njegovi tovarni, druga pa ponoči in ob nedeljah prebiva zunaj v svojih stanovanjih. Eni so mrtvi, drugi so živi. Mrtvi stroji so ne samo vsak *) Spomnimo se, da isti kapital pri navadnih okoliščinah ¦piska na drugo 'piščalko, če gme za znižanje delovne mezde. (Glei 10, poglavje, str, 120: »Tovarniškim delavcem naj bo v **) V Schillerjcvi drami »Kovarstvo in ljubezen«. J. B, 148 generacij. — »Times« so odgovorile tovarniškim magnatom m. dr.: »Gospod E. Potter je tako prežet z izredno absolutno važnostjo bombažnih mojstrov, da hoče zato pol milijona delavskega razreda proti njegovi volji zapreti v veliko moralno delavnico, da bi tako ohranil razred teh mojstrov in ovekovečil njih obrt. Ali LE-3S3>LL5 mmmm mmmmm ¦milnsčmo, s premogom, železom in bombažem.« 149 Timesov članek je bil samo pesek v oči. »Široko javno mnenje« je bilo v resnici tako kakor g. Pottera, da so tovarniški delavci pritiklina tovarn. Njih izseljevanje so preprečili.*) Zaprli so jih v »moralno delavnico« bombažnih okrajev, tako da tvorijo prej ko slej »moč bombažnih mojstrov v Lancashire Kapitalistični produkcijski proces obnavlja torej sam iz sebe ločitev med delovno silo in delovnimi pogoji. Ta proces stalno sili delavca k prodajanju delovne sile" da more živeti, in stalno omogoča kapitalistu nje nakup, da obogati. Zdaj ni več slučaj, da se kapitalist in delavec srečujeta kot kupec in prodajalec na delovnem trgu. Mehanizem procesa samega je tisto, kar vedno meče enega kot prodajalca svoje delovne sile nazaj na blagovni trg in njegov lastni produkt vedno spreminja v kupno sredstvo drugega Kapitalistični produkcijski proces, vzet v celotni zvezi (ali kot reprodukcijski proces), producira -torej ne samo blago, ne samo večvrednost, ampak producira vedno znova na eni strani kapitalista, na drugi strani mezdnega delavca, in s tem samo kapitalistično razmerje, kakor obstoji med kapitalistom in mezdnim delavcem. b) Naraščanje kapitala iz večvrednosti. Kapitalistična lastnina. Prej je bila naša naloga razmotrivati, kako večvrednost narašča iz kapitala, zdaj pa, kako iz večvrednosti izvira kapital. Uporabljanje večvrednosii kot kapitala ali spreminjanje večvrednosii nazaj v Qk a- *) Parlament ni odobril niti vinarja za izselitev, ampak samo zakone, ki omogočajo komunalnim uradom, da vzdržujejo delavce tako, da ne morejo ne živeti ne umreti, ali pa da jih izkoriščajo, ne da bi jim plačevali normalnih mezd. Ko je nasprotno 3 leta pozneje izbruhnila goveja kuga, je iparlament s povišanjem cen mesa. I. knj., 22. pogl., St. 1. 150 pital imenujemo akumulacjjo kapitala. Oglejmo si ta pojav najprej s stališča posameznega kapitalista. Predilničar n. pr. je založil, recimo, 100%, tiči v 40.000 funtih preje za 40.000 M več- WEEEm Če hoče predilničar vsoto 40.000 M, ki je na novo prišla, uporabiti kot kapital, mora torej - če ostanejo vse ostale okoliščine iste — štiri petine te vsote založiti v nakup bombaža i. t. d. in eno petino v nakup novih predilniških delavcev, ki bodo potem za to založeno vrednost kupili na trgu življenjske Vrednost kapitala je bila prvotno založena v obliki denarja. Ce se 200.000 funtov preje, v katerih mmmm 151 vsakoletne produkcije, pošiljajo jih iz roke v roke, ne morejo pa niti povečati celotne letne produkcije niti spremeniti lastnosti produciranih predmetov. Naprej mora vsakoletna produkcija dobaviti vse predmete, iz katerih je treba nadomestiti med letom porabljene stvarne sestavine kapitala. Po odbitku teh ostane neto- ali večprodukt, v katerem tiči večvrednost. Iz česa pa obstoji dodatni produkt? Če hočemo akumulirati, moramo en del večpro-dukta spremeniti v kapital. Ce ne delamo čudežev, !¦¦ Da pa morejo te sestavine resnično fungirati kot kapital, potrebuje kapitalistični razred novega pritoka dela. Če naj izkoriščanje že zaposlenih delavcev ne rase intenzivno in ekstenzivno, je treba dodajati novih delovnih ril. Za to je mehanizem kapitalistične wmmäm *) Tu se ne oziramo na izvozno trgovino, s .katero narod menja svoje luksusne predmete za .produkcijska sredstva ali za življenjske potrebščine in narobe. Da bi itogli predmet raziskovanja doumeti, ibrez motečih postranskih okoliščin, moramo tu smatrati ves trgovski svet za en narod in postaviti, da se je kapitalistični način povsod utrdil ter se polastil vseh panog produkcije. 152 Povrnimo se zdaj k našemu primeru. To je stara zgodba: Abraham je rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba i. t. d. Prvotni kapital 200.000 M da večvrednost 40.000 M, ki se kapitalizira. Novi kapital 40.000 M da večvrednost 8.000 M; ta se spet kapitalizira in da novo večvrednost 1.600 M in tako dalje. Tu ne upoštevamo tistega dela večvrednosti, ki ga je použil kapitalist sam. Prav tako nas za trenutek ne zanima, ali se dodatni kapitali prištejejo k prvotnemu kapitalu ali so pa ločeni od njega in se posebej izkoriščajo; ali jih izkorišča isti kapitalist, ki jih je akumuliral, ali jih prenese na druge. Samo pozabiti ne smemo, da se poleg na novo stvorjenih Prvotni kapital je bil sestavljen iz založenega predujma 20.000 M. Odkod ga ima njegov posestnik? %S2?&AL ^3hp^čt°ior ""''Čisto drugače je z dodatnim kapitalom 40.000 M. Njegov postanek poznamo čisto natanko. To je kapitalizirana večvrednost. >_dodatni kapital od vsega početka ne vsebuje niti enega samega atoma vrednosti, M ne bi Izvirala iz neplačanega tujega dela. Produkcijska sredstva, v katerih je utelešena dodatna delovna sila, kakor tudi življenjske po- IBIIIf *) Akumuliranje kapitala se torej računa kot obrestne obresti. — Prev. 153 vrednost menja za enako vrednost, smo še vedno ostali pri starem načinu osvojiteljev, ki od premagancev kupujejo blago z denarjem, ki so ga naropali pri samih premagancih. Če dodatni kapital zaposli svojega lastnega pro-ducenta, mora ta najprej dalje večati vrednost prvotnega kapitala in vrhu tega odkupiti plod svojega prejšnjega dela z večjo množino dela, nego ga ¦Pil Osnovni pogoj za akumulacijo prvega dodatnega kapitala 40,000 M je bila vrednostna vsota 200.000 M, ki jo je bil založil kapitalist in ki je zaradi njegovega »prvotnega dela« seveda bila njegova- Osnovni pogoj za drugi dodatni kapital 8.000 M pa nasprotno pioli resnični vrednosti —, ti procesi očitno prevrnejo 154 samo navidezno. Kajti prvič je tisti del kapitala, ki drugič ga mora delavec ne samo enostavno nadomestiti, ampak nadomestiti s presežkom. Menjava med kapitalistom in delavcem postane torej gola oblika, ki nima z vsebino nič več opravka in jo samo Videli smo, da se že pri enostavni reprodukciji izpremeni v kapitalizirano večvrednost ves založeni kapital, naj Je bil prvotno pridobljen na kakršenkoli nim nazaj v kapital bodisi v oni roki, ki ga je akumulirala, bodisi v trni. Seveda se da spremeniti v kapital samo en del večvrednosti, dočim mora drugi del služiti kapitalistu za preživljanje njega samega. Kolikor je eden teh delov večji, toliko je drugi manjši. Velikost akumulacije je torej tem večja, čim manjši je kapi- ta ft?storičSiTomen in upravičenost kapitalista do. svojega obstoja je pa v tem, da brezobzirno sili človeštvo k produkciji zavoljo produkcije in na ta način k razvoju družabnih produktivnih sil in k ustvarjanju materialnih produkcijskih pogojev, ki se edino 155 na njih lahko zgradi višja družabna oblika, katere osnovni princip je: popoln in svoboden razvoj po- renca sili vsakega posameznega kapitalista, da neprestano razširja svoj kapital, če ga hoče obdržati, in razširja ga lahko samo z rastočo akumulacijo. 156 13. UČINKOVANJE AKUMULACIJE NA DELAVCE. INDUSTRIJSKA REZERVNA ARMADA. TEORIJA O OBUBOŽANJU. Če se del večvrednosti spremeni v kapital, če se torej uporablja kot dodaten kapital, potem ta dodatni kapital pač spet potrebuje delavcev. Kolikor ostanejo vse druge okoliščine nespremenjene, zlasti kolikor ^enaka množina produkcijskih sredstev (konstantnega kapitala) zahteva za svoje predelovanje prej ko -slej isto množino delovnih sil (variabilnega kapitala), bo torej povpraševanje po de- I. kuj„ 23. pogl. 157 enostavna reprodukcija neprestano na novo ustvarja kapitalistično razmerje, kapitaliste na eni, mezdne delavce na drugi strani, tako ustvarja razširjena Že leta 1696. je rekel John Bellers: »Ce bi imel kdo 100.000 oralov in prav toliko funtov denarja in prav toliko živine, kaj bi bil ta bogati mož brez delavcev drugega kakor sam delavec? In kakor delavci delajo ljudi bogate, tako je tem več bogatih, čim več je' delavcev < . Delo revnih je zlati stufenec *) »Proletar-ec« 'ekonomsko ne pomeni nič drugega, kakor mezdnega delavca, ki producira in veča vrednost ka- 158 i:äL rzoä: sää ft leg tega, da tvori ta množica za mornarico in za armado vir dotoka, ki nikdar ne usahne, ne bi bilo brez MandeUle, poštenjak in bistra glava/nečesa še ni mogel pojmiH: tega namreč, da akumulacija sama s kapitalom vred pomnožuje maso »delavnih reve-žev«, t. j. mezdnih delavcev. Po dosedaj postavljenih, za delavce najugodnejših akumulacijskih pogojih je odvisnost delavcev od kapitala odeta v znosne oblike. Od njihovega lastnega večprodukta, ki raste in se v rastoči meri pretvarja v dodatni kapital, jim v obliki plačilnih sredstev večji del priteka nazaj, tako da lahko raz- 159 manjšem profitu v splošnem hitreje kakor majhen kapital pri velikem profitu«. V tem primeru je oči-vidno, da zmanjšanje neplačanega dela nikakor ne brani, da se ne bi .gospodstvo kapitala širilo. Ali pa akumulacija oslabi zaradi rastoče cene dela, ker otopi nagon po dobičku. Akumulacija začne padati. S tL pa pofem jenja tudi močno povpraševale po uro ta proces samo pod pogojem, da ostane produktivna issii pogoj. 160 Z akumulacijo se veča produktivna moč dela. »Isti vzrok«, pravi A. Smith, »ki viša mezde, namreč naraščanje kapitala, žene k večanju produktivnih zmožnosti dela in usposobi manjšo množino dela, da lahko ustvari večje množine produktov.« Naraščanje produktivnosti dela pa ne pomeni nič drugega, kakor da porabi ista množina delovne sile (v) Ce je n. pr. danes od vrednosti kapitala, ki je naložen v predilnici, sedem osmin konstantne in ena osmina variabilne, dočim je bilo začetkom 18. sto- mmsmm š^Mmmmr- 11 161 da se je vrednost kapitala ob začetku cepila v 50 c in 50 v pozneje v 80 c in 20 v. Ce je medtem prvotni äs*Ä vsi ss& rr.M;J: sredstva, ki se že po svoji naravi dajo le skupno v produkcijski proces To naraščanje velikosti kapitala pa postane po drugi stram podlaga za raz-širjanje produkcije in odgovarjajoče nove metode, 162 po katerih se veča produktivna moč dela in pospešuje produkcija večvrednosti. Ce je torej neka stop- =3tLä3Ös-3*5 meri s konstantnim. pomnoženo maso bogastva, ki funkcionira kot ka- Nasproti temu drobljenju družabnega celotnega kapitalistu, spreminjanje mnogo manjših kapitalov v H* 163 malo večjih. Ta proces se razlikuje od akumulacije v tem, da obstoji samo v spreminjanju razdelitve že gotovih kapitalov, da torej njegovega razmaha ne omejuje okolnost, ali družbeno bogastvo narašča ali ne. Kapital se tu nabira v eni roki v velikih Konkurenčni boj se vrši s pocenjevanjem blaga. načina produkcije rase velikost najmanjšega posa- z3.C1J0 kapitellOv. Centralizacija kapitala narašča v oni meri, kakor se z akumulacijo razvija kapitalistični način produkcije. S svoje strani postane centralizacija eden od velikih pospeševalcev tega razvoja. Centraliza- 164 .zbira že obstoječe kapitale in spreminja samo nji-hovo grupacijo. Svet bi bil še danes (1874.) brez železnic, če bi tako dolgo čakal, da bi akumulacija spravila nekaj posameznih kapitalov tako daleč, da bi bili kos graditi železnice. Centralizacija je Mffl vanje po delu Rastoči obseg posameznih kapitalov postane podlaga za stalno revolucioniranje samega načina produkcije. Kapitalistični način produkcije neprestano osvaja delovne panoge, ki mu še niso bile prav nič ali samo deloma ali samo formalno podložne. Poleg tega zrasejo na njegovih tleh nove de- P Najprej je prav dodajanje novega kapitala k staremu dopuščalo razširjenje in tehnični preobrat 165 ^J^JSIISk"ic odslužil in ga je treba velikosti manj in manj delavcev, na drugi strani pa v drugi sestavi periodično obnovljeni stari kapi-tal odbija več in več delavcev, ki jih je imel prej *2«E^ÄbÄttlLe korakata neprimerno hitreje; kajti akumulacijo ali množenje celokupnega kapitala navadno spremlja centralizacija, t. I Jiranje" posameznih kanalov. PoWice nfegovicXtnefrednosu samo' 1/3 "lTllT mmmm pospešena akumulacna celotnega kapitala ne po-stane samo potrebna, da se zaposle novi, dodatni. 166 delavci in še celo — ker se vendar tudi stari kapital stalno spreminja - stari delavci, ki so bili tu že prej. Ta rastoča akumulacija in centralizacija se zase sama spet preobrne v vir novega menjanja sestave kapitala ali znovič pospešenega pojemanja njegovega variabilnega sestavnega dela v primeri s konstantnim. Ker torej z naraščanjem celotnega kapitala sorazmerno pada 'njegov variabilni sestavni d'el in celo hitreje pada, kakor rase celokupni kapital, se iS1 s& rtBÄBTÄÄS. *2 sko rezervno armado, ki prav tako absolutno pri- M 167 spremeniti v dodatni kapital, sili v preobilici v stare produkcijske panoge, katerih tržišča se nenadoma širijo, ali v nanovo odprte, kakor železnice i. t. d., katerih potreba izhaja iz razvoja starih, V vseh takih primerih" je neobhodno potrebno, da se lahko na odločilna mesta vržejo velike množice ljudi nena- mm Ta svojevrstni tok življenja moderne industrije, kakršnega ne srečamo niti v eni prejšnji dobi človeštva, je bil tudi v otroški dobi kapitalistične produkcije nemogoč. Sestava kapitala iz c in v se je HM strusko rezervno armado, neodvisno od te naravne ovire. 168 Doslej smo razpravljali tako, kakor da bi nara- komandira, rase, če daje posamezen delavec več dela in s tem rase njegova mezda, čeprav ostane HH cijo kapitala Videli smo, da razvoj kapitalističnega načina produkcije in produktivne moči dela - ki je hkrati vzrok in učinek akumulacije - omogoča kapitalistu, da z enakim izdatkom variabilnega kapitala realizira več dela, ker bolj izkorišča posamezne delovne sile. Dalje smo videli, da kupi z isto vrednostjo kapitala ¦Hi s,-a:..";;s.r.TL=it ;= mmmmm. mmmm 169 tisk, ki ga izvaja rezerva s svojo konkurenco na caposleni del, sili zaposlene k čezmernemu delu in k podložnosti zapovedim kapitala. Prokletstvo enih delavcev v prisilno lenobo zaradi čezmernega dela ELtSrSSr3i3S3 krči; po omenjenem lepem zakonu bi pa bilo gibanje kapitala .dvisno rd absolutnega gibanja števila prebivalstva. Vendaa tako gleda to stvar meščanska znanost. Proglasila je dogmo, da se dviga mezda 170 zaradi akumulacije kapitala. Zvišana mezda vzpodbuja k hitrejšemu razmnoževanju delavskega prebivalstva in to traja- toliko časa, dokler ni delovni trg prenapolnjen. Zdaj pade delovna mezda in medalja se obrne na drugo stran. Padajoča delovna mezda po malem decimira delavsko prebivalstvo, tako da zdaj spet začne prevladovati povpraševanje od strani kapitala, ali paludi, kakor raVgajo drugi, Med 1849. in 1859. so se hkrati s padanjem cen žita (praktično vzeto samo nominalno) povišale mezde v angleških poljedelskih okrajih, n. pr. v Wiltshireu se je dvignila tedenska mezda od 7 na 8 šilingov (1 šiling = normalno okrog 13 Din), Dor- BABI ÄiteSÄ^ari HHB 171 bilo v poljedelstvu naloženega »več kapitala« kakor poprej in v produktivnejši obliki, S tem je padlo povpraševanje po delu ne samo relativno, ampak Tista dogma meščanske znanosti zamenjava za-sebno živahna, če so profiti tu večji kakor povprečni ¦H tam V dobi zastoja in srednjega poslovanja pritiska industrijska rezervna armada na aktivno delavsko armado in drži za uzdo njene zahteve v dobi nad-produkcije in mrzlično prenagljenega poslovanja. Relativna prenaseljenost je torej ozadje, na katerem že Tu jaepumeastno, da se povrnemo k eni od velikopo-teznosti »znanstvenega« olepševanja. Kadar novi ali razširjeni stari stroji spremene del variabilnega kapitala v konstantni, se spomnimo, kako takrat znanstveni slavitelj kapitalizma ta proces, ki »veže« kapital in prav s tem »sprosti« delavca, — narobe 172 tolmači na ta način, da ta proces sprosti, t. . da e na razpolago kapital za delavca. Šele sedaj lahko docela ocenimo nesramnost takega lepega besedičenja. Kar se »sprosti«, niso samo delavci, ki jih je spodrinil stroj, ampak tudi njihovo nadomestno moštvo in naraščaj, ki bi pri navadnem razširjenju kupčije tia njeni stari podlagi lahko dobila zaposli- smwsm mmm po načrtu sode ovan,e med zaposlenimi m nezapo- med zaposlenimi in nezaposlenimi namreč ovira »čisto« izvajanje onega zakona, Po drugi strani pa 173 kakor hitro n, pr. v kolonijah nasprotujoče okoliščine ovirajo ustvarjanje industrijske rezervne armade in z njim absolutno odvisnost delavskega razreda od kapitalističnega, se kapital skupno s svojim znanstvenim agentom punta proti »svetemu« zakonu o ponudbi in povpraševanju in ga skuša podpreti z nasilnimi sredstvi. Relativno odvečno prebivalstvo obstoji v vseh mogočih barvah. Pripada mu vsak delavec v času, ko je napol ali popolnoma nezaposlen. V pravih tovarnah, tako kakor v vseh velikih delavnicah, kjer se uporab- ¦MH mm Iz tega sledx da ima privilegirani razred nakaznico za življenje, ki je več kakor dvakrat tolika kakor 174 minister,) Kakor hitro se kapitalistična produkcija polasti valstva je zato neprestano na tem, da skoči med mestni ali v manufakturni proletariat. Ta studenec relativne prenaseljenosti torej neprestano teče. Toda vzrok za njegov stalni tok v mesta je prikrita prenaseljenost na deželi sami, katere obseg se po- Temu se pridruži del sicer aktivne delavske armade, ki je pa docela neredno zaposlen. Tako tvori ta del kapitalu neizčrpen rezervoar za razpoložljivo delovno silo. Življenjski položaj teh delavcev pada pod normalni položaj delavskega razreda in HM wmmm vrst&ii živa.li. 175 Najglobljo usedlino relativne prenaseljenosti tvori tariat, sestoji ta plast družbe iz treh oddelkov Prvi so delazmožni. Treba je samo površno pogledati statistiko ang eškega pavperizma, in našli bomo, da Čim večje je družabno bogastvo, udejstvujoči se üüüü 176 * * * Lazarjev in industrijska rezervna armada, tem večji pa ne spada semkaj. Sedaj nam je razumljiva . budalost ekonomske modrosti, ki pridiga delavcem, naj prilagode svoje število dobičkarskim potrebam kapitala. Mehanizem kapitalistične produkcije in akumulacije uravnava to število s temi dobičkarskimi potrebami. Prva Wda take prilagoditve je ustvarjanje relativne prenaseljenosti ali industrijske rezervne armade, ÄeWst iimS^mAalS^Szmt Zakon, po katerem se more — po zaslugi napredujoče produktivnosti družabnega dela - lahko uporabljati vedno večja množina produkcijskih sredstev pri progresivno padajočem trošenju človeške sile, ta zakon se izraža na kapitalistični podlagi tako: čim višja je produktivna moč dela, tem večji je pritisk delavcev na sredstva za njih zaposlitev, ¦Hi p V 8. in 9. poglavju smo videli: v kapitalističnem sistemu se vse metode za dviganje produktivne moči dela izvršujejo na delavčev račun; vsa sredstva za razvijanje produkcije se preobrnejo v sredstva za obvladanje in izkoriščanje producenta, pohabijo ¦ËIÉ 12 177 njegovo življenjsko dobo spremene v delovni čas, ženo in otroka mu poženejo pod inkvizitorsko kolo kapitala. Toda vse metode za produkcijo&večvrednosti so hkrati metode za akumulacijo in vsako razširjenje akumulacije postane spet sredstvo za razvoj onih metod. Iz tega sledi, da se v oni meri, kakor se aku- 178 14. TAKOZVANA PRVOTNA AKUMULACIJA. Videli smo, kako se iz kapitala tvori večvrednost in iz večvrednosti več kapitala. Medtem je pogoj za akumulacijo kapitala večvrednost, za večvrednost kapitalistična produkcija, za njo pa obstojanje večjih mas kapitala in delovnih sil v rokah producentov mmim. Ta prvotna akumulacija ima v meščanski znanosti približno isti pomen kakor prvi greh v svetopisemski zgodovini. Adam je ugriznil v jabolko in s tem je prišel greh nad človeški rod. Izvor te aku- mmmm I. knj., 24. pogl. 12* 179 seveda z vsakokratno izjemo »tega leta«. V resnici so metode prvotne akumulacije vse drugo, samo ne idi-lične. Pogoj za kapitalistične odnošaje je ločitev med delavci in lastnino pri uresničevalnih pogojih dela. Kakor hitro se postavi kapitalistična produkcija na svoje lastne noge, potem ne samo prevzame ono ločitev, ampak jo vedno znova napravlja, in sicer zmi-rom v večjem obsegu. Proces, ki ustvarja kapitali- fillips Ekonomska zgradba kapitalistične družbe je izšla iz ekonomske zgradbe fevdalne družbe. Razkroj te je sprostil elemente za ono. Delavec je mogel šele takrat razpolagati s svojo osebo, ko ni bil več privezan na grudo, ko ni bil vea tlačan ali nesvoboden kmet. Da je postal svoboden prodajalec delovne sile, ki ponese svoje blago 180 proti cehom in sponam, v katere so zvezali svobodni razvoj produkcije in svobodno izkoriščanje človeka po človeku. Vendar so industrijski vitezi spodrinili viteze z meči le na ta način, da so izkoristili dogodke, nad katerimi so bili popolnoma nedolžni. Povzpeli so se s sredstvi, prav tako prostaškimi, ift^T^»fc peakt?olPOStal rim-Izhodišče za Razvoj, ki ustvarja tako mezdnega delavca kakor kapitalista, 'je bilo delavčevo pod-ložništvo. Razvoj je obstojal v menjanju oblike tega podložništva, v spremenitvi fevdalnega izkoriščanja v kapitalistično. Da bi razumeli njegov potek, ni treba poseči tako daleč nazaj. Čeprav zadenemo na prve Pomembni so v zgodovini prvotne akumulacije predvsem momenti, ko so nenadoma in nasilno odtrgali velike mase ljudi od njihovih življenjskih sredstev in jih vrgli kot brezpravne proletarce na "V Angliji je bila nesvobodnost v zadnjem delu 14. stoletja faktično že izginila. Takrat in še bolj v 15. stoletju so ogromno množico prebivalstva tvorili svobodni kmetje z lastnim gospodarstvom. Na večjih gosposkih imetjih je svoboden zakupnik spodrinil oskrbnika, ki je bil prej sam tlačan. Mezdne delavce v poljedelstvu so tvorili deloma ¦M 181 živina in ki jim je obenem nudil kurivo, les, šoto itd. V vseh evropskih deželah označuje fevdalno produkcijo delitev zemlje na kolikor mogoče veliko podložnikov. Moč fevdalnega gospoda, kakor vsakega suverena, se ni naslanjala na obsegu njegovega Mm Predigra» preobrat, ki je ustvaril podlago za ščanje fevdalnih spremstev in shižinčadi, ki so povsod brez koristi polnili hiše in dvorišča, je metalo inerjamo,« pravi Harrison, »starejše listine vsakega viteškega imetja najdemo da je izginilo nešteto hiš m malih kmečkih gospodarstev, da hrani dežela 182 veliko manj ljudi, da je mnogo mest propadlo, čeprav jih je nekaj na novo oživelo ... O mestih in vaseh, ki so jih porušili za ovčje pašnike in kjer stoje samo še graščinske hiše, bi lahko marsikaj pripovedoval.« Tožbe onih starih kronik so vedno pretirane, vendar natanko rišejo vtis revolucije v produkcijskih odno-šajih na sodobnike same. Zakonodaja se je prestrašila tega preobrata. V svoji zgodovini Henrika VIL pravi Bakon: »Ob tem času (1489.) so se množile tožbe o spreminjanju njiv v pašnike, kjer je nekaj pastirjev lahko zadostovalo za vse delo; zakupe na kratek rok, dosmrtne in na letno odpoved so pa spremenili v grajska zemljišča. ¦Ml ¦IP Pritoževanje ljudstva in od Henrika VII. 150 let trajajoča zakonodaja proti razlaščevanju manjših zakupnikov in kmetov je bilo toliko kot brez- PoNov, strašen impulz je dobilo nasilno razlašče-vanje ljudske množice v 16. stoletju z reformacijo in z njo zvezano kolosalno tatvino cerkvenih posestev. Katoliška cerkev je bila za časa reformacije fevdalna lastnica velikega dela angleške zemlje. 183 zakupnikom in meščanom, ki so v masah prepodili stare dedne podložnike in razmetali njihova gospodarstva. Zakonito zajamčeni delež obubožanih deže-lanov na lastnini cerkvenih desetin so molče kon-fiscirali. Še v zadnjih desetletjih 17. stoletja je bila »yeomanry,*) t. j. neodvisno kmečko prebivalstvo, številnejše kakor zakupniški razred. Tvorilo je glavno moč Cromwella, kakor priznava celo Macaulay, in BPSt Po ponovni vzpostavitvi Stuartovcev so posestniki legalizirali rop, ki se je pozneje na kontinentu izvršil tudi brez zakonskih formalnosti. Odpravili so fevdalno zemljiško ustavo, t. j. otresli mmm »Slavna revolucija« je privedla z Oranjcem Viljemom III. na vlado graščinske in kapitalistične profitarje. Ti so blagoslovili začetek nove dobe s tem, da so začeli v kolosalnem obsegu krasti, kar ¦M *) izig.: j6tnenri. — Op. iprev. 184 süss äK ;e.ÄE Na mesto yeomanov (= svobodnih kmetov) so V 19. stoletju se je seveda izgubil vsak spomin na izvezo med kmetovalcem in občinsko lastnino. Ne da bi pri tem govorili o poznejših časih — ali je podeželsko ljudstvo sploh kdaj dobilo kak krajcar odškodnine za 31/2 miljone akrov občinske zemlje, ki so mu je med 1801. in 1831. podeželski lordi uropali in parlamentarnim potom razdali podeželskim lor- Zadnji veliki razlastitveni proces kmetovalcev od zemlje je končno takozvani »Clearing of Estates« äS^s-ä; čas z vidimo samo v slavljeni deželi moderne literature romanov, v Visoki Gornji Škotski. Visokoškotski Kelti so obstojali iz klanov, od katerih je bil vsak lastnik tal, ki je bil na njih naseljen. »Velmož« (glavar) je bil samo po naslovu lastnik teh tal, prav tako kakor je kraljica Anglije po naslovu lastnica vseh narodnih tal. Ko se je angleški vladi posrečilo zatreti medsebojne vojne teh »velikih mož« in njihove neprestane vpade v nižješkotske 185 ravnine, klanski poglavarji nikakor niso opustili svojega starega roparskega rokodelstva; samo obliko so spremenili. Na podlagi svoje lastne avtoritete so spremenili svojo naslovno lastninsko pravico v privatno lastninsko pravico; ker so pa zadeli pri članih klana na odpor, so jih sklenili pregnati z odkritim nasiljem. V 18. stoletju so Galcem, katere so spodili z ¦»¦ deželo je razdelila v 29 velikih ovčjih zakupnin, ki iriÄ r ja Adrian nje, kako so slednjič prepodili še družine z ovčjih 186 pašnikov, da so jih spremenili v aristokratska lovišča. — Op. pr.) Ropanje cerkvenih posestev, sleparsko odsva-janje državnih domen, tatvina občinske zemlje, roparska in z brezobzirnim terorizmom izvršena spre-menitev fevdalne in rodovne lastnine v moderno privatno lastnino - to so bile idilične metode prvotne *8&32srLtëLZ2S Nastajajoča manufaktura ni mogla tako hitro sprejemati tistih, ki sč bili spravljeni ob svojo eksistenco. Po drugi strani se ti ljudje niso mogli Sv-SS-SSSS-S vitezi. Odtod koncem 15. in skozi vse 16. stoletje po vsej zahodni Evropi krvava zakonodaja proti po- IfSfäi bistven moment takozvane prvotne akumulacije. Razred mezdnih delavcev, ki je nastal v zadnji polovici 14. stoletja, je tvoril takrat in v naslednjem stoletju le zelo majhen del ljudstva in v njegovem položaju sta ga krepko varovala samostojno kmečko prebivalstvo na deželi in cehi v mestu. V mestu in na deželi sta si bila mojster in.delavec socialno blizu. 187 Ko smo si ogledali nasilno ustvarjanje brezpravnih ker je to počasen proces, ki se je vlekel skozi mnogo stoletij. V Angliji je prva oblika zakupnika oskrbnik, mEmm profit. Neprestano dviganje cen žitu mesu, volnikratkomalo vsem poljedelskim produktom, je poveča o zakupnikov denerni kapital brez njegovega so-delovanja, dočim je že prej s pogodbo določena zem- 188 hkrati na stroške svojih mezdnih delavcev in svojega lorda. Torej ni čuda, če je imela Anglija koncem 16. stoletja razred za takratne razmere bogatih »kapitalističnih zakupnikov«. Sunkovito in vedno novo razlaščevanje in preganjanje podeželskega ljudstva je dajalo mestni indu-striji vedno nove množice proletarcev, ki so bili čisto i*srtA^ft^sis^ as tnrano v rokah kapitalista, ki daje drugim presti in 189 tkati za sebe. V predenju lanu izdano posebno delo*) je poprej tvorilo posebni dohodek neštevilnih. kmečkih družin ali pa tudi davke, kakor za časa EBBI Razlastitev in izgon enega dela podeželskega ljudstva sta ne samo »dala na razpolago« delavce in Poprej kmečka družina proizvajala in pridelo- 533? t SÄiS^^LtfTia« platno, sirovi volneni izdelki, stvari, katerih sirovine *) Posebno v smislu »preobilno«, »veodelo«, ekstra delo. — Op. prev. 190 ogromno množico podeželskega ljudstva in dovršila ločitev poljskega dela v podeželske hišne obrti, ki Li: ^^f^rS:^^'^^ ves notranji trg. Postanek industrijskega kapitalista se ni vršil tako počasi kakor postanek zakupnika. Brez dvoma so se marsikateri mali cehovski mojstri ali tudi mezdni delavci spremenili v male kapitaliste in s W0mm Denarnemu kapitalu, napravljenemu iz oderuških obresti in trgovine, je na deželi branila fevdalna, v mestu pa cehovska ustava, da bi postal industrijski kapital, (Celo še 1794, leta so mali izdelovalci blaga poslali v parlament delegacijo s peticijo za zakon, ki bi vsakemu trgovcu prepovedoval, da bi postal tovarnar.) Te ovire so padle z razkrojem fevdalnih dru- Odkritje zlatih in srebrnih dežel v Ameriki, iztrebljanje domačega prebivalstva, njega zasužnjenje so glavni momenti prvotne akumulacije. Za petami 191 Različni momenti prvotne akumulacije se zdaj bolj ali manj časovno zaporedno razdele zlasti na zaščitno carinskem sistemu. Te metode slone deloma na najbrutalnejšem nasilju, n. pr. ko- Bfas O krščanskem kolonialnem sistemu pravi mož, ki se je specializiral v krščanstvu, W. Howitt (»Colonization and Christianitv [kolonizacija in krščanstvo], London 1838.«): »Barbarstva in zve-rinska grozodejstva takozvanih krščanskih ras' v Angleško-Vzhodnoindijska družba je, kakor znano, razen političnega gospodarstva v Prednji Indiji dobila izključni monopol čajne trgovine in kitajske *) Thomas Stamford Raffles, nekdanji poidgiwera.er na Javi,: »Java and its dependencies« [Java in k niai spadajoče pokrajine], London 1817. 192 trgovine sploh ter transporta blaga iz Evrope v Prednjo Indijo Toda obalna plovba ob Indiji in med otoki, kakor tudi trgovina v notranjosti Indije, sta postali monopol višjih uradnikov družbe. Monopoli za sol, opij, betel in drugo blago so bili neizčrpni viri bogastva. Uradniki sami so določali cene in po svoji volji odirali nesrečnega Indijca. Generalni guverner jsmaiota saw njali v kapital. Holandska, ki je prva docela razvila kolonialni sistem, je bila že 1648. v žarišču svoje 13 193 mornarici, manufakturi je prekašala vse druge dežele. Ta republika je imela mnogo pomembnejše kapitale kakor vsa ostala Evropa skupaj.« Gulich je pozabil pristaviti: Ljudska masa Holandske je bila že 1648. bolj zdelana, bolj obubožana in brutalneje zatirana nego mase v vsej ostali Evropi. Dandanes trgovska nadvlada samo spremlja industrijsko nadvlado. V pravi manufakturni dobi je pa nasprotno trgovska nadvlada omogočala industrijsko nadvlado. Odtod pretežni pomen, ki ga je takrat imel kolonialni sistem. Bil je »tuj Bog«, ki se je postavil na oltar poleg starih malikov Evrope in jih je nekega lepega dne z eno brco vse skupaj podrl. Proklamiral je dobičkarstvo za zadnji in edini namen človeštva. Sistem javnih kreditov, to je d r ž a v n i h dolgov, katerega začetke smo odkrili v Genovi in v Benetkah že v srednjem veku, je zajel v manufakturni dobi vso Evropo. Kolonialni sistem s svojo pomorsko trgovino in s svojimi trgovinskimi vojnami Javni dolg postane eden od najenergičnejših po- mmmmm WËimm 194 zakupnike, trgovce, zasebne tovarnarje, ki jim dober kos vsakega državnega posojila služi kakor z neba padli kapital - je državni dolg rodil delniške družbe, trgovino z vrednostnimi papirji vseh vrst, s tečajnimi diferencami, z eno besedo: igro na borzi in moderno Že od rojstva so z narodnimi naslovi opremljene banke bile samo družbe privatnih špekulantov, ki so se postavile ob stran vladam in jim je bilo s pomočjo dobljenih privilegijev mogoče zalagati vlade z denarjem. Zato nima kopičenje državnega dolga bolj nezmotljivega merila kakor je stalno dviganje delnic teh bankf katerih popolen'razmah datirl od Z državnimi dolgovi je nastal internacionalen kreditni sistem, ki je pogostoma bil prikrit izvor prvot- skrito podlago za bogastvo kapitala v Holandski, 13* 195 Že v začetku 18. stoletja so manufakture Holandske nehale biti na prvem mestu in Holandska je nehala biti vladajoči trgovski in industrijski narod. Eden nes (1867.) med Anglijo in Združenimi državami. Ker ima državni dolg svojo zaslombo v državnih dohodkih, ki morajo kriti letna obrestna i. t. d. pia- mmsm. ^ŽVščUnfTarinsTi sistem je bil sredstvo za fabrikaciio fabrikantov, sredstvo da so 196 rektno z eksportnimi premijami i. t. d. V odvisnih deželah je bila vsa industrija s silo iztrebljena, kakor n. pr, irska manufaktura volne po Angliji, Na evropskem kontinentu je bil po Colbertovem vzgledu proces že zelo poenostavljen. Prvotni kapital indu-strijcev teče tu deloma direktno iz državnega za- Kolonialni sistem, državni dolgovi, davčna bremena, zaščitna carina, trgovske vojne i. t, d. orjaško naraščajo v otroški dobi veleindustrije. Tako velikih naporov je bilo treba, da se je izvršila ločitev med delavci in delovnimi sredstvi, da so se po eni strani družabni produkcijski in življenjski pogoji spremenili v kapital, po drugi strani pa ljudska množica v mezdne delavce. Ce »pride denar na svet«, kakor pravi Angier, »s krvavimi madeži na rÄL ÄTii1t;äVo nog, *) »Kapital se izogiblje brmpa in prepira in je boječe nara-ve.« To je zelo res, vendar pa me popolnoma resnica. Kapitalu •se gnusi, če ni profita ali če je zelo malo profila, kakor narava mrzi praznin* Pri primernem protitu postane kapital drzen. Če je 10 odst. gotovih, se da uporabljati povsod; pri 20 odstotkih postane živahen; pri 50 odstotkih pozitive« drzen; za 100 odstotkov potepta v,Se človeške zakone pod svojo nogo; pri 300 (Čitatelj, ki ga zgodovinska stran ibolj zanima in ki lahko razume nemščino, lahko prečita to poglavje kar samo v Manunetn originalu, ne da bi čital vsega originala. To poglavje i* tam zelo obširno in odi vsega originala najlažje razumljivo. — Op. prev.). 197 15. ZGODOVINSKA TENDENCA KAPITALISTIČNE AKUMULACIJE. Do česa privede prvotna akumulacija kapitala* t. j. njen zgodovinski postanek? Kolikor ta akumulacija ni neposredna spremenitev .sužnja in nesvo-bodnega kmeta do mezdnega delavca, torej gola sprememba oblike, pomeni samo razlastitev neposrednega producenta, t. j. razpad privatne lastnine, zgrajene na lastnem delu. Delavčeva privatna lastnina produkcijskih sred- bodne osebnosti delavca samega. Vsekakor obstoji I. knj., 24. pogl., 5t. 7. 198 družbe oglašati moči in strasti, ki se čutijo v njem okovane. Ta produkcijski način mora biti uničen in se je v resnici uničil. tem razlastitev velike ljudske množice od zemlje in življenjskih potrebščin in delovnega orodja - ta SUB Kakor hitro je ta proces spreminjanja po globini in po obsegu dovolj i-azkrojil staro družbo, kakor hitro so spremenjeni delavci v proletarce, njihovi delovni pogoji v kapital, kakor hitro stoji kapitalistični način produkcije na svojih lastnih nogah, dobi nadaljnje podruzabljenje dela in nadaljnje spremi- ¦trn Vzporedno s to centralizacijo ali z razlaščevanjem mnogih kapitalistov po enem se razvija kooperativna SS. » fias, ;ä?= stev v mrežo svetovnega trga in s tem internacionalni značaj kapitalističnega sistema. Dočim stalno pojema število kapitalističnih ma- degenerale, izkoriščanja, pa tudi odpora vedno na- 199 raščajočega in v samem mehanizmu kapitalistične sss xässss üsises Iz kapitalističnega načina produkcije izvirajoči kapitalistični način prilaščanja, kapitalistična privatna lastnina je prva odprava (negacija) osebne privatne lastnine, osnovane na lastnem delu. Toda kapitalistična produkcija ustvarja z nujnostjo naravne- BSHS Spremenitev raztresene privatne lastnine, sloneče na lastnem delu, v kapitalistično, je bila seveda nenavadno dolgotrajnejša, trša in težavnejša, nego bo spremenitev kapitalistične lastnine, ki dejansko že temelji na družabni produkciji, v družabno lastnino. *} Pazi na dialektiko! Glej o -tem n. ,pr. Beerovo brošuro* Kari Marx. — 0,p. prev. 200 16. KRIZE. Uvodna pripomba J. Borchardta: Teorija o krizah je za celotni Marxov aadk tako važna, ida tu ne moremo preko n*e, žal ,pa so ostali brez uspeha posW, da bi jo SÄÄ UÄÄttÄ »vaseria AIXvzroôa S• toef dokaf da krize Zato smo se odločili .drugače. Tu podajamo le majhen del Marxovih računov, takorekoč le primer, da pokažemo, kako je Marx stvar obravnaval. Zato pa .dodajamo izdajateljevo razpravico o Marxovi teoriji o krizah, ki bo pokazala in ra,ztolmačila čitatelju, za kaj igre v tem Če razmotrivamo blagovni produkt, ki ga družba ustvari v enem letu, vidimo, da obsega tako one dele, ki nadomeste kapital, kakor tudi one dele, ki zapadejo konzumu in ki jih potrošijo delavci in kapitalisti. Kako se pa vrednost v produkciji potrošenega kapitala nadomesti iz letnega produkta in kako se to prepleta s konzumom večvrednosti, ki jo trosijo kapitalisti, in mezde, ki jo trosijo delavci? *) Zlasti II. knj., 18.—21. ipogl., 7.-9. .pogl. in 13.—17. 201 Najprej preiščemo to vprašanje pod pogojem eno-deli produktivnega kapitala Tudi ne spremene svoje GÄffi.WÄir ¦i ali drugo funkcijo. Gibanje, s katerim imamo zdaj opraviti, namreč spremenitev enega dela vrednosti produkta nazaj v kapital, medtem ko drugi del preide v konzum tako razreda kapitalistov kakor delavskega razreda, ni le nadomestitev vrednosi,, temveč nadomestitev snovi, in je zato prav tako zelo odvisno od medsebojnega odnosa vrednostnih sestavin družbenega produkta kakor od svoje snovne podobe. 202 akumulacija, tvori enostavna reprodukci a vedno en del nje, torej jo lahko samo zase obravnavamo. Celotni produkt, torej tudi celotna produkcija, družbe se deli v dva velika oddelka: ^^i^se(vkateriprehajavpro- ILKonzumna sredstv,, t. j. blago v taki obliki, v kateri ga potrošijo kapitalisti in delavci (v kateri prehaja vindividualni konzum). V vsakem od teh dveh oddelkov se kapital deli v dva sestavna dela: 1. Variabilni kapita.. Ta je, če ga gledamo kot vrednost, enak vrednosti delovne sile, po^ rabljene v tem oddelku, torej enak vsoti zanjo plačanih mezd. Če ga pa gledamo kot s n o v, obstoji iz delujoče delovne sile same. 2. Konstantni kapital je vrednost vseh produkcijskih sredstev, ki se rabijo v tem oddelku. Vrednost letnega produkta, ustvarjenega v vsakem od obeh oddelkov, razpade prvič v del vrednosti, ki predstavlja potrošeni ter po svoji vrednosti v produkt preneseni konstantni kapital c in drugič v del vrednosti, ki ga je v letu dalo delo. Slednji spet razpade v nadomestilo založenega variabilnega Lpitala\ in v presežek, večvrednost w. Kakor vrednost vsakega posameznega blaga, se torej tudi vrednost celokupnega letnega produkta deli v: c + v "j- w. 203 vrednost je torej prešla na produkt. Drugi del fiksnega kapitala, stroji, zgradbe itd., eksistira in de-luje naprej, četudi z vrednostjo, ki je zmanjšana za obrabo enega leta. Ta naprej delujoči del fiksnega kapitala se za nas izloči, če razmotrivamo vrednost (letnega) produkta. Pa tudi oni del vrednosti, ki ga fiksni kapital z obrabo med letom prenese na produkt, moramo začasno odmisliti, kolikor ta fiksnj kapital ni bil že med letom tudi spet nadomeščen v naravi. Pozneje bomo to točko zase obravnavali. Za naše proučevanje enostavne reprodukcije bomo vzeli za podlago sledečo shemo, kjer je c = konstantni kapital, v = variabilni, w = večvrednost in kjer vzamemo za razmerje, v katerem se veča vrednost, -=¦ = 100%, (T. j., da je večvrednost prav tako velika kakor mezda). Številke lahko pomenijo milijone mark, frankov ali funtov šterlingov. I. Produkcija produkcijskih sredstev (ps): kapital 4000 c + lOOOv = 5000 bta&mi produkt 4000c + lOOOv + 1000w = 6000, ki sestoje iz produkcijskih sredstev (ps). II. Produkcija konzumnih sredstev (ks): kapital 2000 c + 500 v = 2500 blagovni produkt 2000 c + 500 v + 500 w = 3000, ki sestoji iz konzumnih sredstev (ks), I. 4000 c + 100 v + 1000 w = 6000 produkcijskih sredstev. II. 2000 c + 500 v + 500 w = 3000 konzumnih sredstev. Skupna vrednost = 9000, iz katere Je pa izločen fiksni kapital, ki eksistira naprej v svoji naturalni obliki. Če zdaj preiščemo, kakšne zamenjave (oz. kakšen promet blaga) so bile pri tem potrebne - na podlagi enostavne reprodukcije, kjer se torej vsa večvrednost potroši — in se za začetek ne oziramo na cirkulacijo denarja, ki posreduje ta promet, dobimo takoj tri velika oporišča. 204 1. 500 v, mezda delavca, in 500 w, večvrednost kapitalistov drugega oddelka (II) morajo biti potro-šeni kot ks. Toda njih vrednost eksistira v ks v vrednosti 1000, ki v rokah kapitalistov oddelka II nadomeščajo založenih 500 v in reprezentirajo 500 w. Mezda in večvrednost oddelka II se torej v samem oddelku II zamenjajo za produkt oddelka IL S tem izginejo iz celokupnega produkta (500 v + 500 w) II 2. 1000 v.+ 1000 w oddelka I morajo tudi biti potrošeni kot ks, torej v produktu oddelka II. Morajo se torej zamenjati za od tega produkta še preostali konstantni del kapitala 2000 c. Za to dobi oddelek II enak znesek ps, v katerih sta utelešena mezda in večvrednost oddelka I. S tem iz računa izgine 2000 II c in (1000 v + 1000 w) I. 3. Preostane še 4000 I c. Ti sestoje iz ps, ki morejo biti porabljeni le v oddelku I, kjer služijo v nadomestilo za potrošeni konstantni kapital in so tako z medsebojno zameno med posameznimi kapitalisti oddelka I odpravljeni. To zaenkrat le za boljše razumevanje sledečega. Začnimo tedaj z velikim menjavanjem med obema oddelkoma (1000 v + 1000 w) I — ps v rokah producentov oddelka I — se zamenja za 2000 c II, torej za vrednosti v naturalni obliki ks. Kapitalisti oddelka II spremene s tem svoj konstantni kapital iz oblike ks spet v obliko ps, in sicer takih ps, s katerimi je mogoče producirati spet nova ks. Po drugi jih potrebujejo. Ta medsebojni promet se pa posreduje s cirkulacijo denarja, katera otežkoča njega razumevanje, ki pa je odločilno važna, ker mora mezda (variabilni del kapitala) vedno znova nastopati v denarni obliki. V vseh poslovnih panogah, bodisi da spadajo k oddelku L^ni^^^ 205 šterlingov le zato, da označim, da je vrednost v obliki denarja) = 100 v za oni del vrednosti produkta, ki že eksistira kot del v. Delavci kupijo s temi 1000 funti konzumna sredstva (ks) od kapitalistov oddelka II in spremene tako polovico njihovega konstantnega kapitaL v denar; kapitalisti oddelkall s svoje strani kupijo s temi 1000 funti šterlingi (ps) produkcijska sredstva od kapitalistov oddelka I; s tem je za le-te variabilna kapitalna vrednost spet spremenjena v dTand^^^^^ kapitalistov oddelka I, za drugo polovico konstantnega kapitala oddelka II, Te vsote se lahko založijo na razne načine, morajo pa pod vsakim pogojem izhajati od kapitalistov, ker smo z množino denarja, ki jo delavci vržejo v cirkulacijo, že obračunali. Lahko warn Vzemimo — kakšno razmerje vzamemo, je za naš namen popolnoma vseeno -, da polovico denarja založe kapitalisti II za nakup produkcijskih sredstev, §3mm 206 pital (1000 + 500 + 500 = 2000) in natura, medtem ko je oddelek I vso svojo večvrednost zamenjal za ks, V celoti se je izvršila zamena (promet) blaga v višini 4000 Lstg. s cirkulacijo denarja 2000 Lstg. Ta denarni (p^t?tÄakp!SÄ: Sir; rs^LSS=ssrtuko7i^ cirkulacijo denarja založil - Preostane le še variabilni kapital (mezda) oddelka I. Ta sestoji po končani produkciji najprej v USPš Pri enostavni reprodukciji mora torej oni del letnega produkta oddelka I, ki predstavlja vsoto vrednosti v + W oddelka I, biti enak konstantnemu kapitalu oddelka II, ali onemu delu celokupnega produkta oddelka II, ki predstavlja njegov konstantni kapital. I (v + w) = II c. 207 Od vrednosti produkta oddelka II moramo še raziskati sestavine v + w. Z mezdo, ki so jo prejeli od kapitalistov oddelka II, kupijo delavci oddelka II očitno spet en del svojega lastnega produkta. S tem spremeni kapitalistični razred II svoj denarni kapital, ki ga je založil z mezdo, nazaj v denarno obliko; S&SSL2LZf »delavce plačali z golimi Oddelek II blagovne produkcije sestoji iz najraz-novrstnejših industrijskih panog, ki jih pa lahko razdelimo v dva velika pododdelka: a) Konzumna sredstva, ki jih potrebujejo delavci in ki tvorijo tudi del konzuma kapitalistov, kolikor so to neobhodne življenjske potrebščine. Ves ta pod- stuje, da ga delavci običajno konzumirajo. b) Luk su s na konzumna sredstva, ki jih konzumirajo le kapitalisti, ki se torej morejo zamenjati le za večvrednost. Pri n e o b h o d n i h ks je jasno, da mora mezda, direktno dano z denarjem, ki ga delavci trosijo. Dru- ¦P Kot nujni rezultat dobimo (pod pogojem, da je reprodukcija enostavna): 1. Del letnega produkta, ki predstavlja v formi ps novo ustvarjeno vrednost (v + m), mora biti enak 208 vrednosti konstantnega kapitala onega drugega dela letnega produkta, ki eksistira v obliki ks. Ce bi bil manjši kakor II c, oddelek II ne bi več mogel zamenjati svojega konstantnega kapitala v ps in torej na- 2. Mezda vseh delavcev pri luksusnih industrijah mora biti manjša od večvrednosti onih kapitalistov, ki producirajo neobhodne življenjske potrebščine.*) *) Pripombe izdajatelja: Tu prekinjamo — v smislu uvodne ¦pripombe k temu poglavju - obravnavanje tega ipredmeta in objavljamo v nadaljnem razpravico »Bistvo Marxove teorije o 14 209 Dodatek k 16. poglavju. BISTVO MARXOVE TEORIJE O KRIZAH.*) Napisal Julij Borchardt. Spričo velikega nasprotja med meščansko in socialistično gospodarsko znanostjo se zelo ločijo mnenja skoro o vsem, kar se tiče krize. Pač pa lahko rečemo, da se vsi strinjajo v tem, da je kriza težka ÎiËlËlU 1 Kot razlaga k 16. poglavju, str. 201. ") WirtschaftskTisen (Gospodarske krize), Karlaruhe, G.. Braun 1913, str. 1. 210 sebne narodno ekonomske izobrazbe, da zaznamo, da za časa krize leži na eni strani v masah nakopičeno neprodano blago, dočim je istočasno na drugi strani pri množici konzumentov pomanjkanje. Seveda s tem še ni kar naravnost rečeno, da mora motnja tičati pri producentu ali pri konzumentu samem. Producirano blago lahko tako po kvantiteti kakor po kvaliteti ki danes vodi blago od producentov h konzumentom, Vprašamo se, ali je bilo vedno tako, ali so pa bili časi, ko ni bilo nobene take motnje, ko morda ni bila niti mogoča. Natanko tega ne moremo vedeti, ker je namreč naše poznavanje gospodarskega življenja narodov v njihovih prastarih časih mnogo manjše, kakor bi si kdo po marsikakem bogatem opisovanju mislil. Vsekakor je verjetna domneva, da se v malih hordah divjih ljudstev, ki so hoteli zadoščati sploh HM Hi *) Pri starih Slovanih pač ni bilo drugače, — Op. pr. 14* 211 Toda tudi še na mnogo višji stopnji kulture si bomo kaj takega težko predstavljali, dokler vlada ta- vanje. Toda če si tudi zdaj predstavimo pleme, ki konzuma. Vendar je doba produkcije za sebe minila brezr ozira na to, koliko časa je trajala. Neprestano naraščajoča masa prebivalstva in njegovih potreb je prisilila ljudi k delitvi dela in s tem k produkciji bla- 212 bili že od vsega začetka določeni za prodajo. Producigli so blago. S tem je podana možnost motnje ravnotežja. Neposredna zveza med produkcijo in konzumom je pretrgana. Treba je pač upoštevati, da prodaja lastnih O trgovskih krizah, to se pravi o težkih motnjah ravnotežja med konzumom in produkcijo, nam niti iz stoletij srednjega veka ni nič znanega. Pač poznamo samo take, ki so nastale iz zunanjih vzrokov, posebno zaradi vojnih stisk, in ki so obstojale v tem, da je produkcija zaostala za konzumom. Ne poznamo pa 213 zaprav delal pač samo za svojo najbližjo soseščino. Njeno potrebo je natanko poznal in jo je lahko v na-prej precenil in uravnal svojo produkcijo po njej. Čevljar n. pr. je najprej izdeloval samo take čevlje, ki so bili naročeni pri njem ali za katere je sicer natanko vedel, da jih bodo kmalu kupili. Poleg tega je Seveda ni ostalo pri teh tako primitivnih razmerah. znanega. Držimo se torej tega: v dobah produkcije za sebe je bilo ravnotežje med produkcijo in konzumom ta-korekoč samo ob sebi umevno; potrebe konzuma so določale produkcijo. Prav te potrebe so potem zahtevale delitev dela in so s tem ustvarile možnost motnje tistega ravnotežja. Moteči momenti so pa bili enostavne produkcije blaga? Zunanje po nesamostoj-nosti pravega producenta. Rokodelec je sam svoj go- 214 kmalu izkaže, da je bolje posameznika izobraziti ne vsestransko, ampak odkazati mu samo neki delni posel, v katerem se lahko intenzivneje izvežba," potem SÄÄL ja™1-vseh po - S tako organizacijo po načrtu pa pride v produkcijo popolnoma nov moment, ki ga poprej ni bilo. Množina produktov, ki jo je treba izgotoviti, se namreč zdaj sploh ne ravna več samo po konzumu, ampak je hkrati odvisna tudi od potreb same produkcije. Primer: V takratni manufakturi črk je en vlivač lahko vlil na uro 2000 črk, en lomilec je pa lahko prelomil 4000 in Orotist izbrusil 8000. (Prim. Marx, Ka- Vidimo, kako zveza med produkcijo in konzumom vedno bolj razpada. Že v tisti zgodnji dobi kapitalizma, o kateri govorimo tukaj, so kapitalisti prisiljeni večati količino svoje produkcije ne glede na potrebe konzuma. Produkcija ima svoj namen takore-koč sama v sebi. Prvotno je bila seveda naraščajoča potreba konzuma tista, ki je vzpodbujala k povečanju produkcije. Nove produkcijske naprave so se ustvarile zato, da bi se zadostilo tej večji potrebi. to, ali samo zadovoljujejo ali pa presegajo potrebe "m je prvič dana možnost nadprodukcije. Tukaj namreč v tem smislu, kot bi jo beseda pravza- 215 Urs ^t'/sii^ssri^r-i čane potrebe. V eri modernega velekapitalizma se popolnoma razvijejo in dosežejo svoj višek motilne tendence, ki so nastale, kot smo videli, iz potreb produkcije in konzuma. 0 ravnotežju ne moremo zdaj nič več go- P Če pračlovek v pragozdu občuti kako potrebo, recimo po hrani, gre na lov ali pa nabirat plodove in koreninice in uteši svojo lakoto s (tem, kar tukaj ulovi ali nabere. Če naj si pa danes človek uteši svojo lakoto, je potrebna za to množica vmesnih faktorjev. Da se je produciral kruh, ki leži pred nami šSNSSSSSSSSSSi 216 in mline z njihovimi napravami izdelujejo tovarne strojev, ki spet zase dobivajo železo, les, premog v ko vsakega drugega konzumnega predmeta) je samo ponazoriti. Če — zaradi enostavnosti — vzamemo, da naj se vsa produkcija nadaljuje v istem obsegu kakor do- nobenega prediva, ne stali nobene rude itd. Torej bi 217 tanko ne soglaša, mora nastopiti motnja. V kakšnem razmerju naj bo potem razdelitev? Če imajo na primer kapitalisti, ki producilo kon-zumna sredstva (oz. konzumne potrebščine), na koncu poslovnega leta 3000 ks v naravi, morajo od tega v naslednjem letu preživljati svoje delavce in same sebe in razen tega mora preostalti še toliko, da za ta preostanek lahko dobijo v zameno produkcijska sredstva (ps). Vzemimo, da rabijo za svoje delavce 500, sami za sebe prav tako 500 ks in za ostanek 2000 ks kupijo ps. Potem pridejo prav s tem nakupom kapitalisti, ki delavcev kakor tudi samih sebe. Ti kapitalisti bi to- -j S ^*Ä51ÄÄ Aft preostati še toliko ps, da bodo zadostovala za zapo- I ps 4000 c + 1000 v + 1000 w = 6000 II ks 2000 c + 500 v + 500 w = 3000 pri čemer pomeni w večvrednost, v (= variabilni kapital) mezdo in c (= konstantni kapital) produkcijska lilllüf 218 ducirajo pekovske aparate, imeti na razpolago prav toliko ks in za svojo branšo potrebnih ps, kakor odgovarja potrebi pekarn. Razen tega smo za naš primer vzeli, da se produkcija nadaljuje samo v enakem obsegu, ne da bi se razširila, kar se v resnici nikdar mu Tako nam torej postane jasno, da se v kapitalistični sedanjosti ne da doseči niti približno ravnotežje med produkcijo in konzumom in da so krize neizogibne. Obenem pa vidimo vedno novo potrebo po teh motnjah, da bi se doseglo tisto povečanje produktivnih moči, ki edino more zadostiti prav tako Klasično jasen odgovor dobimo v brošuri iz En-gelsove zapuščine: »Načela komunizma«. (Str. 18— s^^n^rzlvX^Lk^^rjfbK S ljiv nered. Krize so neizogibna posledica dejstva, da se produkcijske sile, če se hočejo razvijati dalje, ne morejo ozirati niti na potrebe konzuma niti na po- iisSl jaîSA peros„"raovžrs-« inform 219 četku tisočletij je bilo vprašanje: kako bomo s produkcijo zadovoljili potrebe konzuma? Danes se glasi naravnost narobe; kako bomo uredili, da bi se ogromne množine produktov, ki jih lahko z lahkoto produciamo, v resnici tudi konzumirale, prišle do konzu-menta? To je tisti veliki problem, ki se bo moral rešiti, in sicer ne več v daljnji bodočnosti. Kajti bati 220 17. MEZDA. a) Splošno. Na površini meščanske družbe se pojavlja mezda kot cena, delaf kot določena množina denarja^ki se plačam določano množino JeE. "V teTTObtg6vo-~ rijo o ^redmM^^m^^To izražajo v deLrju^ jo imeftujejo nujno ali nafâvnôceno dela. Po drugi strani govore 6 tržnih cenžOeETTTo cenah, ki kolebajo nad ali pod nujno ali naravno ceno. In^oačern,merimo velikost njegove v^ednpjtTTF Da bi se delo moglo na trgu prodati kot blago, bi moralo na vsak način eksdstirati, že preden je bilo prodano. Če bi mu pa delavec mogel dati samostojno eksistenco, bi prodajal blago in ne dela. Ne glede na ta nesoglasja bi pa direktna menjava denarja, t. j. realiziranega dela, z živim delom odpravila ali zakon ovrednoWalTpa samo" kapitalistično produkcijo. Delavnik 12-tih ur se izraža n. pr. v denarni vrednosti 6^lOL Ce se zdaj menjajo enake vrednosti meiLs-éboj, dobi potem delavec za dvanajst-urno delo 6J1 V tem primeru ne bi proi^jal večvrednosti, odlaga za kapitalistično produkcijo bi izginila. AH pa dobi delavec v drugem primeru manj I. knj., 17. pogl. 221 ločanje vrednosti. Tako nasprotje, ki samo sebe izključuje, se sploh ne more niti izraziti niti formu- Nič ne pomaga, če kdo razlaga zameno manj dela za več dela z razliko v formi, češ, da je delo prvič že realizirano (popredmeteno), drugič pa živo. To je toliko bolj absurdno, ker vrednosti blaga ne določa ^a^af^ko^^^éf^ Toda na blagovnem trgu kapitalist v resnici ne srečuje direktno dela, temveč delavca. In ta prodaja svojo delovno silo. Kakor hitro se njegovo delo v resnici začne, je že nehalo pripadati njemu in ga zato ne more več proda ati. Deb je substanca in notranje merilo vrednosti, samo pa mjj^jbene vrednosti trojem vrednosti v izrazu »vrednost dela« ni samo popolnoma izbrisan, ampak naravnost postavljen na glavo. To je imaginaren izraz, kakor n. pr. vrednost zemlje. Toda taki imaginarni izrazUzvirajo iz pro- Meščanska znanost") si je izposodila iz vsakdanjega življenja brez vsake nadaljnje kritike izraz: »cena dela« ter se je nato vprašala: kakbTe tac^iT dolSčaTTČmalu je spoznala, da menjanje povpraševanj in ponudbe za ceno dela prav tako kakor mmmm *) Prim. astronomijo, gibanje zemlje okrog solnca! _ Prev. **) Tu misli Marx predvsem klasično in olbjekttvisticno politično ekonomijo (kakor Smitha, Ricada), ki še ni »napredovala« do današnjega neznanstvenega subjektivizma. Op. prev. 222 spremene druge okoliščine). Tedaj pa povpraševanje neki cenTrkTjTdoloeena nioLsno od razmerja mid Toda kaj so produkcijski stroški - delavca, t. j. stroški, ki so potrebni, da se delavec sam producira ali reproducira? To vprašanje se je meščanski znanosti nehote vrinilo kot prvenstveno vprašanje. T o, kar torej ona naziva vrednost dela, je v resnicifvFednb-st d eT7v n e sile^kile v delavčevi osebnosti in ki se ^sVoje ÎUnkdlje, "SëTa, praTriko-^SEkakor »ffarSaT^EopegâT PoS^^S^^rSTSSSS-U izražajo vrednost in cene delovne sile v svoji spremenjeni obliki, v sVerno, da jednevtiavrednojt^ejpvn^^ računana na daw»MHae!ayS5v^ ki ji odgovarja določena dolzinäjglavnggäjlneva. Vze-mimo, da znaša "običajni delavnik TTurin dnevna 223 se izrazimo v denar u - njegovo potrebno*) ceno* Če se pa cena delovne sile odmakne od njene vrednosti, potem se odmakne tudi cena dela od njegove takozvane vrednosti. Ker je vrednost dela samo napačen izraz za vrednost deWT^eTS^HT samo od-iëB5riir55?rEH! vrecfiblOila-vSdno manUTTEJESTyrednost, ki jo isto^elol^ajin^ sili funkcionirati vedno delj časa, nego je treba za reprodukcijo njene lastne vrednosti. V gornjem pri- Dalje vidimo: Vrednost 3 M, v katerih se izraža p l a č a n i d e l delavnika (t. j. 6 urno delo), se pojavlja kot vrednost ali cena r. o. l o t n g a , delavnika 12 ur, kfvsebuje 6 neplačanih ur. Oblika mezde zEnsi torervšato7Ied"o"fleKR?raeIavoika na potreb- dßiävec zastonj. ZattTTSSÜmemo, kako odločilne važnosti je spre-menitev vrednosti in cene delovne si1e v obllko mezde ali v vrednost in ceno dela samega. Na tej zunanji formi, od katere je resnično razmerje ne- *) Potrebna cena tukaj kot nasprotje tržne cene, J. B. 224 vidno ter se celo kaže prav narobe, temeljijo vse pravne predstave tako delavca kakor kapitalista, vse prevare kapitalističnega načina produkcije, vse ¦njegove iluzije o svobodi, vse hvalisave čenče vul- Vrhu tega pa resnično gibanje mezde kaže pro-cese, ki na videz dokazujejo, da se ne plačuje vrednost delovne sile, ampak vrednost njene funkcije, dela samega. Te procese ali pojave lahko uvrstimo v dva velika razreda. Prvič: menjanje mezde z me-njajočo se dolžino delavnika. Toda prav tako bi lahko b) Mezda in večvrednost/) Vrednost delovne sile se določa z vrednostjo običajna življenjskihpotrebščin povprečnega cjila^a. teh življenjskih potrebščin je v določeni dobi določene družbe znana, čeprav se morda njihova oblika spreminja. Sprgminja se pa vrednost te *) Od tu dalje I. knj, 15. pogl. 15 225 lavca. OH faVfnrp Knm» pR pri^l^n)^ raziskovanju izključiliT Vzeli bomo, 1. da se blago prodaja po svoji vrednosti, 2. da se cena delovne lile včasin~pačdvigne čezliiinoj^reaHosi da pa nikdar ne pade pod njo Ce-takTV^emo, potem temelji odgovarjajoča višina cene delovne sile in večvrednosti na treh okoliščinah: 1. na dolžini delavnika ali ekstenzivni količim dela; 2. na normalni intenzivnosti dela ali na intenzivni količini dela; 3. končno na produktivni moči dela, tako da istotoliko potrošenega dela v Recimo zdaj, da ostaneta dolžina delavnika ter intenzivnost dela nespremenjeni, dočim se spreminja samo produktivna moč dela. V tem primeru se izraža delavnik dane ¦^ëliEosîTveTlno v enakem produktu vrednosti?pa če se ŠFtako menja produktivnost dela in ž njo množina produktov ter zato tudi cena posameznega blaga. Ce se n. pr. pri 12 urnem delavniku IHii« Ta vrednost 6 M, ki jo - v našem primeru -producira nespremenjeni delavnik, je, kakor vemo ¦HI 226 Potemtakem bo naraščajoča produktivnost večala večvrednosL padajoča jo bo pa manjšala! Čeprav sprememba velikosti večvrednosti zahteva obratno spremembo velikosti vrednosti delovne sile, vendar iz tega nikakor ne sledi, da se spremenita v enakem odstotnem razmerju. Naraseta ali padeta za enako velikost. Toda razmerje, v katerem vsak od obeh delov produkta vrednosti zrase ali pade, je odvisno od prvotne razdelitve, ki je bila pred spre- ftSSii mene niti dolžina delavnika, niti intenzivnost mmm *) Meščanski pisatelji so. in napravili (k Ricardu) neslan dodatek, .da večvrednost lahko rase ibrez ipadanja vrednosti delovne sile, če se odpravijo davki, ki jih je prej kapitalist moral plačevati. Odprava takih davkov absolutno nič ne spremeni množine večvrednosti, ki jo kapitalist kot prvi izsesa 12 delavca. Spremeni samo razmerje, v katerem devlje kapitalist ÄjÄ ^em'enA^ ÄtjÄvIe 15* 22? Koliko more postati večvrednost v tem primeru večja ali manjša, je očividno odvisno od tega, za koliko je postala vrednost delovne sile manjša ali večja. Lahko pa nastanejo spremembe tudi med temi mejami. Če n. pr. zaradi povečane produktivne moči dela pade vrednost delovne sile od 4 M na 3, lahko pade cena delovne sile (mezda) samo na 3,80 M, 3,60 M, 3,20 M itd. in večvrednost zrase tedaj samo na 3,20 M, 3,40 M, 3,80 M itd. To je odvisno od pritiska kapitala na eni in odpora delavcev na drugi strani. S produktivno močjo dela se ne spremeni množina, ampak vrednost življenjskih potrebščin. Pri rastoči produktivni moči dela lahko množina življenjskih potrebščin za delavca in kapitalista hkrati in v isti meri rase, ne da bi se dotaknila velikostnega razmerja med ceno delovne sile in večvrednostjo. Če je prvotna vrednost delovne sile 3 M (potrebni delovni čas 6 ur) in večvrednost prav tako 3 M (več-delo tudi 6 ur), potem bi podvojitev produktivne moči dela, če ostane enaka razdelitev delavnika, pustila ceno delovne sile in večvrednost nespremenjeno. Samo vsaka od njiju bi se pojavila v dvakrat večjih, toda dvakrat pocenjenih porabnih vrednostih. Čeprav bi ostala cena delovne sile nespremenjena, bi narasla čez njeno vrednost. Če bi cena delovne sile padla, toda ne do najmanjše meje, ki jo tvori njena nova vrednost in ki znaša 1% M, ampak na 2.80 M, 2.50 M itd., potem bi ta padajoča cena še vedno predstavljala rastočo množino življenjskih potrebščin. Tako bi lahko cena dela pri rastoči produktivni moči dela stalno padala in množina delavčevih življenjskih potrebščin istočasno neprestano rasla. loda relativno, t. j. v primeri z večvrednostjo, -bivreefiostdelovne sile stalno padala in tako Fse večal prepad med življenjskim položajem delavca in -^TsTto^elja pod zgoraj omenjenim pogojem, da ostaneta dolžina delavnika ter intenzivnost dela nespremenjeni in da se spreminja samo produktivna sila dela. 228 Vzemimo zdaj namesto Jega^/da se spreminjaj^ lenzivnost dela, dočim ostaneta nespremenjeni tako produktivSTmoč kakor dolžina delavnika. Rastoča intenzivno5l-detä-pom^u večjo potrošnjo dela v istem časovnem razdobju. Intenzivnejši delavnik je torej utelešen v več produktih kakor manj intenzivni z enakim številom ur. Pri povišani produktivni moči dobavlja sicer tudi enako veliki delavnik več produktov. Toda potem pada vrednost posameznega ¦pro-dukta, Wr stane mani dela iako/oODrei: t>ri tdovi- stane~produkt slei ko prej prav toliko vrednosti. Jte-vilo produktov tukaj rase ne da bi padala njihova cen^ZlijihlŽvnom rase tudi vsota Scen dočim SiTostane yS?^tsüenL?^^^mo^ raza v povečanf^SiffiIzvodovPri neSeme- nlSSCsti diaria-v veču mnoInHenarja Soie- če vreSni produkt delavnSa zra«n pr od6 n^ M lahkohkratizraseta oba deYa cena deiovne ^c in večvrednos bodisv enaki aH v S enaki mer M «oSSnrTdä bi tnkai Povišan e cene Izenačinje hitrejše ožrabe Vemo, aa razen Tiihodnih izjem menjanje produktivne moči dela samo takrat povzroči tudi menjanje višine vrednosti delovne sile in s tem višine večvrednosti, če produkti dotičnih industrijskih panog služijo za običajni delavčev konzum. Ta ovira tukaj odpade, ker povečanje (ali zmanjšanje) produktov n njihove vrednosti ne izvira iz spremembe v produktivni moči dela, ampak iz spremembe njene intenzivnosti. Isto vel a tudi za ekstenzivno spremembo dela t j za menjanje dolžine delavnika V teh primerih se meda velikost delovnega produkta, in siceneodvL™ od narave predmeta v katerem se ta vreSuzraža Če bi se intenzivnost dela istočasno in v vseh industrijskih panogah povečala, bi nova stopnja in- 229 tenzivnosti postala navadna ter bi s tem nehala biti ekstenzivna velikost. Vendar bi tudi tedaj različne povprečne stopnje intenzivnosti pri raznih narodih ostale različne in bi različno vplivale na uveljavlja-nje zakona o vrednosti pri delavnikih različnih narodov. Intenzivnejši delavnik enega naroda se izraža v večji vsoti denarja kakor manj intenzivni drugega Vzemimo končno primer, da ostaneta produktivna moč in intenzivnost dela nespremenjeni, dočim se spreminja dolžina delavnika. 1. Skrajšanje delavnika - pod temi pogoji - pusti vrednost delovne sile in s tem potrebni (t. j. potrebni za nadomestitev mezde) delovni čas nespremenjen. Skrajšata se večdelo in večvrednost. Samo s potiskanjem mezde pod vrednost delovne sile bi se kapitalist lahko odškodoval. Vse običajne fraze proti skrčenju delavnika predpostavljajo, da se to vrši pod tu navedenimi pogoji, medtem ko v resnici ali pred skrčenjem ali pa nepo-sredno po njem pride do spremembe produktivnosti in intenzivnosti dela. 2. Podaljšanje delavnika: potrebni delovni čas naj znaša 6 ur ali vrednost delovne sile 3 M, prav tako večdelo 6 ur in večvrednost 3 M. Skupni delavnik znaša potem 12 ur in se izraža v produktu z vred- velikost večvrednosti tako absolutno kakor v raz- *) »Pri sicer enakih okolnostih lahko angleška tovarnar dobi v danem času znatno večjo količino idlela kakor inozemski tovarnar, kar odtehta razliko v delavnikih, ki znaša 60 ur na teden tukaj (v Angliji) in 72-80 drugod.« (Poročilo angleških tovarniških inšpektorjev z dne 31. okt. 1855., str. 65). Obsežnejše zakonito skrajšanje delavnika v tovarnah na kontinentu bi bilo najbolj zanesljivo sredstvo za zmanjšanje te razlike med de-lovno turo na kontinentu in v Angliji. 230 Ker vrednostni produkt, v katerem se izraža delavnik s podaljševanjem delavnika narašča, lahko cena delovne sile in večvrednosti skupno naraščata, bodisi za enak ali neenak znesek. Skupno naraščanje je torej mogoče v dveh primerih: pri podaljševanju delavnika in pri večanju intenzivnosti dela. Pri podaljšanem delavniku lahko cena delovne sile pade pod njeno vrednost, čeprav ostane nomi-nelno nespremenjena ali se celo dvigne. Dnevna vrednost delovne sile je namreč precenjena na njeno normalno povprečno dobo oziroma na delavčevo normalno življenjsko dobo in na odgovarjajoče normalno, človeški naravi primerno spreminjanje življenjske substance v gibanje. Do neke točke se večja obraba delovne sile, ki je nedeljivo zvezana s podaljšanjem ¦ispai Različni faktorji, ki smo jih tukaj obravnavali: trajanje, produktivna moč in intenzivnost dela, oči-vidno lahko delujejo v raznih zvezah drug poleg drugega ali proti drugemu. Po dva faktorja se lahko mmm. pniiierd « 1. Produktivna moč pade in delavnik se istočasno podaljša: 231 Če govorimo tu o padajoči produktivni moči delaf imamo pred seboj delovne panoge, katerih produkti določajo vrednost delovne sile, kakor n. pr. padanje produktivne moči dela zaradi naraščanja neplodovi-tosti zemlje in s tem povzročene podražitve produktov zemlje. Delavnik naj znaša 12 ur, njegov vrednostni produkt 6 M, od česar naj polovica nadomešča vrednost delovne sile in polovica naj tvori večvred- LS»Sb«ŠF« V dobi od 1799. do 1815. so rastoče cene življenjskih potrebščin v Angliji privedle do nominalnega dviganja mezd, čeprav so resnične mezde, izražene v* življenjskih potrebščinah, padale.*) Iz tega so meščanski pisatelji sklepali, da je zmanjšana produktivnost poljedelskega dela povzročila padanje večvred- *) Primerjaj iprecej .podoben razvoj v povojnih letih pri nas, — Prev. **) Večvrednostim mera je razmerje med večvrednostjo in ceno delovne sile; profitna mera je razmerje med večvrednostjo in naloženim kapitalom. — J. B. ***) »Žito in delo redko korakata {v svojih cenah) dtug poleg drugega; vendar je neka očitna meja, čez katero ne moreta iti ločena,. Kar se tiče izrednih naporov delavskega razreda,. 232 značilno na eni strani pospešeno naraščanje kapitala, na drugi strani obubožanje. 2. Intenzivnost in produktivna moč dela naraščata in istočasno se krči delovni čas: Povečana produktivna moč dela in njega naraščajoča intenzivnost vsak zase večata množino produktov v vsakem časovnem presledku. Oba torej krajšata tisti del delavnika, ki ga delavec potrebuje delavnika tvori sploh ta njegov potrebni del, ki se ki jih je pretrpel v časih draginje zaradi padanja mezd, ki ga je draginja .povzročila, kakor se nam razodeva v izjavah (namreč pred parlamentarnimi preiskovalnimi odbori 1814.—1815.), moramo reči, da so ti napori za prizadete osebe visoko zaslužni in gotovo pospešujejo; rast kapitala. Toda noben človekoljub ne more želeti, da bi ti napori neomejeno trajali naprej. Kot začasen pripomoček so vsega občudovanja vredni; toda če bi jih hoteli stalno ludejstvovati, bi nastopili podobni učinki, kakor če bi .prebivalstvo kake dežele naraslo do skrajnih meja svoje predal» z živili,« (Malthus, Proučevanj« bistva in naraščanja zemljiške rente. London 1815. Str. 48., op.). Malthusu dela vso čast, da naglasa podaljševanje delavnika, dočim so ÄÄ^Sv rTodlSSivni sssaiiiiss ÎoSevaaJe delaSa in Xcanf opomni ratvoTstrofeHer fzkoršS avskeda razreda ^»n^Stevilen? \ astf kakor hitro 8ta pre- SP=čKaž^dova fi SMiif pie ?oiîU.AÇ oft'rai/ai ta ;DSobUulS namesti samoiz zfiSKÄ MrlvnUi zÄov J^alisWne 233 Kolikor bolj rase produktivnost dela, toliko boljse delavnik lahko krči, in kolikor bolj se delavnik lahko krči, toliko bolj lahko intenzivnost dela raste. Če gledamo s stališča družbe, narašča produktivnost dela tudi s tem, če se delo varčneje uporablja. To se ne nanaša samo na varčnejše uporabljanje produk- mm Če sta intenzivnost in produktivna moč dani, je tisti del delavnika, ki je potreben za materialno produkcijo, toliko krajši, in tisti del, ki je pridobljen za svobodno, duhovno in družabno udejstvovanje, toliko večji, kolikor bolj je delo enakomerno razdeljeno med vse delazmožne člane družbe in kolikor É1ËIIIP c) Časovna mezda. Mezda*) sama ima spet zelo raznovrstne oblike. Opisovanje vseh teh oblik spada pač v poseben nauk o mezdnem delu, torej ne v to knjigo, kljub temu pa bomo tukaj kratko razvili dve osnovni obliki. Delovna sila se vedno prodaja za določene časovne dobe. Spremenjena oblika, v kateri se neposredno kaže dnevna, tedenska itd. vrednost delovne sile, je tedaj oblika »časovne mezde«, torej dnevne mezde itd. Najprej je zdaj treba omeniti, da se pravkar opisani zakoni o menjanju višine cene delovne sile in višine večvrednosti z enostavnim predrugačenjem *) 0,d te dalje 18. pogl. 234 oblike spremenijo v zakone o mezdi. Prav tako se razlika med menjalno vrednostjo delovne sile in množino življenjskih potrebščin, za katere se ta vrednost zamenja, zdaj pojavlja kot razlika med nominalno in realno mezdo. Bilo bi brez koristi, če bi ponavljali v obliki pojavljanja to, kar smo pravkar razvijali v fcistveni obliki. Zato se bomo omejili samo na nekatere točke, ki so značilne za časovno mezdo. Vsota denarja*), ki jo delavec prejema za svoje dnevno, tedensko delo itd., tvori znesek njegove nominalne ali po vrednosti ocenjene mezde. Jasno je pa, da ista dnevna, tedenska mezda itd. z ozirom na dolžino delavnika lahko predstavlja zelo različno ceno dela, t. j. zelo različne vsote denarja za isto množino dela. Torej moramo pri časovni mezdi spet razlikovati med skupno vsoto mezde, dnevne mezde, tedenske mezde itd. in ceno dela. Kako bomo zdaj našli to ceno, t. j. denarno vrednost dane količine dela? če znaša n. pr. dnevna vrednost delovne sile 3 M in je delavnik dolg 12 ur, je cena ene delovne ure = tL! = 0.25 M ali 25 pfenigov. Cena delovne ure, ki smo jo tako našli, je enota za merjenje cene Zato sledi, da dnevna mezda, tedenska mezda itd. lahko ostanejo iste, čeprav cena dela neprestano pada. Če je n. pr. običajni delavnik štel 10 ur in dnevna vrednost mezde 3 M, je znašala cena delovne ure 30 pfemgov. Ta cena pa pade na 25 pfenigov, kakor hitro se dvigne delavnik na 12 ur, in na 20 pfenigov, kadar se dvigne na 15 ur. Dnevna ali tedenska mezda ostane kljub temu nespremenjena. Obratno se pa lahko dnevna ali tedenska mezda dviga, čeprav ostane cena dela ista ali pa celo pada. Če je bil n. pr. 10 urni delavnik in dnevna vrednost delovne sile 3 M, je bila cena ene delovne ure 30 pfenigov. Če dela delavec zaradi večje zaposlitve in pri nespremenjeni ceni dela 12 ur, se njegova dnevna mezda dvigne, ne da bi se spremenila cena dela. Isti rezultat bi lahko dobili, če bi namesto trajanja na- *) Tu vadilo predpostavijama, da se vrednost denarja samega ne spremeni. 235 raščala intenzivnosUlsla. Torej pri večanju nominalne diievnrartedenske mezde lahko cena dela ostane ista ali celo pada. Isto velja o dohodku de- Kot splošni zakon pa sledi: Ceje količina dnevnega, tedenskega itd, dela dana, i^MSTESmit alTtedenska mezda od cene dela, ki sama kolebaTm sicer bodjsi z vrednoltjo delovne sue- ali pa z od- visna od ko ičine dnevnega ali tedenskega dela. Posledica prenfajhne zaposlitve; Vzemimo, da je delavnik dolg 12 ur, da je dnevna vrednost delovne sile 3 M, ki se producilo v 6 urah. Cena delovne ure znaša pri teh okolščinah 25 pfenigov, njen vrednostni produkt 50 pfenigov. Ce Če se mezda od ure določi na ta način, da se kapitalist ne obveže plačevati dnevno ali tedensko *) Učinek take .premajhne zaposlitve se docela razlikuje od učinka splošnega skrajšanja delavnika s prisilnim zakonom. Prvo nima z absolutno dolžino delavnika nič opravka in nastopi lahko ipri 15.urnem .delavniku prav (tako kakor pri 6urnem. Normalna cena dela se računa v prvem primeru po tem, di delavec dela 15 ur, v drugem po tem, .Ha dela na dan povprečno 6 ur, in učinek ostane zato isti, če je delavec zaposlen v prvem slučaju samo 1VI in v dragem samo 3 ure. 236 mezdo, ampak samo delovne ure, v katerih se mu zljubi imeti delavca zaposlenega, ga ima lahko zaposlenega manj kakor Laša tisti čas, ki je pri cenitvi mezde od ure prvotno služil za podlago. Ta cenitev seveda zgubi ves smisel, kakor hitro delavnik neha imeti določeno število ur. Razmerje (sklad) med Pri dvigajoči se dnevni in tedenski mezdi lahko cena dela ostane nominalno nespremenjena, da pa menjena ceni delovne ure delavnik mmmm mam 237 nogah tako majčkeno, da nizka mezda pri takozva-nem normalnem delavniku sili delavca k bolje plačanemu nadurnemu delu, če sploh hoče dobiti zadostno mezdo. Zakonita omejitev delavnika stori takim zabavam konec. Splošno znano dejstvo je, da j e mezda toliko nižja, kolikor daljši je delavnik v kaki industrijski panogi! Ker je dnevna ali tedenska mezda pri dani ceni dela odvisna od množine dobavljenega dela, sledi iz tega: čim nižja je cena dela, tem daljši mora biti delavnik, da bi si delavec mogel zagotoviti vsaj borno povprečno mezdo Nizka cena dela deluje tukaj kot vzpodbuda za podaljšanje delovnega časa. Obratno pa podaljšanje delavnika zase spetpovzročipadeccene delain s tem dnevne ali tedenske mezde. Da cena dela (t. j. mezda od ure) pade, če se delavnik *) Čitatelja naj ne moti, če Marx tukaj rabi izraz »cena dela«. Marx se včasih ^poslužuje izrazov, ki so v meščanski ekonomiji običajni, Prav tako ne smemo misliti, da s tem Marx akceptira, da je cena dela »sestavni del cene 'blaga« v tem smislu, kakor da ibi ibila cena blaga sestavljena iz stroškov za produkcijska sredstva, mezdo in podjetniški dobiček. — Prev. po J. B. 238 treba, da bi se tisti det cene dela, ki nLpJâfian^Jtel T-ceHö-bTSü. lahko irîsnnUaAE^rtsii prvrerakfk čemurleneJonkA^ Drugi korale, mu d) Mezda od kosa (akordna mezda). Akordna mezda ni nič drugega kakor spremenjena oblika časovne mezde, tako kakor je mezda po času spremenjena oblika vrednosti ali cene delovne sile. Pri mezdi od kosa se na prvi pogled vidi, kakor da uporabna vrednost, ki jo je delavec prodal, ne bi bila udejstvovanje njegove delovne sile, živo delo, ampak delo, ki je že popredmeteno v produktu, in dalje kakor da se cena dela ne bi dala določati kakor pri časovni mezdi z ulomkom dnevna vrednost delovne sile delovnik z danim številom ur, ampak po sposobnosti producenta. Vero v to dozdevnost bi moralo najprej močno omajati dejstvo, da obe obliki delovne mezde ob-stojita v istem času in v istih kupčijskih panogah druga poleg druge. Jasno pa mora biti samo za sebe in samo od sebe, da razlika v formi pri izplačevanju dela in .kapitala«. — Prev. 239 Navadni delavnik naj znaša 12 ur, od česar je 6 plačanih in 6 neplačanih. Po izkušnji naj se izkaže, da en delavec, ki dela s povprečno stopnjo intenzivnosti in spretnosti, daje v 12 urah 24 kosov. Tako je vrednost teh 24 kosov (ne da bi vračunali vrednost Oglejmo si zdaj nekoliko pobliže značilne posebnosti mezde od kosa. Kvaliteta dela se tukaj kontrolira po izdelku samem, ki mora biti povprečno dober, če naj se cena od kosa plača v celoti. Mezda od kosa je v tem oziru najbolj plodonosen vir odbitkov od mezde in kapitalističnega sleparstva. Mezda od kosa daje kapitalistu popolnoma določeno merilo za intenzivnost dela. Samo tisti delovni čas, ki je utelešen v že od poprej določeni in po izkušnji ugotovljeni množini blaga, velja za dru- iz Ker"' seVvaHteta. in intenzivnost dela tukaj sama kontrolirata po obliki mezde, postane velik del nadzorstva nad delom odveč. Zato tvori mezda od kosa zTtTofakVnr deli Dobiček takih vmeS„ihposeb Bi«! 240 nikih z glavnim kopačem premoga itd., v tovarni s pravim strojnim delavcem — pogodbo za toliko in delavcu. Ko je mezda po kosu določena, je seveda v osebnem delavčevem interesu, da svojo delovno silo kar se da intenzivno napenja, s čimer kapitalistu olajša, da more povišati normalno stopnjo intenzivnosti*). Prav tako je v osebnem interesu delavca, da si podaljša delavnik, ker se s tem poviša njegova dnevna ali tedenska mezda. S tem pride do protiučinka {namreč trajnega nižanja mezde), ki smo ga že opi- Pri časovni mezdi velja za ista opravila z majhnimi izjemami enaka delovna mezda, dočim se pri mezdi od kosa menja dnevna ali tedenska mezda po individualnih razlikah med delavci. Glede na resnične prejemke nastopajo tu velike razlike z ozirom na WEeMm *) Temu samoniklemu rezultatu včasih pomagajo tudi na umeten način. N. -B. D r u g i o d d el e k: Nakupljeno blago se uporabi v produkciji in se v njej potroši. Rezultat je blago z večjo vrednostjo. Tretji o'ddelek: Kapitalist se vrne na trj II. knj., 1„ 2., 3. in 4. pogl. 263 Krogotok kapitala torej lahko nazorno pokažemo v sledeči formuli: D — B .. . P . . . . Dx — Bt in D. Srednji oddelek, produkcijo, smo že natanko pretresli. Ostaneta prvi in tretji. Pri tem se umevno naj-prej ne smemo ozirati na vse slučajne, nebistvene okoliščine. Zato bomo vzeli ne samo, da se prodaja kakovosti, namreč produkcijska sredstva in delovna, sila. In ta morajo tudi biti med seboj v skladu. Mo- tallii P-B i jI Toda ds in ps se morata skladati ne le po kakovosti, üMiHl SSli 264 se zato v dejanju D — cfe srečata posestnik denarja in posestnik delovne sile samo kot kupec in proda- TIOR11. nosu. Ko je produkcija pri kraju, imamo tu množino vršila. V tem prirastku vrednosti se kaže, da je pro- visno od hitrosti, s katero prehaja kapital iz blagovne 265 v denarno obliko, bo ista vrednost kapitala v zelo neenaki stopnji služila za novo tvorbo produkta in vrednosti. Količino blaga B, je nadalje treba prodati v vsem njenem obsegu. Bistveno je, da ne ostane niti en del tega neprodan. Samo če proda ka- Ko je prodaja B.-D, končana, ležita v vsoti denarja, ki pride kot zadnji rezultat celokupnega krogotoka, druga poleg drulge prvotna vrednost kapitala in došla večvrednost, takp da se data poljubno ločiti. To je važno za nadaljevanje produkcije v oni meri, kakor se pač večvrednost h kapitalu prišteje: v celoti, deloma ali prav nič. Kapital kroži normalno samo, dokler prehajajo njegovi razni oddelki brez zastoja drug v drugega. Po drugi strani je pa ta stvar po svoji naravi taka, da krogotok sam zahteva, da kapital v določenih rokih obtiči v posameznih oddelkih krogotoka. Celokupni krogotok kapitala kaže notranjo zvezo LMff stjStAotPSLetr:lŠa! delku, da se znebi blagovne oblike, v kateri ne more *) Za razliko od denarnega in trgovskega kapitala (ali kapitalista) imenuje Marx »industrijski« kapital vsak kapital, ki se udejstvuje v produkciji, torej tudi v poljedelstvu. — Op. prev. 266 cirkulacija blaga; on celo nastane samo s cirkulacijo, ki je predpogoj zanj. Delovno silo, ki jo kapitalist kupi, mora praviloma plačati takoj, po poteku 1 do 2 tednov. Drugače je s produkcijskimi sredstvi. Tu sta nakupni in plačilni rok različna. Torej mora del denarja izvršiti dejanje D-B, dočim ostane drugi v denarnem stanju. Radi potreb cirkulacije se torej kopiči denar. Šei>ihrrugr?oirL^^ «- klada. V poglavju o akumulaciji smo videli, d! večvrednost vedno znova dodajajo h kapitalu, t. j. da io uporabljajo za razširjenje produkcije ali za usta- ¦m Äa^tÄÄt1^mogoče že pose- Ali se pozlačena večvrednost takoj spet lahko prišteje k proizvajajoči vrednosti kapitala, zavisi od okoliščin, ki so odvisne od tega, da večvrednost eksistira. Ce naj ona služi kot denarni kapital v äätusä rÄaS - 267 razširjenje prvotnega kapitala, je za to prav tako potrebna neka minimalna velikost. Tako predilec ne more pomnožiti števila svojih vreten, ne da bi istočasno nabavil odgovarjajočih krtačnih in pre-dilniških strojev, da se sploh ne oziramo na povečani izdatek za bombaž in za mezdo, kateri je osnovni S§f#Bë ÉSilsl Natanko isto velja za ves kapitalistični razred. Tu govorimo seveda le o povpraševanju potrebnem za produkci o, t j, o povpraševanju po ds in ps. Kakor smo na prejšnjem mestu razložili, se zalo- 268 po ggjnaajfeod založenega kapitala; zato še veliko ps. Kolikor delavec zamenja svojo mezdo kar največ za življenjske potrebščine in v kar največjem delu za p»psnt ss (celo man še, če delavec še varčuje pri svoji mezdi . Celokupno kapitalistovo povpraševanje po blagu torej ne more biti nikdar večje nego K = c + v. Toda on dovaža c + v + w. Čim večlTFpTOIffi^ mera, t. j. čim večja je večvrednost v razmerju s SSËSSaÇHS ZomNe smemo pozabiti, da je njegovo povpraševanje po ps vedno manjše kakor njegov kapital, če računamo dan za dnem. Predstavljajmo si nasproti njemu drugega kapitalista, ki mu dobavlja ta ps in ki dela Samo če bi kapitalist zajedel vso večvrednost in njegovemu dovozu. Toda tudi takrat dela kot k a- 269 pi t ali s t samo povpraševanje po štirih petinah kapitalista samega. Je pa tudi tehnično nemogoče. Kapitalist mora napravljati ne samo rezervni kapital za možno valovanje cen in da bi lahko počakal najugodnejših konjunktur za nakup in prodajo; ampak mora akumulirati kapital, da bi razširil produkcij in utelesil tehnične napredke v svoj obrat. Da pa akumulira kapital, mora najprej del w v obliki denarja, ki mu je pritekel iz cirkulacije, pustiti doraščati kot zaklad, dokler ni ta dobil potrebnih dimenzij. Dokler denar samo zbira, se kapitalistov« ga je odvzel za dovoženo blago. Na kredit se tu ne oziramo; in h kreditu pa spada, da kapitalist n. pr. nalaga denar v oni meri, kakor ga kopiči, pri banki na tekoči račun proti o "celokupni čas,*) ki ga rabi kapital za svoj krogotok, je enak vsoti časa za njegovo produkcijo in časa za njegovo cirkulacijo ali obtok. V produkcijskem času je vsebovan čas za predelovanje, vendar je produkcijski čas daljši nego goli cesov brez nadaljnjega sodelovanja človeškega dela; ISiPli Vse to je počivajoči kapital. Kolikor je delo v tem stadiju mogoče — n. pr. da se vzdržujejo zaloge *) Od tu dalje H. Icnj., 5. pogl. 270 v dobrem stanju — je delo produktivno in tvori večvrednost, ker enega dela tega dela, kakor vsakega Prekinjene delovnega časa, ki ga mora delovni IleÄ^^^ Razen produkcijskega časa mora kapital prebiti cirkulacijski čas (obtočni čas). V tem času ne producta niti blaga niti večvrednosti. Kolikor je obtočni čas daljši, toliko je producirana večvrednost razmeroma manjša. Čim bolj se kapitalistu posreči pospešiti obtočni čas, tem večja je večvrednost. To ojačuje napačno sliko, kakor da bi večvrednost izvi- 271 20. STROŠKI CIRKULACIJE. a) Nakupovanje in prodajanje. Ker smo vzeli, da se blago kupuje in prodaja po svoji vrednosti, gre pri teh procesih samo za zame-nitev iste vrednosti iz denarne oblike v blagovno obliko in narobe. (Saj če ne prodajajo blaga po njegovi vrednosti, ostane zato tudi vsota prodanih vrednosti nespremenjena; kar je na eni strani plus, je na drugi minus). Prodaja stane časa in delovne sile, toda ne za ustvarjanje vrednosti, ampak za obračanje vrednosti iz ene oblike v drugo, pri čemer nič ne de, da si pri tej priliki na obeh straneh skušajo prilastiti kako presežno množino vrednosti. To delo, ki ga slabi nameni z obeh strani še večajo, prav tako ne ustvarja ¦um Dimenzije, ki jih promet blaga zavzema v rokah kapitalistov, seveda ne morejo tega, vrednost ne-ustvarjajočega dela spremeniti v vrednost ustvarjajoče delo. Prav tako se ne more zgoditi tak čudež na ta način, da bi kapitalisti naložili to delo drugim ^^"kapitalista, ki daje drugim delati za sebe, postaneta nakup in prodaja ena od glavnih funkcij. Ker si v večjem obsegu prilašča produkt mnogih, ga mora II. knj., 6, pogl. 272 v takem tudi prodajati in pozneje nakupovati elemente za produkcijo. Niti nakup niti prodaja ne ustvarjata vrednosti ne prej ne potem. Napačno dozdevno sliko dela trgovski kapital, o katerem bomo govorili kasneje. Toda toliko je že od začetka jasno: — Če e n trgovec z lastnim kapitalom — zaradi delitve dela - prevzame prodajo blaga za mnogo trgovcev, lahko za nje skrči čas nakupovanja in pro- mmmm Recimo (ker bomo trgovca kot kapitalista in tr- map Pod vsakim pogojem predstavljajo za to uporabljene delovne ure cirkulacijski strošek, ki prodanim vrednostim ne dodaja nič. To je isto, kakor če bi spremenili del produkta v stroj, ki bi kupoval in pro- 18 273 dajal ostali del produkta. Ta stroj povzroči odbitek od produkta, čeprav lahko zmanjša v cirkulaciji iz-dano delovno silo i. t. d. Tvori samo del cirkulacij-skih stroškov, b) Knjigovodstvo. Poleg pravega nakupovanja in prodajanja se trosi delovni čas v knjigovodstvu, ki zahteva povrhu še produkcijskih sredstev, peres, črnila, papirja, pisalne mize, stroškov za prostore. S tem je popolnoma tako kakor z delom pri nakupu in prodaji. Dokler posamezen producent blaga vodi knjigo samo v svoji glavi ali samo postrani izven svojega produkcijskega časa, toliko časa je očividno, da to njegovo delovanje in delovna sredstva, ki jih morda pri tem rabi, tvorijo odbitek tako od časa kakor od delitev dela prihrani čas, trud in izdatke. Toda pro-dukcija in knjigovodstvo o produkciji ostaneta prav ipSfi Vendar je neka razlika med stroški, ki izvirajo iz knjigovodstva, in med stroški, ki izvirajo iz nakupa in prodaje. Slednji izvirajo samo odtod, ker je produkt blago ; izginili bi torej, kakor hitro bi dobila produkcija kako drugo družbeno obliko. Nasprotno postaja knjigovodstvo kot kontrola in idealna zveza 274 pri kmečkem obratovanju; bolj nujno v skupni pro-dukciji kakor v kapitalistični. Stroški knjigovodstva se pa manjšajo s koncentracijo produkcije. c) Stroški za denar. Blago, ki fungira kot denar, ne prihaja v konzum. To je družabno delo, vezano v taki obliki, da služi samo kot cirkulacijski stroj. Razen tega, da je del družabnega bogastva zvezan v to neproduktivno ob: liko, zahteva obraba denarja stalnega nadomestka. Stroški za nadomestitev so pri kapitalistično razvitih narodih znatni, ker je v denarno obliko zvezano bo- mmm d) Hranilni stroški. S!i^SSv^Sn^^Ä=jÄ^ svojih življenjskih potrebščin že v zalogi na trgu To zahteva stavb, skladišč, rezervoarjev, torej naložb konstantnega kapitala, prav tako plačevanja delov- o Ti cirkulacijski stroški se razlikujejo od doslej navedenih v tem, da v nekem obsegu prehajajo v vred- v denarno obliko, imajo docela značaj cirkulacijskih stroškov, naštetih pod a-c. Po drugi strani se vred- na 18* 275 učinkujejo na uporabne vrednosti kot dodatno delo-rabna vrednost niti ne veča niti ne množi, ampak Dodajajo ji pa novega dela, ki je upredmeteno in živo. e) Transport. Ni potrebno, da bi se tu lotili vseh podrobnosti cirkulacijskih stroškov, kot n. pr. zavijanja, sortiranja i. t. d. S p l o š n i z a k o n je, d a n o b e n i cir-kulacijskii strošk,, ki izvirajo le iz spremembe oblike blaga, ne dodajajo blagu vrednosti. To so goli stroški za spre- ¦PHI Cirkulacija blaga se lahko izvrši brez njegovega fizičnega premikanja in transport produktov brez cirkulacije blaga. Hiša, ki jo A proda B-ju, cirkulira kot blago, pa ne gre na sprehod. Premične blagovne vrednosti, kakor bombaž ali sirovo železo, tiče v mmmz menjalno trgovino Množine produktov se s transportom ne večajo. Tudi če ta morda povzroči, da se njihove naravne SSIALSr=S:I Sent Toda uporabna vrednost stvari se 276 uresniči šele v njihovem konzumu in za ta je pač lahko potrebno, da morajo stvari premeniti svoj kraj. Torej šele transport dokončuj e p r o d u k i j o ,. V njem naloženi produktivni kapital dodaja torej transportiranemu blagu vrednost, in sicer deloma s prenašanjem vrednosti trans* portnih sredstev, deloma z dodajanjem vrednosti po V vsaki produkciji ima velik pomen premenitev kraja in za to potrebna delovna sredstva in delovne sile - n. pr. bombaž, ki se pomika iz krtačnega v skega kraja v dsugöga, ki je prostorno oddaljen od Bypass 277 21. TRGOVSKI KAPITAL IN DELO TRGOVSKIH NAMEŠČENCEV. Vsak proizvajajoči kapital mora, kakor smo vi-deli^zâmenjati izgotovljeno blago v denar in denas ¦ Recimo, da ima trgovec z blagom 60,000 M in Icupi s tem n. pr, 30.000 metrov platna od tekstilnega Kar se tiče tovarnarja platna, je ta s trgovčevim t^^^s^^t^ Alt SŠe^^AS' del0Vne SIle L *¦ d. In Toda čeprav j'e proda/a platna zanj opravljena, vendar še ni za platno samo. To je še vedno na trgu kot blago, namenjeno za prodajo, S tem platnom se ni zgodilo nič drugega, kakor zamena osebe njegovega posestnika. Recimo, da bi se trgovcu ne posrečilo prodati teh 30.000 metrov platna, dokler ne bi tovarnar izgo-tovil novih 30.000 metrov. Potem jih trgovec ne more razpolago drug denar, s katerim bi nadaljeval pro- 7oavka°„!eo iV.v« ä*, tv;*.0; n:\iz III. kaj., 1, pogl., it. 16, 17. 278 daja blaga, ki bi jo sicer moral tovarnar sam opravti.. Če bi namesto neodvisnega trgovca kak tovarnarjev nastavljenec izvrševal iz- K "ak« Äaia* ne bi ta ™» konzumenta, bi se njegova reprodukcija prekinila. Ali bi pa moral svoje posle omejiti in obdržati večjo zalogo, denarja, če bi ne hotel prekiniti. Te delitve denarna rezerva večja hf obseg"produkcije temJ pri- čejrgovčev kapital ne prekorači svojega potreb-nega olbsega, je smatrati: " " 1. da je, kapital,, ki se peča izključno z nakupova-njenUn.prodajanjem, (k čemur razen denarja za nakup b aga spada tudi denar za skladišče, transport, tr/ovskeg mezdne delavce i. t. d.), zaradi delitve "dela en obrat (ali preobrazba) trgovskega kapitala ne samo obrate mnogo kapitalov v eni panogi, ampak obrate celega števila kapitalov v različnih panogah. 279 naloženih kapitalov, in po tem ne nadomešča samo ene denSHTrügäs, ki bi jo moranSëtiiSiSSëiSi tovarnar. Ko je trgovec n. pr. prodal žito enega zakupnika, lahko z istim denarjem kupi in proda žito jena po produkcijskem času, ki tre&Wleto. KoW^itreje se t^ovski kapital preobraža, to-liko maniši, in kolikor počasneje_se_preol3xaža, toliko vl#je del celoku^eJade^EriLkapitala, ki deluje kot trgovski kafcita 1. VideinSo,iia-relâVprodajanja in nakupovanja ne ustvarjajo niti vrednosti niti večvrednost^ ampak Ce ta dejairjanalrTešto industrijskih kapitalistov \T-vršujejo druge osebe, se stvar seveda nič ne spre- Ker irgysEPEapital sam ne ustvarja večvred- teine nase ^T^Tltioiid^VetvTed- nôTTTT"-------- "~---------------- Ta™ navidezno je, da bi bil trgovski profit golo povišanje cene blaga nad njegovo vrednost. Jasno je, da more dobiti trgovec svoj profit samo iz cene blaga, ki ga je prodal, in še bolj, da mora biti ta profit, ki ga napravi pri prodaji blaga, enak 280 presežku njegove prodajne cene čez njegovo kupno cSSM^goče je, da nastanejo za nakupom blaga in najprej, da ne nastane nič takih stroškov. Kako je potem mogoče, da proda trgovec blago po višji ceni, nego ga je kupil? Pri proizvajajoče«! kapitalistu smo na to vprašanje že odgovorili. Njegova nabavna cena je enaka resnično porabljenemu delu njegovega ka- Todastr'govcem blaga je drugače. On ne kom prodaje že večvrednost v obliki blaga v svojih rokah in jo s prodajo samo zamenja za denar. Trgo- vsega blagai"lt"ODI m o n a v id e z no, damorejo trgovci ere la ti svoje profite le stem, da prodajajo bj_a J o dražje, nego je vredno. *) Bralec je že opazil, da smo tu z izrazom .»-tovarnar« nadomestili 'daljši izraz »proizvajajoči kapitalist«. K »tovarnarju« v tem smi«hi spadajo torej tudi .poljedelci i, t. d., kolikor proizvajajo. — J, B. 281 To obliko pribitka je zelo enostavno razumeti. ffifttWft ČAS«! Ä E vedno samo za povprečnost, ne za posamezne primere). «¦sa w± t« ii«js na kar še enkrat spominjamo, enaka nabavni ceni + filili Recimo, da je v letu založeni produkcijski celotni kapital = 720 c + 180 v = 900 (morda milijonov M) in w' = 100% .*) Produkt torej 720 c + 180 v + 180 w = 1080. Profitna mera za celotni kapital oiiSEssks WSM *) w' pomeni v Marxovih formulah večvrednostno mero {razmerje med večvrednostjo in mezdo); .p = profitna mera {razmerje med večvrednostjo in vsem založenim kapitalom), — J. B. 282 = 1062. In če trgovec svojemu kapitalu 100 prišteje povprečni profit 18 odstotkov, prodaja blago po 1062 + 18 = 1080, J. jm po njegovi vrednosti, čeprav napravi svoj profits v cirkulaciji in po njePj in samo s presežkom svoje prodajne cene čez svojo na- UJPri~W>i splošne profitne mere sodeluje torej trgovski kapital sorazmerno z delom,*) ki ga tvori pri celokupnem kapitalu. V povprečnl profitni meri je že vračunan del ceiokupnega profita, kiodpadenatrgovskikapital. Produkcijska cL.a, ki po njefprodaja produktivni bla'go, so cene, po katenh ga prodaja produktivni kapitalistični razred, manjše od njegove vrednosti. Iz dosedanjega sledi: 1. Čim večji je trgovski kapital v razmerju z in-dustrijskim, tem manjša je mera industrijskega profita in obratno; 2. če profitna mera vedno premalo izraža mero resnične večvrednosti, t. j. stopnjo izkoriščanja dela (tako da se n. pr. v gornjem primeru 100% -na nad-vrednostna mera pojavlja kot 20%-ni profit), se kaže stopnja izkoriščanja še manjša pri vračunanju dele-ža, ki pripada trgovskemu kapitalu (tukaj torej 18% Zdaj se vprašamo: Kako je s trgovskimi mezdnimi delavci, ki jih ima zaposlene prodajalec blaga? Po eni strani je tak trgovski nameščenec mezdni delavec kot vsaki drugi. Za nakup njegove delovne vec je ne kwgTza sv joprivatilo oskrboT a^F *) »delom« od samostalnika »del« in ne od »delo«. Tore) tako kakor »sorazmerno z udeležbo«. — Prev. 283 ampak po stroških za obnovitev nameščenčeve de- ovTodaemed ,njim in med delavci, ki so zaposleni naravnost pri proizvajajočem kapitalu, je na vsak način ista razlika kakor med trgovskim in produktivnim kapitalom in odtod med trgovcem in tovarnarjem. Kajti ker trgovec samo posreduje promet blaga in ne producta tuff vrednosti niti večvrednosti, je STaTTako nemo^oce."da bi trgovski m^aJi^n^' Težkoč z ozirom na trgovske nameščence ne povzroča razlaga, zakaj ti direktno producilo za svo- 'pTtalu odjega neplačanega dela samo en del, potem 284 cer nikdar ne bi moglo vršiti na višji stopnji, na kapitalističen način. KaWneplacano delo produktiv- SLLLüSärL pri oni večvrednosti. Težava pri trgovskem nameščencu je nasprotno v tem: Ker trgovčevo delo samo ne ustvarja vrednosti - čeprav mu preskrbuje delež pri že nastali večvrednosti — kako je z njegovim variabilnim kapitalom, iz katerega plačuje svojim nastavljencem mezde? Ali ne velja ta variabilni kapital obenem kot Wimm kupil j e j,n prodaja. , — ----- 'Cebi vsak trgovec posedoval samo toliko kapitala, kolikor ga je osebno zmožen preobražati s svojim lastnim delom*bi bil trgovski kapital neskončno razcepljen; ta razcepljenost bi rasla v istem obsegu, kakor bi produktivni kapital produciral na večji ¦M Oglejmo si zdaj trgovski kapital. Prvič, kar se tiče čisto trgovskih opravil. Računanje z velikimi številkami ne stane nič več časa kakor z majhnimi. Desetkrat toliko časa stane napraviti 10 nakupov po 100 M kakor e n nakup za 1000 M. Desetkrat toliko korespondence, papirja, poštnine stane dopisovanje 285 * 10 malimi trgovci kakor ženim velikim. Omejena delitev dela v trgovski delavnici, kjer eden vodi knji- razmerju z velikostjo poslovanja. Do tega pride za- Produktivni kapitalist bi v trgovskem oddelku svojega poslovanja moral izdajati več dela in več stroškov. Če bi bil določen trgovski kapital razdeljen na veliko majhnih trgovcev, bi zaradi te razcepljenosti zahteval veliko več dela za izvrševanje svojih funkcij in razen tega bi bilo potreba večjega trgov- mm S tem še vedno nismo težkoče odpravili. Prodajna cena blaga mora zadoščati, 1, da plača povprečni profit od B + b. Že tukaj bi se lahko za- 286 kapitala b, naloženega v plači nameščencev? Zazdi se nam torej, kakor da bi bil ta del profita vendar le samolasten pribitek k ceni. — Medtem se spomnimo, da sta B + b vendar manjša, kakor bi bil B brez b. S sodelovanjem B-ja nastali profit zadostuje torej, da od tega dobiva profit tudi b. Zdaj pa mora prodajna cena biti 2. vrhu tega dovolj visoka, da more nadomestiti razen profita od b še samo vsoto b, t. j. mezdo, izplačano trgovskim nameščencem. In tu šele tiči težava. nje^ore^vrÄ,^t^^at gov povprečni profit ter prav tako trgovski kapital z njegovim profitom vred; in ta trgovski profit je dovolj velik, da more zadoščati tudi kot profit od vsote msii za zameno blaga v denar in denarja v blago. Delo, ki zamenjuje vrednosti, ne ustvarja pa nobene vrednosti. Toda, če se to delo ne opravlja, trgovski kapital ne deluje in potem se tudi ne udeležuje uravnavanja splošne profitne mere, t. j. ne dobiva dividend iz skupnega profita. Vzemimo, da je B = 100, b = 10 in profitna me-ra = 10%. (Na stvarne trgovske stroške se ne oziramo, da si ne bi po nepotrebnem otežkočili računa. 287 Če trgovec ne bi imel zaposlenih nameščencev in torej ne bi zalagal b, bi se moralo njihovo delo kljub temu opravljati. Trgovec bi ga moral sam opravljati. Da bi mogel za B = 100 kupiti ali pro-dati, bi daroval trgovec svoj čas, in vzeli bomo, da je to edini čas, ki ž njim razpolaga. Trgovsko delo, ki ga predstavlja b ali 10, bi moralo biti v tem primeru plačano s profitom, t, j, predpostavlja obstoj nekega drugega trgovskega kapitala = 100. Ta Ker ni trgovski kapital absolutno nič drugega kakor osamosvojeni del produktivnega kapitala, bomo poskusili najti rešitev na ta način, da si predstavljamo, da se trgovski kapital še ni ločil od pro-duküvnega kapital!. Saj ima" tudi tovarnar v s'voji Od začetka je ta pisarna vedno neznatno majhna bi se prodajal produkt, kakor tudi, da bi se naku- 288 se — pri sicer enakih okoliščinah — uporablja teh slednjih, toliko več se producta, toliko večja je več- Trgovski nameščenec ne proizvaja direktno večvrednosti. Toda ceno njegove delovne sile določa njena lastna vrednost (torej stroški za nje produk- AcI^A^ fita, ki ga on pomaga kapitalistu spečati v denar. To, ¦¦s St\~ÄsSHH 19 289 nost razvija sama z delovanjem in sicer toliko hitreje, kolikor bolj postaja z delitvijo dela enostranska. jezikovno znanje i. t. d. vedno hitreje, lažje, splošne- iliüiP Če Spasmo trgovsko delo v zvezi s proizva- *) Priiponvba Friderika Engelsa: Kako se je ta, 1865. napisana napoved o usodi trgovskega proletariata od ta-"krat izkazala resnično, ,b,i lahko zapelo .pesmico stotine nemških komijev ki so obvladali vsa trgovska opravila in 3—4 jezike ter so v londonski »city« (1894.) aastonj ponujali svojo Ar SÄE* Jlsj-iÄB4^ » Äxovern zapuščeneL) rokopisu priča, da je Marx hotel to točko še dalje razvijati. 290 22. VPLIV TRGOVSKEGA KAPITALA NA CENE. Če znaša produkcijska cena kilograma sladkorja 1 M, bi lahko trgovec s 100 M kupil 100 kg sladkorja. Če to množino v enem letu kupi in proda in če je letna povprečna profitna mera 15 odstotkov, bi k 100 M prištel 15 M in k 1 M, produkcijski ceni enega funta, 15 pfenigov. Torej bi prodajal kg sladkorja po 1.15 M. Če bi produkcijska cena funta sladkor a nasprotno padla na 10 pf'enigov, bi trgovec s 100 M kupil 1000 kg in bi prodajal funt po l1% pfe-„i4ov. Prž ko slej li bil &„i pU kanala, /alo- ir/ÄÄ^ issz ä oh 1000» (Na cirkulacijske stroške, kakor skladišča, prevoz itd., se tu ne oziramo. Samo čisto kupovanje in prodajanje je predmet proučevanja). Višina ali nižina produkcijske cene ne bi imela nič opravka s profitno mero; toda zelo veliko, odločilno besedo bi imela pri tem, kako velik je oni del prodajne cene vsakega funta sladkorja, ki se steka v trgovski profit, t. j. oni pribitek k ceni, ki ga trgovec zaračuna pri določeni množini blaga. Če izvzamemo slučaje, ko ima trgovec v trgovini monopol in ko obenem monopolizira produkcijo, kot morda svojčas Holandsko-vzhodnoindijska družba, ni nič bolj neumnega kakor udomačena predstava, da je odvisno od trgovca, ali bo prodajal mnogo blaga z majhnim profitom, ali malo blaga z velikim profitom od posameznega kosa. Obe meji za njegovo prodajno ceno sta: po eni strani produkcijska cena blaga, nad katero nima oblasti; po drugi strani po- III. knj., I., 18. pogl. 19* 291 vprečna profitna mera, nad katero prav tako nima (Tu govorimo samo o navadni trgovini, ne o špekulaciji.) Med produktivnim in med trgovskim kapitalom obstoji po tem sledeča razlika: Cim pogosteje se obrača*) produktivni kapital, tem večja je množina profita, ki ga tvori. S splošno profitno mero se celo- mmsmm Drugače je s trgovskim kapitalom. Za tega je profitna mera po velikosti dana; določa jo na eni strani množina profita, ki ga dobavlja produktivni kapital, na drugi strani relativna velikost vsega trgovskega kapitala. Število njegovih preobrazb vsekakor dolorino učinkuje na njegovo razmerje nasproti celot- Toda, če postavimo, da je relativna velikost trgovskega kapitala v razmerju nasproti vsemu kapitalu dana, ne učinkuje raznolikost preobrazb pri raznih trgovskih panogah niti na velikost vsega profita, ki pripada trgovskemu kapitalu, niti na splošno ¦lil ) Kot preobrazbo ali obrat, obračanje (Umschlag) razumemo krogotok (kapitala) ne kot osamljeno dejanje, ampak kot >periodičen .proces. Prim. 19. pogl. — Prev. 292 na leto. Če se preobrazi njegov kapital 5 krat na leto, bo po 100 nakupljenega blaga prodal 5 krat na leto po 103, torej v enem letu blagovni kapital 500 za 115. To pa daje njegovemu naloženemu ka- kapital, kar ugovarja zakonu o splošni profitni meri. Število preobrazb trgovskega kapitala v različ- ÎSffiSSI ÄSaribitek k bl*™emu Ista obrestna mera trgovskega profita v raznih trgovskih panogah poviša torej z ozirom na hitrost Pri industrijskem kapitalu hitrost preobražanja nasprotno nikakor ne učinkuje na velikost vrednosti posameznega blaga, čeprav vpliva na množino vrednosti in večvrednosti, ki jih dani kapital producira v danem času, ker je to množina izkoriščanega dela. msm Dočim nas natančnejše opazovanje vpliva hitrosti preobražanja na tvorbo vrednosti pri industrijskem kapitalu vodi nazaj k splošnemu zakonu in k temelju politične ekonomije, da vrednosti blaga do- Sli« 293 ločen napraviti na leto samo določeno množino profita. (N. pr. na leto hoče napraviti 15 odstotkov in uravnava po tem pribitek k nakupni ceni svojega blaga, n. pr. vsakokrat 3 od-stotke, da se vse skupaj izide na 15 odstotkov na leto.) Zlasti po tem vplivu preobrazb se zdi, kakor da bi cirkulacijski proces kot tak določal cene blagat in sicer v določenem obsegu neodvisno od produkcije. tal prestati, in izenačenje splošne profitne mere. Če se isti industrijski kapital (pri sicer nespremenjenih okoliščinah in zlasti pri enaki organski se-stavi) preobrazi 4krat namesto 2krat na leto, producta 2krat toliko večvrednosti in s tem profita (in to se kaže popolnoma otipno, kakor hitro in dokler mp Sicer jePsamop,po sgebi razumljivo, da* velja ta zakon v vsaki panogi trgovine samoza povpreč- 294 no število preobrazb, ki ga napravi ves v tej panogi naloženi kapital. Kapital A, ki dela v isti pa- mmmmm wmmm ljiško rento. 295 23. IZ ZGODOVINE TRGOVSKEGA KAPITALA. Pri znanstvenem raziskovanju se nam pokaže, kakor da bi se splošna profitna mera tvorila iz produktivnih kapitalov in njihove konkurence in kakor Iz tega, kar smo doslej razvili, sledi samo od se- rejo, manufakturo, transportno industrijo itd. že na- ¦m Posedaj snio motrin trgovsÜ. kapital s stališča kapitalističnega načina produkcije in v njegovih me- oblika obstoja kapitala. niso torej za njegov obstanek — neglede na nerazvite oblike, ki izhajajo iz neposredne menjalne trgovine - potrebni nobeni drugi pogoji kakor za eno- b^mtsÄrÄ ÜÄfe ÄZÄ- III. knj., I., 20. pogl. 296 Naj bo urejena produkcija, ki dobavlja blago za prodajo, kakorkoli - bodisi da je prakomuna, bodisi suženjska produkcija, bodisi malokmečka, malomeščanska ali kapitalistična; bodisi da se prodajajo vsi produkti ali samo presežek čez lastno potrebo produ-centov - vedno je treba to blago prodajati, vedno se mora to blago menjati. To pa posreduje trgovski kapital. Koliko produktov prehaja v trgovino in s tem v roke trgovcev, je odvisno od načina produkcije in doseže svoj višek v popolnoma razviti kapitalistični produkciji, kjer producirajo produkt sploh samo še kot blago, ne pa kot neposredno sredstvo za preživljanje. Drugič pa trgovina pri vsakem načinu produkcije tudi miče, da ljudje producirajo čez last- denar deluje vedno kot kapital; to je, deluje vedno tîSiM msm Kolikor manj je razvita produkcija, toliko manj bodo imeli producenti denarja, toliko bolj bo denarno premoženje osredotočeno v rokah trgovcev ali se bo pojavljalo kot svojevrstna oblika premoženja trgTako.se v vseh predkapitalističnih časih trgovina pojavlja kot prava funkcija kapitala, kot njegov 297 edini in pravi namen. To pa toliko bolj, kolikor bolj dobavlja produkcija sama na sebi življenjske potrebščine za producente. Takrat ni bilo drugega kapitala kakor trgovskega, dočim se je, kakor smo videli, v kapitalističnem veku kapital polastil same produkcije in jo je dalekosežno predrugačil, tako da i^^Ä3$^&Eobliko, Vidimo torej bL najmanjše težave? zakaj nastopi v zgodovini trgovski kapital davno poprej, kakor si je kapital podredil samo produkcijo. Še več, on mora že obstojati in biti do gotove višine razvit, da bi mogla- nastati kapitalistična produkcija, 1.) kot temeljni pogoj za koncentracijo denarnega premože- V kapitalistični produkciji se trgovski kapital od svoje prejšnje samostojne eksistence poniža samo na posebno vrsto naložbe kapitala, in izenačenje pro-fitov skrči njegovo profitno mero na splošno po- ¦ss *) V modemi angleški zgodovini nastopajo pravi trgovski stan in trgovska mesta tudi politično reakcionarno in v zvezi 298 Samostojen in pretežen razvoj trgovskega kapi- LS=LSL SLLS jem družbe. To najbolj prihaja na dan v zgodovini posredne trgovine, kakor pri Benečanih, Genovežanih, Ho-landcih itd., kjer torej delajo glavni dobiček ne z izvozom produktov lastne dežele, ampak z zameno ¦H 111 Ul]Siv6 u.ruzDe< ask LÄff äSl' v z zemljiško in finančno aristokracijo proti industrijskemu kapitalu. Priimenjapno n. ;pr. politično vlo.go Livarpool napram Manchestru in Birminghamu. Popolno gospodstvo industrijskega kapitala sta priznala angleški trgovski kapital in finančna aristokracija šele z odpravo, carine na žito itd. *) »Prebivalci trgovskih mest so uvažali iz bogatih dežel boljše manufaktun.no blago in dragocene kksusne predmete in «O s tem tešili ničemernost velikih zemljiških iposestnikov, ki *o to blago željno kupovali in plačevali zanj velike množin» duktov kake .dežele za manufaktur.ne produkte druge de-r^lti VtkJ Alfine aU^r-Ks Sv^vanS soktrgo.vt d^,bi sT prihrani prozne stro° 299 kakšnih množinah se produkti menjajo, je najprej po- LÄi±±SÄNÄ^ ss obema, trgovca, ki primerja cene v denarju in spravlja razliko v žep. igrali posredovalce. V predhodnih stopnjah kapitalistične družbe [t. menjalni vrednosti, ker povzroča, da sta uživanje in ¦M Dokler trgovski kapital posredujl zameno pro! duktov med nerazvitimi skupnostmi, toliko časa trgovski profit ni samo videi,, kakor da bi bil prevara in goljufija, ampak velik del tudi izvira Razvoj trgovine in trgovskega kapitala povsod usmerja produkcijo k menjalni vrednosti, veča njen obseg, dela jo bolj raznovrstno in jo kozmopolizira, razvija v denar, v svetovni denar. Trgovina zato povsod bolj ali manj razkraja prvotno organizacijo produkcije, ki se v svojih različnih oblikah vrši v prvi 300 vrsti za uporabno vrednost. Kako globoko pa trgovina učinkuje na razkroj starega načina produkcije, je odvisno najprej od tega, kako je trdna in na znotraj razčlenjena. In kam vodi ta proces razkrajanja, t. j. kateri novi način produkcije stopa na mesto HHE so Kakor hitro se industrija mest kot taka loči od poljedelstva, ne more biti drugače, kakor da so njeni od sebe, da se trgovina nastaja na razvoj mest in Ni dvoma - in prav to dejstvo je rodilo popolnoma napačne nazore — da veliki prevrati v 16. in 17. stoletju, ki so se izvršili v trgovini z geografskimi odkritji in ici so hitro povečali razvoj trgovskega kapitala, tvorijo glavni moment pri pospešitvi prehoda mmmmm 301 kladov, in kolonialni sistem so bistveno pripomogli razbitju fevdalnih ovir produkcije. Moderni način proizvajanja, v svoji prvi dobi — v manufakturi —, se je pa razvil samo tam, kjer so se rodili pogoji za to že v srednjem veku. Primerjajmo n. pr. Nizo- sile, kot vladarji in zemljiški rentniki, da bi razbili *) Kako izredno važna je v razvoju Nizozemske — ne glede na druge okoliščine - .podlaga, zgrajena v ribolovu, manufakturi m poljedelstvu, o tem so razpravljali že ipisatel]i 18. stoletja. - V nasprotju s .prejšnjim pojmovanjem, ki je podcenjevalo pomen in obseg azijske, antične in srednjeveške trgovine, je prišlo v modo, da jo izredno precenjujejo. Najlažje se otresemo te predstave, če pogledamo angleški izvoz in uvoi v začetku 18. stoletja ter primerjamo z današnjim. In vendar je bil neprimerno večji kakor pri kateremkoli prejšnjih trgov- 302 te majhne gospodarske skupnosti. Njihova trgovina deluje tu na produkcijski način samo toliko, kolikor morejo z nizkimi cenami svojega blaga uničiti pre-dikištvo in tkanje ter na ta način raztrgati te občine. Pa tudi tu jim gre to razkrajanje le zelo polagoma od KBifil koncih in krajih Prehod iz fevdalnega načina produkcije se lahko izvrši na dvojen način. Po enem producent lahko sam postane trgovec in kapitalist. To je pot, ki v resnici revolucionira. Ali se pa trgovec neposredno polasti produkcije. Najsi druga pot historično še tako deluje kot prehod - tako n. pr, angleški clothier (tovarnar ¦SPI neodvisnih kupčijskih panog, Ena delavnica izdeluje 303 samo stole, druga samo mize, tretja samo omare itd. Toda v vseh teh delavnicah se obratuje več ali manj na rokodelski način; majhen mojster ter nekaj pomočnikov. Vendar se vrši produkcija preveč v masah, da bi mogli delati naravnost za privatnike. Njihovi kupci so posestniki skladišč pohištva. Ob sobotah se odpravi mojster k njim ter proda svoj izdelek, in Qustrij i noBcLvic. Prehod se torej izvrši na tri načine: Prvič, trgovec neposredno postane industrijec; tako je bilo pri obrtih, ki'so zrasle iz trgovine, zlasti pri industrijah luksusa ki so jih trgovci uvažali skupaj s sirovi- WMSE V srednjem veku je trgovec samo »založnik« blaga, ki ga proizvajajo bodisi cehi, bodisi kmetje. Trgovec postane industrialec ali bolje povedano daje delati rokodelski, posebno podeželski mali industriji za sebe. Po drugi strani postane producent trgovec. 304 delal s svojimi pomočniki za njega, si sam kupuje volno ali prejo ter prodaja svoje sukno trgovcu. In tkalec sukna ne producira več za posameznega trgovca ali za določene odjemalce, temveč za trgovino sploh. Producent je obenem trgovec. Prvotno je bila trgovina pogoj za spremenitev cehovske in podeželske hišne obrti in fevdalnega poljedelstva v kapitalistične obrate. Ona je ustLL proizvodu trg "pri- msm gggpSië 20 305 24. OBRESTI IN PODJETNIŠKI DOBIČEK. Denar — ki ga tu obravnavamo kot samostojen fora? vsote vrednl^bodisi da ta v^treSSHBTv rešmci v denarju ali La v blagu ^ruMZlZbi na. poaTagn^îiilîTticne^l^iiEclje kot kapital in na vrsciovek, ki ima na razpolago 100 M, ima v rokah (če znaša letna povprečna profitna mera 20%) moč, da napravi iz 100 M - 120 M. Če ta človek prepusti 100 M za eno leto komu drugemu, ki jih v resnici rabi kot kapital, mu s tem da moč, producirati 20 M profita. Ce zdaj ta mož lastniku onih 100 M ob koncu F1IS1SI Jasno je, da daje posestvo 100 M njihovemu lastniku moč, da si more pritegniti del s tem kapitalom napravljenega profita, obresti. Če ne bi dal drugemu 100 M, potem ta ne bi mogel proizvajati profita Ka daje denarni kapitalist «posojevalcu, industrijskemu kapitalistu? Kaj mu on v resnici prodaja ali odsvaja? Kaj se odsvaja pri navadni prodaji? Ne vred-nost prodanega blaga, kajti ta izpreminja samo ob- III. knj., I., 21., 22. in 23. pogl. 306 liko in ostane pod drugo podobo v rokah prodajalca. To, kar prodajalec v resnici odsvojuje in kar zatorej prehaja v konzum kupca, je uporabna v_ e d-no_st_blaga. *"~"^ ' Kaj pa je uporabna vrednost, ki jo denarni kapi-uporabna vrednost konzumira in s tem izgine sub- rabna vrednost. Kaj plača tedai industrijski kapitalist in kaj je potem c^a izposojenegrkapIIala^%-a-el profita, ki se^TelnTafe-p^fcirt- Koliko se mora od profita plačati kot obresti in koliko ostane kot pravi kapital - z drugimi besedami: takosvanajcenaa posojenega kapitala - se ravna priîovprafea^^ rencf, pjgvHaK^fer^lgTenfiJIate. Toda tu- šeianjeOH^SZSL-eta, je piilLvafrrihfe, tržKt^gr^r^d^uski ceni-lnabavna cena +-p5vggDrFrofiti. T7 Cliiiiio-ceno uravnavajo klon tržnih cen od prodükci skih._ fi odkloni se med sebo)'1Zenacu)e)o, tako da so v' daljših dobah po- enalca^Tdnosti delovne sile" ' Popolnoma drugače je pT z obrestmi od denarnega kapitala. Tukaj konkurenca ne določa odklona od zakoja, kajti tu splohnin^enega zakona o de-litviraWonega, ki ga diktira konkurenca, ker ni 20* 307 nobene »naravne« obrestne mere, kakor bomo videli pozneje. »Naravne« meje obrestne mere ni. Ker so obreliTUEo del profita, namreč tisti del, SÄÄÄ ÄÄLSÄS I1G10 Povprečna mera obresti, ki je v kaki deželi, se sploh ne da določiti z nobenim zakonom. Ni nobene naravne obrestne mere v tem smislu, kakor govorimo o naravni profitni meri in o naravni meri delovne Če se vprašamo, zâkâj se ne da višina srednje obrestne mere izvajati iz splošnih zakonov, imamo odgovor že v bistvu obresti. Obresti so samo en del povprečnega profita. Kako si delita obe osebi svoje Kljub temu nastopa obrestna mera kot enakomerna, določena in otipljiva velikost, torej vse drugače kakor je to pri splošni profitni meri. Kolikor določa obrestno mero profitna mera, jo vedno določa splošna profitna mera, ne pa posebne profitne mere posameznih industrijskih panog in še manj morebitni posebni (ekstra) profiti posameznih kapitalistov. 308 Res je sicer, da je sama obrestna mera različna z ozirom na to, kakšno varnost nudijo dolžniki in kako dolg je rok posojila; toda za vsakega obeh teh razredov je v danem trenutku enakomerna. Srednja obrestna mera za daljšo dobo nastopa v vsaki deželi kot konstantna velikost, ker se splošna profitna mera menja samo v daljših dobah kljub-temu, da se posebne profitne mere vedno menjajo, toda njihove spremembe se med seboj izenačujejo. Stalno nihajoča tržna obrestna m e r a je pa v vsakem trenutku dana kot fiksna velikost, ker na denarnem trgu ves kapital, ki je na razpolago za posojila, vedno stoji kot celotna masa nasproti udejstvu-jočemu se kapitalu: ker se torej po razmerju med mm siili obfco UI1C lUcie. BIBB 309 tal, ampak za kapital, ki je na denarnem trgu, t. j. za kapital, ki je sploh razpoložljiv za posojilo. Na denarnem trgu si stojita nasproti samo posojevalec ali upnik (ki posoja drugemu) in izposojeva-lec ali dolžnik (ki si izposoja od drugega). Blago ima isto obliko, denarno. Vse posebne podobe kapitala z ozirom na njegovo naložbo v posebnih panogah produkcije in cirkulacije so tukaj izginile. KapitaS eksistira'tu brez razlike v podobi'samostojne vrednosti, denarja. Konkurenca posameznih panog se tu- llilili ševanje m ponudbo. K temu pride še to: čim bolj se razvija velein-dustrija, tem manj posamezen kapitalist, lastnik tega ali onega ulomka kapitala na trgu, zastopa denarni To so nekateri od razlogov, zakaj se splošna pro-fitna mera kaže kot meglena slika zraven določene obrestne mere, ki po svoji velikosti sicer koleba, toda ker koleba enakomerno za vse izposojevalce, jim stoji nasproti kot fiksna, določena količina. Kako pride do tega, da se čisto kvantitativna delitev profita na neto profit in obresti spremeni v kvalitativno? Z drugimi besedami: kako pride do tega, da posebej računa del svojega bruto profita kot obresti tudi kapitalist, ki uporablja samo svoj lastni hS&5SŠSl$Li stega dobička? 310 Saj vendar ne postane vsaka kvantitativna delitev profita kvalitativno različna, tako ne n, pr. delitev profita med družabniki kake družbe. Za produktivnega kapitalista, ki dela z izposojenim kapitalom, se bruto profit razstavi v dva dela, v obresti, ki jih mora plačati posojevalcu, in v presežek nad obrestmi, ki tvori njegov lastni delež pro- mmm Videli smo, da profitna mera (torej tudi bruto profit) ni odvisna samo od večvrednosti, ampak še od veliko drugih okoliščin: odkupnih cen produkcijskih sredstev, od izredno produktivnih metod, od prihranka pri konstantnem kapitalu itd. In ne glede na produkcijsko ceno je odvisno od posebnih konjunktur, in pri zaključku vsake posamezne kupčije od večje ali manjše prebrisanosti in prizadevanja kapitalista, ali in za koliko kupuje in prodaja nad ali pod produkcijsko ceno. Zato se (Tozdeva, kakor da bi obresti, ki jih on plačuje posestniku denarnega kapitala, pripadale lastnini kapitala kot taka. V nasprotju ž mmmmm 311 Za ves kapitalistični razred in za ves kapital se mora zdaj ta okostenitev in osamosvojitev obeh delov bruto profita vsakega za sebe ustaliti, kakor da "bi izvirala iz dveh bistveno različnih virov. In sicer ne glede na to, ali si je aktivni kapitalist kapital izposodil ali je njegov. Profit vsakega kapitala, torej zgodovinsko Ja je obresti jdonašajoči kapital ži-. W v dovršeni, podedovani obliki in zato ž njim vred tudi obresti v dovršeni podobliki večvrednosti, ki jo proizvaja kapital, - že davno prej, preden je nastal kapitalistični način produkcije in ž njim vred njemu ¦Bil Kapitalistu se torej zde obresti kot taka U vrednost, ki jo daje kapital sam od sebe in ki bi jo ie na izbijali bo svoj kapital poi kot kapital, MESH 312 kot posojilnega kapitala, ne da bi bilo tu ljudi, ki bi kupovali produkcijska sredstva ter večali njihovo vrednost - je seveda nesmisel. Ce bi neprimerno velik del kapitalistov hotel posoditi svoj kapital na ¦m f u n k c i j i. stvujočega se kapitala ni sinekura kakor je zastopa- nuisis Zato se v njegovih možganih nujno razvije domneva, da je njegov podjetniški dobiček — daleč od tega, da bi bil sploh v kakem nasprotju z mezdnim delom in le neplačano tuje delo — sama mezda, mezda za nadzorovanje. Medtem ko so obresti videti kot del večvrednosti, da podjetnik ustvarja večvrednost ne zato, ker dela kot kapitaist,, ampak ker ne glede na to, da je kapitalist, tudi dela. *) Glej prvi stavek tega odstavka. — Prev. 313 Predstava, da je podjetniški dobiček mezda za nadzorovanje dela, ima svojo nadaljnjo oporo v tem, da se del profita dejansko lahko oddeli kot mezda in se v resnici oddeli, ali rajši narobe, da se del delovne mezde kaže kot sestavina profita, namreč plača obratovodij. Vrhovno nadzorovanje in vodstvo je potrebno povsod, kjer jih mnogo dela s skupnim namenom. Je pa dvojne narave. nice', kakor p/dirigentu orkestra. Tole produktivno delo, ki se mora povsod opravljati, kjerkoli delajo ljudje skupno. Drugič pa mora nastati to delo vrhovnega nadzorovanja pri vsakem načinu produkcije, ki je zgrajen na nasprotju med delavcem in lastnikom produk- v praksi res tako — obe plati nadzorovalnega dela tako nedeljivo združeni kakor pri modernih, ki imajo kapitalistični način produkcije za večen in neminljiv. Gospodstvo tako na političnem kakor na ekonom- mam Okoliščino, da se mora oblastnik zaradi izkoriščanja dela drugih ljudi truditi ž vodstvom in vrhovnim nadzorovanjem, so zadostikrat navajali kot opra- 314 vičilo za to izkoriščanje. In prav tako so slikali prilastitev tujega neplačanega dela kot mezdo, ki jo kapital zasluži. Toda nikdar bolje kakor neki zagovornik sužnosti v Zedinjenih državah, advokat sss =v\Sur^t asa Kakor suženj, mora imeti pa tudi mezdni delavec gospoda, ki bi mu nalagal delo ter vladal nad njim. Toda tisto delo nadzorovanja in vodstva, ki izvira iz gospodstva kapitala nad delom, tudi v kapitalističnem sistemu ni neposredno in nedeljivo spojeno s *) Aprila 1861. se je začela med severnimi in faznimi drža-vami Unije velika vojna zaradi odprave sužnosti, ki so jo hotele južne države obdržati. — J. B, 315 epitropa ali režiserja v fevdalni Franciji se popolnoma loči od profita in dobi prav tako obliko mezde za spretno delo, kakor hitro se kupčija zadosti raz- delo »rhovneja nadzorovanja Sisto ločeno od lastni- Iz javnih obračunov zadružnih tovarn v Angliji vidimo, da je po odbitku ravnateljeve mezde — ki spada prav tako kakor mezde ostalih delavcev k variabilnemu kapitalu - profit bil večji kakor po- Isto dejstvo se pojavlja tudi v nekaterih kapitalističnih delniških podjetjih, n. pr. v delniških bankah. Od bruto profita se tukaj odštevajo razen plače ravnateljev tudi obresti, ki se plačujejo za depozite (vloge upnikov bank), in vseeno cesto preostane še prav visok podjetniški dobiček. Zamenjavanje podjetniškega dobička z nadzoro-valno in upravno mezdo je prvotno nastalo zaradi *) Pripomba Friderika Eng e 1s a: V meni znanem primeru je postal po krizi 1. 1868. neki falirani tovarnar mezdni delavec ibiv&h svojih lastnih delavcev. Tovarno' je namreč po bankerott* dalje vodila delavska zadruga in nastavila bivšega posestnika za ravnatelja. 316 zunanjega nasprotja med obrestmi in presežnim de-lom profita. Potem so ga pa razvijali z namenom, da ia s SÄsyaÄ ¦m Pri delniških družbah se razvija novo slepomišenje z upravno mezdo, ker se polej» resnične*, ravnatelja S aCA^A Stlo-dÄ^zLr/a^tXSo^So^ *) »City ali fiziologija londonske kupčije«. London 1845. (V angleščini.) To mesto se nahaja na str. 82. J. B. **) 1 funt sterling ima 20 šilingov, 1 »gini« pa 21. Značilno za angleški »bonton«: girnejo zaračuna zdravnik, advoka-t, notar itd. ter na ta način dobi v dostojni in fini obliki 1 šiling na-pitnine ¦¦ - L/ip. prev. 317 25. KREDIT IN BANČNIŠTVO/) Kapitalist mora neprestano številnim osebam izplačevati denar in od številnih oseb neprestano spre- Tako čisto tehnično gibanje, ki ga mora izvajati denar, in delo ter stroški, ki nastanejo pri tem, se dajo skrčiti na ta način, da to izvršuje poseben oddelek agentov ali kapitalistov namesto vsega ostalega sXadLkpttSMZSad^aadtr.l«nov L^ mmmšm *) V tem poglavju se najbolj čuti, kako Marx svoje druge in tretje knjige ni dovršil, ampak je mestoma samo nekako skiciral. Čitatelj se bo moral malo bolj potruditi. Ne bi bilo napačno, zaradi boljšega razumevanja samih tehničnih opravil, vzeti prej ali slej v roke kakšno poljudno knjigo o denarju in bankah. — Op. prev. . III. knj., I., 19., 25., 27. pogl; III. knj., II., 29. pogl. 318 se v teh panogah oblikujejo delavnice: za izplače-nimi skupnostmi. Trgovanje z denarjem, trgovina z mm Ta menjalna kuočiia, ta trgovina z denarjem, jih kredit ustvarja (kreditni denar itd.), ni » našem ¦SU *) »Že aato, ker so Ibili novci različni z ozirom na zrno kakor tudi na (podobo številnih knezov in mest, upravičenih čirto .»ho, ali sevsda tudi zlato. Pr,„ l.ko so pred povr.t- 1826—29. V namSčini. I. zw., str. 437.) 519 /azmerje upnika do dolžnika_med producenti jn tr- gOJSna vSta blaga zahteva daljši, druga krajši čas za svojo produkcijo. Produkcija različnega blaga je vezana na različne letne čase. Neko blago se rodi na svojem tržišču, drugo mora potovati na oddaljen trg. En posestnik blaga lahko zato nastopi kot pro-dajalec, preden nastopi drugi kot kupec. Pri stalnem mmt Z razvojem trgovine in kapitalističnega načina produkcije, 'ki producira samo za cirkulacijo, se ta samonikla podlaga kredita razširi, posploši in izoblikuje. V splošnem fungira denar tukaj samo kot K kr ;S^-ooÄ^ :S:S »V vsaki deželi se večina kreditnih kupčij izvr- 320 tiči razvoj kredita in tukaj je pravi sedež njegove moči.*) Druga stran kredita se pridružuje razvoju trgo- čuvanje trgovskih rezervnih fondov, tehnične ope- torn se koncentrirajo v rokah denarnih trgovcev. »Bankir dobi od trgovcev, ki se ga poslužujejo, neko vsoto denarja, za kar jim v svojih knjigah otvori «šotami. Za te prejemke ta izplačila računa potem ss» »Zaradi potrebe in lokalnega položaja v Benetkah, kjer je bilo prenašanje gotovin bolj nadležno o^l^ÄÄ^-lr^tr^ pod primernim nadzorstvom in upravo so člani takega društva vlagali razne vsote, za katere so svojim upnikom izdajali nakaznice, nakar se je vplačana vsota na dolžnikovem listu odpisala in pripisala k mmm^ V zvezi s tem se razvija upravljanje obresti donašajočega kapitala ali denarnega kapitala — *) Coquelin, »Kredit in banke v industriji.« Revue des deux mondes, 1842. {V francoščini.) 21 321 kot posebna funkcija denarnih trgovcev. Izposojanje in posojanje denarja postane njihova posebna kupčija. Taki trgovci nastopijo kot posredovalci med resničnim posojevalcem in izposojevalcem denarnega kapitala. Če se splošno izrazimo, je bistvo bančnega poslovanja v tem oziru to, da ves denarni kapital za posojanje koncentrira v svojih rokah, v velike mase, mmmm ËEEËËm je posoiciio Kapital. za posojanje, s katerim banke razpolagajo, jim priteka na mnogo načinov. Najprej se v njihovih rokah, ker so kasirji industrijskih kapitalistov, koncentrira denarni kapital, ki ga ima vsak producent ali trgovec kot rezervni foni ali ki mu PosoSnje se vrši s takozvanim diskontiranjem menic - t. j. z izplačevanjem menic v denarju, pre- 322 Očividno je, da množina denarnega kapitala, s katero imajo opravka trgovci z denarjem, predstavlja denarni kapital trgovcev in indu- tere ti posredujejo. imajo opravka z vrednostmi, ki so že realizirane (tudi če so realizirane samo v obliki dolgovnih terjatev). En del tehničnih operacij, ki so zvezane s ž» ;šrati sami blagovni trgovci Splošne pripombe, za katere nam je sistem kredita do zdaj dal povoda, so bile sledeče: I. Kredit postane nujno potreben, da posreduje pri izenačenju profitne mere II. Kredit zmanjša cirkulacijske stroške. 1. Denar se s kreditom trikratno prihrani. A. Ker za velik del kupčij sploh odpade, B. Ker se njegov obtok pospeši. Po eni strani s tehniko bančništva, t. j. ker pri sicer nespremenjeni velikosti in množim blagovnega prometa, ki posreduje konzum, manjša množina denarja ali denarnih znakov opravlja isto službo. Po drugi strani kredit pospešuje kroženje blaga in s tem cirkulacijo de- C. Ker se zlati denar nadomesti s papirjem, 2. Kredit pospešuje posamezne oddelke cirkula- ^tat'Avren,inslužinatanačinkot Kredit zmanjša rezervni fond, kar se lahko raz-motriva z dveh plati: zmanjšanje cirkulirajočega menjalnega sredstva in zmanjšanje v denarni obliki potrebnega kapitala. 21* 323 III. Postanek delniških družb. S tem: 1. Ogromno razširjenje obsega produkcije in podjetij, ki bi bila za posamezne kapitale nemogoča. 2. Sam na sebi temelji kapital na družabni produkciji in njegov pogoj je družabno zedinjanje produkcijskih sredstev in delovnih sil. V delniški družbi pa kapital naravnost dobi obliko družabnega kapitala v nasprotju s privatnim. To je odprava kapitala kot privatne lastnine v okviru same kapitalistične produkcije. Resnično udejstvujoči se kapitalist postane v delniški družbi samo ravnatelj, upravitelj tujega kapitala, in lastniki kapitala postanejo samo denarni kapitalisti. Tudi če dividende, ki jih'prejemajo, vsebujejo obresti in podjetniški dobiček, t. j. celotni profit (kajti ravnateljeva plača je ali naj bo samo mmEm to prehodna točka za spremenitev vseh funkcij, ki so bile dozdaj še zvezane s funkcijo lastnine kapitala, v družbene funkcije. : Ker profit tukaj prejme čisto obliko obresti, so taka podjetja mogoča samo toliko, kolikor dajejo samo obresti. (Dostavek Friderika Engelsa: Odkar je Marx to pisal, so se razvile nove oblike indu- In sicer na ta način, da se v vsaki deželi veleindu-324 med angleško in nemško produkcijo železa. Toda niti ta oblika podružabljenja produkcije še ni zadostovala. Interesna nasprotja med posameznimi kup-čijskimi tvrdkami so jo prepogostoma razbila. Tako Tako je v teh panogah monopol nadomestil konkurenco in na najbolj razveseljiv način pripravil tla za razlastitev po celotni družbi, po ljudstvu.*) To je odprava kapitalistične produkcije v okviru samega kapitalističnega načina produkcjke in je zato IV. Ne glede na delniške družbe nudi kredit posameznemu kapitalistu — ali tistemu, ki velja za kapitalista — v nekih mejah absolutno razpolaganje s tujim kapitalom in na ta način s tujim delom. Kapital, ki ga človek v resnici ali po mnenju publike poseduje, postane samo podlaga za dobivanje kre- IfllPiš Zadružne tovarne delavcev so v okviru stare forme prvi prelom stare forme, čeprav v svoji resnični organizaciji seveda povsod kažejo pomanjkljivosti *) Odkar je Engels to pisal, je razvoj fcartelov, trustov, koncernov itd. zadobil tako orjaški obseg, 'da so postali prevladujoči .pojav vsega gospodarstva, ki zahteva natančen študij. Ta razvoj obravnavata predvsem R. Hilferding v »Fi-nanzkapitalu« in Lenin v knjigi »Imperializem kot najnovejša etapa kapitalizma«. Ti dve knjigi prestavljata nadaljevanje Marxovetfa »Kapitala.« v tem smislu. 325 obstoječega sistema. Toda v okviru njih je nasprotje »ned delom in kapitalom odpravljeno, čeprav najprej ES LptÄtv^iÄÄ neki naravnim potom poraja nov način produkcije. Kapitalistične delniške družbe se prav tako kakor zadružne tovarne morajo smatrati za prehodne oblike iz kapitalističnega načina produkcije v družabni način samo da je nasprotje v prvih negativno in v drugih pozitivno odpravljeno. Bančni kapital sestoji iz 1. denarja v gotovini, zlata ali bankovcev, 2. vrednostnih papirjev Te spet lahko razdelimo na dva dela: 1) trgovski Kapital iz teh stvarnih sestavnih delov se spet deli v bankirjev lastni naložbeni kapital in v depozite. Pri bankah, ki izdajajo bankovce, se temu pridružujejo še bankovci. Na depozite in bankovce se najprej ne bomo ozirali. Razvoj oblike obratovalnega kapitala povzroči, da je vsak določeni in redni prejemek v denarju videti kakor da bi tvoril obresti nekega kapitala, bodisi da izvira tak prejemek iz kakega kapitala ali ne. Prav tako je vsaka vsota vrednosti videti kakor kapital, kakor hitro se ne trosi v obliki dohodka, Stvar je enostavna: vzemimo, da znaša povprečna obrestna mera 5% na leto. Vsota 500 M bi torej nosila na leto 25 M, če se spremeni v obrestovalni kapital. Vsak stalni letni prejemek 25 M se torej 326 smatra kot obresti kapitala 500 M. To pa je in ostane čisto iluzorno, razen v slučaju, da se da vir teh 25 tih M prenesti — bodisi da je ta vir samo naslov na lastnino oz. dolgovna terjatev bodisi da je resnično produkcijsko sredstvo, kakor morda zemljišče. Vzemimo za primera državni dolg na mezdo. Država mora svojim upnikom plačevati na leto določeno količino obresti za izposojeni kapital. Upnik tukaj ne more svojemu dolžniku odpovedati, ampak lahko terjatev samo proda. Kapital sam je sneden, država ga je potrošila. On ne eksistira več. To, kar državljan poseduje, je 1) zadolžnica na državo, recimo 100 M, 2) pravica do letnih državnih dohodkov, t. j. na letni prinos davkov, za določeno vsoto na podlagi must In zdaj delovna sila. Mezda se tukaj smatra kot obresti in potem .takem delovna sila kot kapital, ki daje te obresti, Ce znaša mezda enega leta 1000 M in obrestna mera 5%, potem naj bi letna delovna sila bua enaka kapitalu 200.000 M. Norost kapitali- Taka vrsta računanja se imenuje »kapitalizacija«. Kapitalizira se vsak redno ponavljajoči se prejemek, če ga po povprečni obrestni meri preračunamo kot donos, ki bi ga dajal po taki obrestni meri posojeni kapital. Vsaka sled za zvezo med resničnim procesom večanja vrednosti kapitala se na ta način zabriše in v ljudeh se utrdi predstava, da kapital na nekak skrivnostni način sam od sebe veča svojo vrednost oz. nosi dobiček. 327 Tudi tam, kjer zadolžnica - vrednostni papir -ne predstavlja čisto iluzorni kapital kakor državni dolgovi, je kapitalna vrednost tega papirja čisto ilu-zorna. Delnice železniških, rudniških, paroplovnih družb predstavljajo resnični kapital, namreč kapital, ki je naložen v teh podjetjih. Toda ta kapital nima dvojne eksistence, enkrat kot kapitalna vrednost način. Ta cena koleba z višino in varnostjo donosov, do katerih dajejo papirji pravico. Če je nominalna vrednost ene akcije (t. j. založena vsota, ki jo del-niča prvotno predstavlja) 100 M in če daje podjetje ¦§¦ mig masah mečejo na trg. bodočo produkcijo. Največii del bančnega kapitala je tedaj čisto fiktiven in obstoji iz dolgovnih 328 terjatev (menic), državnih papirjev (ki predstavljajo pretekli kapital) in delnic (nakazil na bodoči donos). Z razvojem obrestovalnega kapitala in kreditnega sistema se torej zdi, kakor da bi se ves kapital podvojil in tupatam potrojil, ker se dolgovni in lastninski naslovi, ki predstavljajo vedno en in isti kapital, nahajajo v različnih rokah in v različnih obli- mm »Nesporno je res, da teh 1000 šterlingov, ki jih kdo danes deponira pri A, jutri spet izdajo in bode tvorilo depozit pri B. Naslednji dan jih B odplača, tako da lahko tvorijo depozit pri C, in tako dalje brezkončno. Istih 1000 funtov se potemtakem s celo vrsto prenosov lahko pomnoži na absolutno wmaam Kakor se vse v tem kreditnem sistemu podvoji in potroji in spremeni v goli izmislek, tako velja tudi za »rezervne fonde«, kjer bi človek končno mislil, da je zagrabil za nekaj solidnega, (Friderik Engelsov primer: Novembra 1892. je imelo 15 največjih londonskih bank rezervnega fonda skupaj skoraj 28 milijonov šilingov. Od tega se je pa največ 3 milijone nahajalo v gotovini v njihovih blagajnah. Ostanek 25 milijonov je tvoril njihova dobroimetja pri Bank of England. Ta banka 329 sama pa v istem mesecu nikdar ni imela celih 16 privesti. Odtod neznanska moč takega zavoda kakor Bank of England nad trgovino in-industrijo, čeprav največjih pospeševalcev kriz in slepanie. Končno ni nobenega dvoma, da bo dkreditni sistem 330 nega nepoznavanja kapitalističnega načina produkcije in kreditnega sistema kot ene od njegovih *) Marx je v tej pripombi obenem slutil bistveno nepravilno razlaganje »marksizma« in razvoja kapitalizma po ondfa meščanskih in deloma socialističnih teoretikih, ki zatrjujejo, kakor se je ironično izrazila Roža Luxemibungova, »da se bomo nekega lepega dne prebudili in videli okrocg sebe socializem, Popolno nepoznavanje in nerazumevanje Marxa kažejo tisti nemški .profesorji, ki 'govor« o nekakem »nesoglasju« med prvo in tretjo knjigo »Kapitala«. (Prim. o tem izrek dr. Gosarja 331 26. ZEMLJIŠKA RENTA. L Zgodovinski postanek kapitalistične zemljiške rente. Če gledamo zemljiško rento v njeni najenostavnejši obliki, t. j. v obliki delovne rente, kjer neposredni producent en del tedna obdeluje sebi pripadajočo zemljo s svojim delovnim orodjem (plug, živina itd.) in ostale dni tedna dela na posestvu zemljiškega gospoda, za zemljiškega gospoda, brez- ¦m vsako nadaljevanje produkcne, za vsako novo produkcijo, ki je vedno hkrati reprodukcija; torej mora reproducirati tudi pogoje svojega lastnega obstoja m III. knj„ II. del, 47. pogl, št. 2-4. 332 Tukaijkjer sta večvrednost in renta ne samo idenÎICmTt^nv^rinTa večvrednost očividno in otip-IJKFo-^ obliko večdela, so jasni tudi naravni pogoji mmmm Končno pri delovni renti rezultira samo od sebe, da je - pod pogojänT^To-stanejo vse druge okoliščine nespremenjene — docela odvisno od relativnega obsega večdela ali tlake, koliko bo neposredni producent sposoben zboljšati svoj položaj, obogatiti ¦Hü Če se večdelo v obliki tlake spremeni v oddajo produkta, se s tem - če govorimo ekonomsko -bistvo zemljiške rente nič ne predrugači. Ta renta je slejkoprej edina obstoječa in normalna oblika večvrednosti ali večdela. Kolikor it» nroduktna ronta dnanndninra in nâirJolj razvita oblika zem- pTBffKHnftto prnrliir^nta, W>i VJšin ravnino nsto^O SjegoTega deTinXužbe sploh. ki tem razmerja \e neposrednemu producentu več ali manj na razpolago ves njegov delovni čas, čeprav slejkoprej del njegovega delovnega časa, prvotno tako nekako ves presežni del, pripada brez povračila zemljiške- 333 mu lastniku; le da ta tega časa ne sprejema več neposredno v njegovi lastni naturalni obliki, ampak v naturalni obliki njegovega produkta. Producentovo delo za sebe samega in njegovo delo za zemljiškega lastnika nista več očitno iočeni po času in prostoru. Podlaga za to produktno rento v njeni čisti obliki - mmmm ¦m S tem, da je oblika produktne rente vezana na določeno vrsto produkta in produkcije same, da je zveza poljedelstva s hišno industrijo za njo neobhodna, s skoraj popolno samopreskrbnostjo, ki jo kmečka družina na ta način dobi, s svojo neodvis- ÉiffllP Iz gole,spremenitve oblike produktne rente se porodi denarna renta. Namesto produkta samega mora neposredni producent tukaj plačati lastniku zemljišča ceno produkta. Presežek produkta v ¦Bili 334 razvoj trgovine, mestne industrije, produkcije blaga sploh in s tem cirkulacijo denarja. Dalje je nje pogoj, da obstoji tržna cena produktov in da se ti proda-jajo več ali manj približno po svoji vrednosti, česar pri prejšnjih oblikah nikakor ni bilo vedno. V Vzhod-ni Evropi lahko deloma že z lastnimi očmi opazujemo, kako se vrši ta preobrazba. Denarna renta kot spremenjena oblika produktne rente pa je zadnja oblika in hkrati tudi oblika razpada take vrste zemljiške rente, kakor smo jo raz-motrivali doslej, namreč zemHiSfcp renf« W nor-malne oblike večvrednosti; Pri svojem nadaljnjem raZvo)u mora denaiSTTiSta privesti - ne glede na SÄ?* do -ssiibj^ '"Zae5Srno~renl5~še tradicionalno običajnopravno razmerje med podložniki, ki posedujejo ter obdelujejo en del zemlje, ter zemliiskim lastnikom spremeni v pogodbeno, po trdnih zakonskih pravilih določeno, čisto denarno razmerje. Obdelujoči posestnik postane torej dejansko samo zakupnik Ta preobraz- «sil ¦§¦ 335 Tako se pri njih polagoma razvije možnost, da si odvisen od splošnega razvoja kapitalistične produkcije izven dežele (t. j. v mestih in industrijskih krajih), wiEEËm Dalje: Kakor hitro renta dobi obliko denarne rente in s tem razmerje med rento plačujočim kmetom in zemljiškim lastnikom dobi oblikč pogodbenega razmerja - kar je sploh mogoče samo na določeni višini razvoja svetovnega trga, trgovine in ma-nufakture — nujno pride tudi do tega, da se zemlja ljedelskih delavcev. Kako veliko oziroma kako malo 336 mu daje, je povprečno odvisno od povprečnega profita, ki ga daje kapital v ne-poljedelskih produkcijskih panogah. Iz normalne podobe večvrednosti in večdela se je torej renta zdaj spremenila v presežek preko onega dela večvrednosti, ki si ga kapital že v naprej in normalno lasti kot svojega, v svojevrsten mmw= Samo ta kapitalistična oTlika zemljiške rente je predmet naslednjega proučevanja. II. Za uvod. način produkcije, t. j. da obratovanje v poljedelstvu vršijo kapitalisti, ki se razlikujejo od ostalih kapitalistov samo po predmetu, v katerega je naložen njihov kapital in na katerem ta kapital zaposluje mezdno delo. Za nas zakupnik producira pšenico itd., kakor tovarnar predivo ali stroje. Ta predpostavka vsebuje tudi to, da kapitalistični način produkcije gospoduje v vseh panogah produkcije in meščanske družbe, da obstoje tudi popolnoma zreli pogoji za ta način, kakor svobodna konkurenca kapitalov, pravica prenosnosti kapitala iz ene produkcijske panoge V drugo, enaka višina povprečnega profita itd. Te oblike ni bilo v poljedelstvu v vseh časih in je tudi danes ni povsod. Mi pa moramo razmotrivati to moderno obliko zemljiške lastnine, ker nam gre za to, da razmoitrivamo določene produkcijske in prometne razmere, ki izhajajo iz naložitve kapitala v poljedelstvu. Omejili se bomo torej izključno na naložitev kapitala v pravem poljedelstvu, t. j. v produkciji glavne rastlinske snovi, od katere prebivalstvo kake dežele živi. Rečemo lahko pšenica, ker je ta glavno živilo modernih, kapitalistično raz- III kaj II del 37 ootfl 22 337 vitih ljudstev. (Ali rudniki namesto poljedelstva, ker so zakoni isti.) ti SÄÄS^ v^rodukdio g Zaradi popolnosti naj pripomnimo, da se kot zemljišče tukaj razume tudi voda itd., kolikor ima svojega lastnika ter se smatra kot pritiklina zem- Eden od velikih rezultatov kapitalističnega na- *) (Mantova ip r i poml) a :) Čisto konservativni polje* delski kemiki, kakor n. pr. Johnston, priznavajo, da resnično fis?; Ate, saKüSü,kSÄ essa sameznL^^ieSSa«eJlIIVSS ffi da W v?,3c poTaSn^s^rSvIlT^oS vsIdS Toda eksistenc ca na teh kultur s tem kolelbanjem cen, ves duh kapitahrt.cne pro-dukcije, ki qe ^merjen za neposredmm najbližjim denarnim dobičkom se: upira takemu poljedelstvu, ki bi gospodarilo z vsemi življenjskim, pogon prepletajoč,,}, se človeških generacij. Očiten primer za to soi .gozdovi ki jih samo tam včasih v neki men upravljajo v skupnem interesu, kjer so pod državno upravo in ne privatna lastnina. 338 predstavlja nič več kakor določen davek v denarju, Osnovni pogoj pri kapitalističnem načinu produkcije je torej ta: resnični poljedelci so mezdni delavci, zaposleni pri kapitalistu, kateri se bavi s poljedelstvom samo kot s posebnim izkoriščevalnim BPS iSili Kapital se lahko v zemlji fiksira, se ji lahko utelesi deloma bolj začasno, kkor pri izboljšanjih kemičnega značaja, pri gnojenju itd., deloma bolj n=aÄÄ 22* 339 S5Ä83L "ÄÄÄ CSS - in se torej ne omejuje na brutalno izkoriščanje zemlje, kakor so delali na primer nekdanji ameriški lastniki sužnjev, proti čemur se pa gospodje zemljiški lastniki v pogodbi zavarujejo - izboljšajo ¦Hü lists - bodisi da da zemljo v najen/tistemu zakupniku, ki je napravil izboljšanje, bodisi drugemu. Njegova renta tako naraste; oziroma, če hoče zemljo prodati - takoj bomo videli, po čem se ravna nje cena - je njena vrednost zdaj večja. Posestnik zdaj ne prodaja samo zemlje, ampak izboljšano zemljo, kapital, združen z zemljo, ki ga ni stal nič. To je ena od skrivnosti — če se prav nič ne oziramo na gibanje prave •)Marxova opomba: Pravim »lahko«, ker se pri določenih okoliščinah te o'bresti ravnajo po zakonu o zemljiški renti in zato lahko izginejo, n. ipr. pri konkurenci novih zemljišč, ki imajo veliko prirodno rodovitnost. 340 niki vtikajo v svoje privatne žepe rezultat družabnega razvoja, ne da bi bili pri njega postanku so- PBE A. A. Walton pravi o tem v »Zgodovini zemljiškega posestva Velike Britanije in Irske« (izšlo 1865. v Londonu, v angleščini, str. 96, 97); »Številni poljedelski zavodi v naši deželi ne morejo niti z največjimi napori doseči nobenih prav pomembnih ali resnično znatnih rezultatov v resničnem napre- 341 lastnik povišal rento v tistem razmerju, kakor se je s prejšnjimi izboljšanji povečala vrednost zemlji- ščaV pravem poljedelstvu ta proces še ni tako jasen kakor pri uporabi tal za stavbišča. Zelo pretežni del zemlje, ki se v Anglüi uporablja za stavbišča ter se pri tem ne prodaja kot popolna lastnina, dajejo zemljiški lastniki v najem za 99 let ali za krajšo ve naših pristaniških mest se zaradi enake uzurpacije nahajajo v rokah velikih zemljxskih »Levia-thanov« (velikanskih pošasti).« (Walton, str. 93.) Primer z lastnino zgradb je važen 1. ker jasno kaže razliko med pravo zemljiško rento in obrestmi 342 kupniku za časa najemne pogodbe in nimajo same za sebe nič opravka z zemljiško rento, ki se vsako leto v določenih rokih plačuje za uporabo zemlje. 2. Ker kaže, kako z zemljo tudi kapital, ki ji je utelešen, končno pripade zemljiškemu lastniku in se renta poveča za obresti. Zemljiška renta se lahko še na drug način zamenjuje z obrestmi in s tem se njen specifični značaj zabriše. Zemljiško rento predstavlja določena vsota denarja, ki jo zemljiški lastnik vsako leto dobi od zakupa enega kosa zemeljske oble. Vsako določeno prejemanje denarja se lahko kapitalizira, t. j. smatra kot obresti nekega imaginarnega kapitala. Če je n. pr. srednja obrestna mera 5%, se letna renta 200 M lahko smatra kot obresti kapitala 4000 M. Tako kapitalizirana zemljiška renta je tista, ki tvori kupno ceno ali vrednost zenujišča izraz ki je najprej prav tako brezsmisla fikor^zraz »cena dela« ker zemlja^ tó produk^dela irtorer^di nima nobenedednosti PcTdrU strani se ia za tonesmi-selno obliko skriva Sčno produkctjsko razmerje leto 200 M 3e dobiva na taTački uovmečne etne obresti rto meri 5% od 4000 M uraTtako kakor ce S naloži ta kanital v ohrestonôsieDatnrie ali hl Z naravnost tSfl za 5? obresti To e tlnrišinip Tastala 4M0 M no 5?? Pod tem m toliko letnih donosa, kar je samo drug fzraz za Witalizacijo zemljiške rente. V resmci je to kupna cena ne zemljišča, ampak zemljiške rente ki ,o zemljišče daje; cena ki je izračunana po običajm obrestni mer, Ta kapitalizacija rente pa predpostavlja rento, dočim se renta ne da narobe izvajati m razložiti iz svoje lastne kapitalizacije. Neodvisno od prodaieie. obstoj rente tukaj predpostavka, iz katere se izhaja. Iz tegaITedi, da cena zemljišča — pod pogojem, da je zemljiška renta konstantna veličina — lahko raste ali pada obratno, kakor raste ali pada obrestna 343 mera. Če bi običajna obrestna mera padla od 5 na 4%, bi letna zemljiška renta 200 M predstavljala letno izkoriščanje kapitala 5000 namesto 4000 M in bi tako. cena istega zemljišča zrastla od 4000 na 5000 M ali pa od 20 letnih donosov na 25. Obratno bi bilo v obratnem slučaju. To gibanje zemljiške cene je neodvisno od gibanja zemljiške rente HHH Ker velja zemljiška lastnina v vseh starih deželah za posebno odlično obliko lastnine in nje nakup razen tega za posebno varno naložbo kapitala, je obrestna mera, po kateri se kupuje zemljiška renta, večinoma nižja kakor pri drugih naložbah kapitala ܧgEÜS Praktično je kot zemljiška renta seveda videti vse, kar zakupnik v obliki zakupnine plačuje zemljiškemu lastniku za dovoljenje, da sme zemljo obdelovati. Ta zakupnina pa vsebuje tudi tujevrstne sestavine, ki niso zemljiška renta. Videli smo že, HM 344 povprečnega profita bodisi od normalne mezde aH pa od obeh skupaj. Ta del - bodisi da je od profita bodisi od mezde - nastopa tukaj v podobi zemljiške rente, kjer se plačuje - namesto obratovodečemu kapitalistu ali mezdnemu delavcu — v obliki zakupnine zemljiškemu lastniku. Ce govorimo ekonomsko, niti ta niti oni del ne tvori zemljiške rente; pač pa SSSSîSStES Tukaj ne govorimo o razmerah, v katerih zemljiška renta formalno eksistira, ne da bi eksistiral sam kapitalistični način produkcije, ne da bi bil zakupnik sam kapitalist ali da bi bil način njegovega Prav tako ne govorimo o izjemnih razmerah, pri katerih more zemljiški lastnik celo v deželah kapitalistične produkcije iztisniti visoko zakupnino, ki sploh ni v nobeni zvezi s produktom zemlje, kot *) 0,d 1830. do 1865. večkrat dolgoleten angleški minister. 345 n. pr. v angleških industrijskih okrajih, kjer zemljiški lastniki dajejo v zakup majhne krpe zemljišča tovarniškim delavcem bodisi za vrtičke bodisi za di-letantsko poljedelstvo v prostih urah. Govorimo o poljedelski renti v deželah z razvito kapitalistično produkcijo. Med .angleškimi zakupniki n. pr. se nahaja neko število malih kapitalistov, ki ,so po vzgoji, izobrazbi, tradiciji, konkurenci in drugih okoliščinah namenjeni in prisiljeni, naložiti svoj kapital v poljedelstvu. Oni so prisiljeni, zadovoljiti se » ss ssszt^a-^ stitev z novim razredom kapitalistov. njen normalni povprečni nivo, tako da se en del 346 mezde delavcu odtegne, tvori sestavni del zakupnine in na ta način pod masko zemljiške rente priteka zemljiškemu lastniku namesto delavcu. Tako je n. pr. na Angleškem in Škotskem v splošnem — z izjemo nekaterih bolj ugodno situiranih grofi..*) Delo parlamentarnih preiskovalnih odborov o višini mezd, ki se je začelo pred uvedbo žitnih zakonov v Angliji, je dokazalo brez vsakega dvoma da so visoke rentne mere in njim odgovarjajoče višanje cene zemljišč za časa antijakobinske vojne šle deloma samo na račun odbitka od delovne mezde in potiskanja mezde celo pod fizični minimum- t i en del normalne mezde se je dal zLlj^SuiistnTku namesto da bi se plačal deîavcu !îTsT omogočue razne okoII ščine med druim padec vredn^sS deLria uporaba zakonovo uboždh v pohedeS okroYjh id dL čfm so v istem času dohodki zaCn°ko7 enorimio äTtliin so ze^ kakozemhiških^ kLTkoT da bi se uvedkžitne carine L M celo ta daTfizično nemoToče še boll 2SII5 mezdo l^eul^d^S^l^Jesei Wv,i nftnreminno in v An Hi kakor v v,pTJ " rnnAi! Jp* e l a l, I rp s1 e ? k o JpmiInpr II!-anS S iS P5nfnlri-Pv renutnega povečanja mezde poljskih dninarjev teda, tudi odmeva vpitje zakupnikov da e Povišanje mezde na normalni nivo, kakor je v ostalih poklicih, nemogoče m da jih bo uničilo, če se hkrati ne zmza zemljiška renta. V tem orej tiči priznanje, da zakupniki pod imenom zemljiške rente odbijajo en del mezde in ga plačujejo zemljiškemu lastniku. Kolikor ta okoliščina, ki povečuje rento, povzroča povišanje zemljiške . cene je povišanje vrednosti zemljišča identično s padcem vrednosti dela, povišanje cene zemljišča z znižanjem cene dela. Pri razmotrivanju oblik, v katerih se pojavlja zemljiška renta, t. j. zakupnina, ki se zemljiškemu *) Angleška upravna okrožja se še danes imenujejo grofije. 347 posestniku plačuje za uporabo zemlje, je končno ISO ttčttsr*. tr ¦„L m »TÄ ESLÄS KÄ rtnp;±iprob^adrosega,kakor da se Prav pri zemljiški renti se posebno jasno kaže, da njenega zneska prav nič ne določa delo ali sodelovanje nje prejemnika, temveč da ga določa od prejemnikovega sodelovanja neodvisni razvoj družabnega dela, katerega se on sploh ne udeležuje. To seveda velja tudi za druge dele večvrednosti, vendar se tam n'e vidi tako jaJo. To, kar je na po^ mmm Višina zemljiške rente (in z njo vrednost zemljišča) se z nadaljevanjem družabnega razvoja razvija kot rezultat vsega družabnega dela. Po eni strani s tem rasteta trg in povpraševanje po zemljiških produktih, po drugi strani pa povpraševanje ¦Mil itia 348 vanje določenega zemljišča. Ta delovna sila lahko samo toliko narašča, kolikor se obdeluje novo zem- Te okoliščine jasno kažejo, da zemljiška renta raste brez dela in sodelovanja zemljiškega lastnika. III. Splošni pojem diferencialne rente. Pri proučevanju zemljiške rente bomo začeli s Da pokažemo splošni značaj te oblike zemljiške rente, vzemimo, da v neki deželi parni stroji gonijo pretežno število tovarn, prirodni slapovi pa neko manjše število. Vzemimo, da produkcijska cena v onih industrijskih panogah znaša 115 za maso blaga, v katero je bil potrošen kapital 100. Teh 15% pro- iBBI *) Spominjamo na to), da Marx s ».ppodukcijsko ceno« meni Lastno (= stroškovno) ceno kakega blaga {t. j. vrednost za njega produkcijo porabljenega kapitala z mezdo vred, ki je variabilni kapital), povečano za povprečni profit. Glej 7. pogl. — J. B. III. knj., II. del, 38. pogl. 349 vsakega posameznega tovarnarja, ampak po lastni ceni, ki jo blago povprečno stane pod povprečnimi pogoji kapitala v vsej produkcijski panogi. Ker so številčna razmerja tukaj popolnoma postranskega pomena, bomo nadalje vzeli, da znaša lastna cena v tovarnah, ki jih žene vodna sila, samo 90 namesto 100. Ker pa trg regulirajoča produkcijska cena mase tega bfiga zLša = 115, Jrej s pri fitom 15%, bodo tovarnarji, ki jim vodna sila poganja Dvoje se pokaže takoj: Prvič: Najprej je nadprofit, ki tukaj nastane, tak kakor vsak nadprofit, ki ne izvira slučajno iz raznih procesov v cirkulaciji, iz slučajnega koleba- WEEEEË 350 dati blago po njegovi individualni produkcijski ceni, bi razlika odpadla. Drugič: Doslej se nadprofit fabrikanta, ki kot pogonsko silo uporablja prirodni vodni padec namesto pare, na noben način ne razlikuje od ostalega nadprofita. Vsak normalni (t. j. ne po slučajni prodajni kupčiji ali zaradi kolebanja tržne cene nastali) nadprofit je določen z razliko med individualno pro- Sta^^e^ett^t^ot s^oh! Zdaj pa pride razlika. Kateri okoliščini se ima tovarnar v tem primeru zahvaliti za svoj nadprofit? V prvi vrsti neki prirodni sili, gonilni sili slapa, ki je tu že od narave in ni kakor premog produkt dela in je ni treba plačati. Toda to še ni vse. Tovarnar, ki dela s parnim Dalje: Nadprofit, ki ga napravi kak drugi kapital, izvira — ne glede na samo slučajna odmikanja od pravila - iz tega, da se je lastna cena znižala, s tem tudi produkcijski stroški. Ti se lahko znižajo aH zato, ker se uporablja posebno velik kapital, tako da se lahko poslovna režija zniža in hkrati splošni vzroki dviganja produktivne moči dela (kooperacija, delitev iBSI 351 panoge nalagal na isti nač i n. Nasprotno, konkurenca stremi za tem, da te razlike vedno bolj in bolj izenači. Drugače pa je z nadprofttom tovarnaja,, ki uporabjja vodni padec. Tukaj je povečana produktivna moč dela zvezana s prirodno silo, ki se da monopolizirati, ki jo imajo samo tisti na razpolago, ki morejo razpolagati s posebnimi kosi zemeljskih tal in njih pritiklinami. Nikakor ni v moči kapitala, da bi tem prirodnim Htm ¦H padca. Pri takih okoliščinah se nadpro-fit spremeni v zemljiško rento, t. j. pripade lastaiku slapa. Ce tovarnar plača temu na leto 10 M za slap, znaša njegov profit 15 M; 15%: od 100 M, kolikor potem znašajo njegovi produkcij- IHIP 352 Jasno je, da je ta renta vedno diferencialna renta, kajti ona ne sodeluje pri določanju splošne pro- produkcijsko ceno kapitala, ki je naložen v dotični bilo nobene zemljiške lastnine, temveč bi n. pr. to- a Jarao je!pda cena slapa - torej cena, ki bi 23 353 Ko smo tako utrdili poem diferencialne rente, preidemo k nje razmotrivanju v pravem poljedelstvu. Kar porečemo o njej, velja v celoti tudi za rudnike. IV. Prva oblika diferencialne rente. Nadprofit, kadar je proizveden normalno in ne ^ta^tLÄSikl IISAII3 P^azIttm^o^ftdii r dvTetkl Lličini kapitala In dela zaposleni na enakih površinah zemljiških tal z neenakimi rezultati. Vse, kar manjša neenakost produkta, doseženega na istem ali na novem zemljišču, ima za učinek nižanje rente, in vse, .kar to neenakost veča, zvišuje Med te vzroke pa spadajo ne samo splošni vzroki (rodovitnost in lega), ampak tudi 1, porazdelitev davkov z ozirom na to, ali deluje enakomerno ali ne; neenakomerno deluje vedno, kadar - kot n. pr. v Angliji — ni centralizirana in kadar se davki pobi- delih dežele; in 3. neenakost v razdelitvi kapitala med zakupniki. Najprej bomo razmotrivali neenake rezultate enakih množin kapitala, uporabljenih na različnih zemljiščih enakega obsega. Dva splošna, od kapitala neodvisna vzroka teh neenakih rezultatov sta: 1. rodovitnot,, 2. lega zemljišč. Slednja je odločilne važnosti pri kolonijah in sploh za vrstni red, v katerem se morejo zemljišča drugo za drugim začeti obdelovati. Dalje je jasno, da ta dva različna razloga diferencialne rente/rodovitnost in lega, lahko delujeta v obratni smer . Neko zemljišče ima lahko zelo dobro lego, hkrati pa malo rodovitnost in narobe. Ta okol-nost je važna, ker nam pojasnjuje, zakaj se pri nani. knj., II. del, 39. pogl. 354 čenjanju dotlej neobdelovane zemlje prav tako lahko Lts^Äozi&%Äai^:s socialne produkcije sploh po eni strani učinkuje izenačujoče na lego kot na razlog diferencialne ISSS1Î t. j, v tem, da je njihova vsebina hranil za rastline različna. Toda tudi če predpostavljamo enako kemično vsebino in v tem smislu enako prirodno rodovitnost dveh tal, bo dejanska rodovitnost različna z 23* 355 Do tega privede deloma uporaba novih poljedelskih metod (kot krmilna zelišča), deloma mehanična sredstva, s katerimi se iz podpovršinske zemlje napravi površinska ali se obe pomešata ali pa se obdeluje samo podpovršinska zemlja, ne da bi je metali na vrh. Za ekonomsko rodovitnost tal je torej stanje produktivne moči dela - tukaj sposobnost, da se pri-rodna rodovitnost takoj usposobi za izkoriščanje — prav tako en moment takozvane prirodne rodovitnosti tal, kakor kemični sestav zemlje in njene druge naravne lastnosti. Ta sposobnost je pa na raznih razvojnih stopnjah različna. poredba raznih vrst tal razume na podlagi te razvojne stopnje*). Potem je diferencialna renta mogla nastati ali po dvigajočem se ali po padajočem vrstnem redu. Vzemimo štiri vrste tal A, B, C, D. Vzemimo da- s^^sä&üä&tis?pto povprečni A naj bodo ta najslabša tla in naj za izdatek 50 M dajo 1 stot = 60 M; torej 10 M profita, ali 20%. B naj da za isti izdatek 2 stota = 120 M. To bi bilo 70 M profita, ali nadprofit 60 M. C naj da pri enakem izdatku 3 stote = 180 M; skupni profit = 130 M, nadprofit = 120 M. P naj da 4 stote = 240 M = 180 M nadprofita. Potem bi imeli naslednji vrstni red: *) Marx pravi dob«**»: »Da je hierarhija (razporedba, vrstni red) vrste tal računana z odorai na to razvojno stopnjo.« S tem memi, da n. pr. kolka tla tretjega razreda zato spadajo k tretjemu razredu (torej so zato manj rodovitna kakor tla drugega razreda in še mamj kakor tla prvega razreda), ker .poljedelstvo po trenutnem stanju svojega razvoja zna izvleči iz njih samo toliko manj produkta, kar se z vsakim razvojem načina dela lahko spremeni, s čimer ibi se potem razporedba raznih vrst tal zaobrnila. - J. B. 356 I. Tabela: Vrsta tal Produkt Založeni kapital Profit Renta stotov M stotov M stotov M A 1 60 50 VB 10 — — B 2 120 50 IVG 70 1 60 C 3 180 50 2V„ 130 2 120 D 4 240 50 3Ve 190 3 180 Vsota 10 600 — — — 6 360 Rente so: za D razlika med D in A; za C razlika med C in A; za B razlika med B in Aj in celokupna renta za B, C, D je enaka vsoti onih razlik. Art SSÄ5 ÄtS-ÄS disi po dvigajočem se redu, povzpenjajoč se od A k D; in končno menjaje, zdaj padajoče, zdaj dvigajoče. Proces pri padajočem redu je bil ta: cena stota se dviga recimo od 15 M k 60. Kakor hitro 4 stoti (tu si lahko mislimo milijone), ki so jih producala tla D, niso več zadostovali, se je cena pšenice tako visoko dvignila, da se je lahko dobavil manjkajoči dovoz od tal C. To se pravi, da se je cena stota morala dvigniti na 20 M. Kakor hitro se je cena pšenice dvignila na 30 M po stotu, so se lahko začela obde- Če je profitna mera za D prvotno prav tako bila = 20%, je znašal njegov celokupni profit od 4 stotov tudi samo 10 M, kar je pa pri žitni ceni 15 M predstavljalo več žita kakor pri ceni 60 M. Ker je pa 357 žito življenjska potrebščina, ki je neobhodno potrebna za obnavljanje delovne sile in ker mora en del od vsakega stota nadomestiti mezdo, drugi del pa konstantni kapital, je pod to predpostavko večvrednost bila višja in torej — pri sicer nespremenjenih okoliščinah — tudi profitna mera. Ce je pa bil vrstni red obraten in se je proces za stot dvignila čez 60 M; ker pa so tla B začela dobavljati potrebni dotok 2 stotov, je cena padla spet na 60 M, pri čemer so tla B proizvajala stot sicer po 30 M, podajala ga pa po 60V k J je njihov dovoz Pri prvi vrsti bi z naraščanjem cene renta rastla profitna mera ne določa z večvrednostjo enakomerno LYofoL LS A^fofa .^2 Pri drugi vrsti bi profitna mera za založeni kapital ostala ista; množina profita bi se izražala v manjši količini žita; toda cena žita bi se v primeri z drugim blagom dvignila. Toda naraščanje profita, ko- 358 likor bi nastopilo, ne bi šlo v žepe zakupnikov, kjer bi pomenilo povišanje profita, ampak bi se na-mesto tega odcepilo od profita v obliki rente. Cena žita bi pa pri tej predpostavki ostala na enaki višini. Zdaj pa vzemimo, da se potreba za žito dvigne od 10 na 17 stotov; dalje da bi se najslabša tla A izpodrinila po drugih tleh A, ki pri produkcijskih stroških 60 M (50 M stroškov plus 10 M za 20% profita) dajejo l1/. stota, katerega produkcijska cena po stotu IS« Prvič: Produkcijska cena stota pšenice ali njegova regulirajoča tržna cena bi padla od 60 na 45 M ali za 25%. Drugič: Pristopilo bi se istočasno od rodo-vitnejših tal k manj rodovitnim in od manj rodovitnih k rodovitnejšim. Vrstni red bi torej šel-križem- Tretjič: Renta od tal B bi padla; prav tako renta od C in D; toda skupni rental (rentni donos) v žitu bi od 6 stotov zrasel na 72/3; površina obdelanih zemljišč, ki dajejo rento, bi narastla in prav tako množina produkta od 10 stotov na 17. V žitu izraženi profit, če ostane za tla A isti, bi se povečal; tudi WMEEËËa padel od. 360 M. na. 345. Sem postavimo ta novi vrstni red. 359 IL tabela. Vrsta tal Produkt Izdatek kapitala Profit Renta Produkcijska »na za stot stot M stot. M stot. M A Wr 60 50 % 10 — — 45 A' 1% 75 50 7n 25 Vb 15 36 B 2 90 50 % 40 % 30 30 B' 27a 105 50 179 16/b 55 i 45 252/7 B" 2% 120 50 70 iv„ 1"/» 22,3 60 22V2 C 3 135 50 l8/» 85 75 20 D 4 180 50 27 130 120 15 Skup. 17 — — — — 7% 345 — Končno, če so se kultivirale samo vrste tal A, B, C, D, pa se je njihova plodovitost tako povečala, da bi produiral A 2 stota namesto 1, B 4 stote namesto 2, C 7 stotov namesto 3, D 10 stotov namesto 4, potem bi skupna produkcija narastla od 10 stotov na 23. Če vzamemo, da bi povpraševanje zaradi naraščanja prebivalstva in padanje cen absorbiralo teb 23 stotov, bi dobili sledeči rezultat: III. tabela. Vrste tal Produkt Izdatek kapitala Produkcijske cene za stot Profit Renta stot. M stot. M stot. M A 2 60 50 30 Vb 10 — — B 4 120 50 15 27s 70 2 60 C 7 210 50 8V7 5Va 160 5 150 D 10 300 50 6 8VS 250 8 240 Skup. 23 15 450 Številčna razmerja so tukaj - kakor pri ostalih! tabelah — samovoljno vzeta, toda predpostavke sa popolnoma smiselne. 360 in tu učinkuje na boljše vrste tal C in D bolj kakor na A in B. Izkušnja je pokazala, da praviloma je tako, čeprav se lahko pripeti nasprotni primer. Ce bi iz- Naše tri tabele se lahko razumejo bodisi kot slika 6tanja, ki obstoji istočasno v treh raznih deželah, bodisi kot zaporedni razvoj ene in iste dežele v raznih časovnih dobah. Če te tri tabele primerjamo, vidimo, da je napačna domneva, ki jo nahajamo pri prejšnjih pisateljih (med njimi pri Malthusu in Ricardu), da namreč diferencialna renta nujno predpostavlja prehajanje k vedno slabši zemlji ali pojemanje rodovitnosti poljedelstva. Pogoj za to rento je le neenakost tal. Produkcijska cena najslabše zemlje, ki ne daje nobene rente, ved- 361 Končno more pri padajočih cenah, ki jih povzroči splošno izboljševanje poljedelstva, z učinkom, da cena produkta najslabše zemlje pada, renta enega dela boljših vrst tal ostati enaka ali pa padati, od boljših vrst tal pa rasti. V. Druga oblika diferencialne rente. Doslej smo razmotrivali diferencialno rento samo kot rezultat različne produktivnosti enakih naložb kapitala na enakih zemljiških površinah različne rodovitnosti, tako da je vsaki novi naložbi kapitala odgovarjalo ekstenzivnejše obdelovanje zemlje, razširjenje obdelane površine. Ali pa lahko nastane kaka Vsekakor nastanejo pri drugi metodi težave glede SS3E- ÄSai^rK nika zemljišča. Renta se namreč določi pri za- Pri razmotrivanju diferencialne rente II je treba poudariti še naslednje točke: Prvič: Njena podlaga in izhodišče je diferencialna renta I, t. j. istočasno obdelovanje zemljišč različne rodovitnosti in različne lege drugega poleg drugega. Zgodovinsko se to razume samo od sebe. V kolonijah je kolonistom treba nalagati samo malo kapi- III. kni., II. del, 40. pogl. 362 tak. Vsak posamezni družinski poglavar skuša za zaposlitev sebe in svojcev izdelati neodvisno področje pitalisticru nam produkcije pojavlja nasproti kmečki lerencialne rente II predpostavlja obstoj diferencial-hg rente I Drugič: Pri diferencialni renti II se različni 363 kapitala, pod katerim posamezno podjetje ne more obratovati z uspehom. Prav .tako se v vsaki poslovni panogi stvori normalna, tisti minimum presega- pun Res je, da n. pr. kmet trosi na svoji parceli mno-en del nadprotitai to bi odpadlo, če bi bil kapital!- SS SEA%or prav tako pod kaiterimi se lahko vrši preobrazba tega nadpro-fita v zemljiško rento. Jasno je potem, da je diferenciaka renta II samo drugačen izraz za diferencialno rento I, da se pa stvarno ž njo sklada. Različna rodovitnost raznih vrst zemljišč deluje pri diferencialni renti I samo to- mm Tu pridemo zdaj k neki bistveni razliki med obema oblikama diferencialne rente. 364 Pri nespremenjeni produkcijski ceni in nespremenjenih diferencah v rodovitnosti različnih vrst zemlje lahko pri diferencialni renti I raste povprečna renta po hektaru ali povprečna rentna mera z ozi-rom na kapital. Toda resnična višina rente, računana po hektaru ali od kapitala, ostane tukaj ista. Nasprotno pa lahko pri diferencialni renti II pod istimi predpostavkami višina rente, merjena po hektaru, raste, čeprav ostane rentna mera, merjena po izdanem kapitalu, ista. Ar?č~M^^ spremenjena. Bilo bi torej popolnoma isto, kakor če bi se od vsake vrste zemlje obdelalo dvakrat toliko hektarov, in sicer pri nespremenjenih stroških, Pro-fitna mera bi ostala ista in prav tako nje razmerje ¦H •KcipiTcU* Isto — naraščanje rente in dviganje zemljiške cene — se lahko zgodi pri padajočih nadprofitnih (in s tem rentnih) merah. Če druge naložbe kapitala po 50 M ne bi produkta podvojile, ampak samo v manjšem obsegu povečale, bi bila mera nadprofita manjša kakor doslej. Kajti podvojeni kapital je dal manj kakor dvakraten produkt, Toda kljub temu bi vsota nadprofita na 1 hektar, izražena v žitu in v denarju, zrastla. In s tem bi se povišala tudi zemljiška cena na hektar. Naslednje kombinacije lahko nastopijo pri diferencialni renti II. 365 a) Prvi primer: produkcija cena ostane nespremenjena. Pri predpostavki nespremenjenih produkcijskih cen se lahko dodatni kapital naloži z nespremenjeno, kPo slej n'e dajPe nobene rente, pbodisi da produktivna šč etnici. To je svojevrsten pojav diferencialne rente II, ki jo razlikuje od diferencialne rente I. Ce bi se dodatni kapitali namesto časovno drug za drugim na istih tleh naložili prostorno drug poleg drugega na novih dodatnih tleh, bi narastla količina rentala in tudi povprečna mera po obdelani celokupni površini, ne pa višina rente na hektar. Pri nespremenjeni množini in nespremenjeni vrednosti celotne produkcije in nad-produkta, koncentracija kapitala na ožji površini zemlje dviga višino rente na hektar, medtem ko njega razkropitev po večji površini ne dovede pri istih okoliščinah do tega učinka. Čim bolj se pa razvija kapitalistični način produkcije, tem bolj se razvija tudi koncentracija kapitala na isti površini zemlje, toliko višje se torej dviga renta, računana na hektar. V dveh deželah, kjer bi bile produkcijske cene enake, razlike med vrstami zemljišč iste in naložena ista množina kapitala, toda v eni deželi bolj v obliki časovno zaporednih naložb na omejeni po- TTT knj II ril 41 prfg 366 vršini zemlje, v drugi pa bolj druga poleg druge na širši površini, bi torej renta na hektar in s tem tudi zemljiška cena bili v prvi deželi višji in v drugi nižji, čeprav bi bila množina rente v obeh deželah ista*). b) Drugi primer: produkcijska cena pada.") I. Pri nespremenjeni produktivnosti dodatno naloženih kapitalov. Pod to predpostavko lahko regulirajoča produkcijska cena pade samo tedaj, če se rodovitnost obdelanih najslabših tal poveča, t. j. torej - ker jemljemo za pogoj, da se razlika v rodovitnosti med posameznimi vrstami zemlje ne spremeni — če se namesto zemlje A začne obdelovati kaka druga, boljša ^^^Zi^a^t^"produkt Tu se pokaže isto, kar smo razvijali že v prvem primeru: da namreč zaradi dodatno naloženega kapitala renta lahko naraste. II.Pri padajoči produktivnosii dodatnih kapitalov. Tudi v tem Drimeru lahko urodukcijska cena pade samo tedä ö?^ ™pÄt A odvečzaradi dodSno naloženih kapitalov v boljsf vrstetd Pokazali smo že, da lahko pri tem žitna in denarna renta raste, pada ali ostane sebi enaka. III. Pri rastoči produktivnosii dodatni h kapitalov. V tem primeru se dodatni kapital pod določenimi pogoji lahko naloži prav tako v zemljo A kakor v boljše vrste zemlje. *) (Marxova op.) Če tukaj govorimo o nadprodtiktu, |e s tem razumeti 'odgovarjajoči del produkta, v katerem se izraža nadprofit. Drugače pa razumemo kot nadprodukt ali večprodiukt tisti del produkta, v katerem se izraža celotna večvrednost, ali v .posameznih slučajih tudi feti del, v katerem se izraža p^Xltd^e^tV^drneSSm^ b"* *" kaP **)III. knj., II. del, 42. po*l. 367 c) Tretii primer: Produkcijska cena raste: (Tega primera Marx v rokopisu, ki ga je zapustil, ni obdelal, samo naslov je bil tu. Friderik Enge 1 s ee to izpopolnil s celo vrsto tabel in je na pod- ^n%EriiktSncialne rente prišel do d) Celotni rezulat..*) [Ne absolutni donosi, ampak razlike (dife-r e n c e) med donosi določajo rento. Najsi razna zem- po vrsti 0, 1, 2, 3, 4 cente, oz. njih donos v denarju. Mnogo bolj važen je pa rezultat z ozirom na celokupne rentne donose, če se kapital ponovno nalaga v ista tla. V veliki večini vseh primerov, ki so tukaj mogoči, se renta dviga tako na hektar zemljišča, ki daje rento, kakor tudi zlasti v svoji celotni vsoti. Samo tam, kjer nehajo obdelovati zemljo najnižje kakovosti, ki naložbe kapitala. Padec celotnih rent pod stanje pri prvi naložbi kapitala bi bil mogoč samo takrat, kadar bi se razen zemlje A nehala obdelovati tudi zemlja B ter bi zemlja C postala regulirajoča in brez rente. voj poljedelstva in civilizaceje sploh, tembojjse višajo rente, takonahekt-ar kakor tudi celokupna vsota rent, toliko ogromnejši po.a/ja tribu,, ki ga družba plačuje v podobi nadpro-titov veleposestnikom — dokler vse *) Od tu dalje III. kaj., IL del, 43. pogl. 368 vrste zemlje, ki se obdelujejo, ostanejo zmožne konkurence. Ta zakon nam razloži čudovito življenjsko žila-vost razreda veleposestnikov. Noben družbeni razred ne živi tako zapravljivo, kakor ta, noben drugi si ne prisvaja pravice do tradicionalnega »stanu pri-mernega« luksusa, ne meneč se za to, odkod priha a denar, noben si tako brez skrbi ne kopiči dolgove msmmim Isti zakon nam pa tudi razlaga, zakaj postaja ta življenjska žilavost veleposestnikov vedno bolj izčrpana. Ko so bile angleške žitne carine 1846. odpravljene, so angleški tovarnarji mislili, da so s tem spre-menili zemljo posedujočo aristokracijo v berače. Namesto tega je postala bolj bogata kakor sploh kdaj poprej. Kako se je to zgodilo? Zelo enostavno. Prvič so od tedaj po pogodbi zahtevali od zakupnikov, da morajo izdajati 12 funtov šterlingov namesto 8 ¦H Toda vse je minljivo. Prekomorski parniki ter severno- in južnoameriške in indijske železnice so bile po eni strani severnoameriške prerije, argentinske pampe, stepe, neobdelane, ki so bile že po naravi usposobljene za plug, ledine, ki so leta in leta celo pri primitivni kulturi in brez gnojenja dajale obilne donose. Dalje so bila to zemljišča ruskih in 24 369 indijskih skupnosti, ki so morale en del, in sicer vedno večji del svojih produktov prodajati, da bi dobile denar za davke, ki jih je izsilil od njih neusmiljeni de- SUH VI. Absolutna zemljiška renta. Pri proučevanju diferencialne rente smo izhajali iz predpostavke, da najslabše zemljišče ne plačuje nobene rente. Najprej moramo pripomniti, da je zakon o diferencialni renti (t, j. o nje naraščanju, pa-danju itd.) docela neodvisen od pravilnosti ali nepravilnosti te predpostavke. Ali cena, plačana za vse žito, nadomešča samo ravno še produkcijske stroške plus povprečni profit najslabšega obdelanega zemljišča ali pa daje še kaj več, tako da nastane tudi na najslabših tleh renta - to je za diferenco med produktom najslabših tal in produktom boljših vrst tal vseeno. Zakon o diferencialni renti je torej popolnoma n^od^Jen-od rezuTtata*nâaleam^a''nggÉ5- Če je tržnajcena zemljiškega produkta dosegla tako višino,dTbo"iiomtna založHa kâpitaTâ, nalo- *) Izvajanja y oglaiih oklepajih je napisal Friderik Engels. J. B, III. knj., II. del, 45. pogl. 370 ženega v zemljiški razred A, da ala kapitalistu navadni povprečni profit, kapitalistu ta pogoj zadostuje, da bo vložil nov kapital v zemljo A. Toda iz predpostavke, da bi zakupnik zdaj lahko naložil kapital v vrsto tal A, če mu ne bi bilo treba plačevati nobene rente, nikakor ne sledi, da je zdaj ta zemlja zakupniku kar tako na razpolago, Okoliščina, da bi zakupnik lahko izkoriščal svoj kapital z običajnim profitom, če ne plačuje rente, nikakor ne daje zemljiškemu lastniku razloga, da bi zemljišče Ipllpp zemljod plačuje na ta nacm renton z drugim pa ne. da je tržna cena žita (ki nam pri tem raziskovanju lÄaS ÄüpÄÄ -et sA povprečni profit). Ali to zadostuje? Ali se ta kapital 371 zdaj res lahko naloži? Ali pa se mora tržna cena toliko povišati, da bo tudi najslabša zemlja A da-jala rento? Potem renta zemlje A ne bi bila enostavna posledica povišanja žitnih cen, ampak na-robe: okoliščina, da mora tudi najslabša zemlja dajati rento, da jenje obdelovanje sploh dovoljeno, bi bila vzrok, da se žitne cene povišajo. Diferencialna renta ima io posebnost, da zemljiška lastnina tukaj pobira samo nadprofit, ki bi ga sicer zakupnik spravil v svoj žep in ga pri določenih okoliščinah za časa svoje zakupne po- ¦H """čT^bh govorimo o tem, da - pod pogojem, da se cena žita regulira po produkcijski ceni - zemljiški razred A ne plačuje rente, razumemo pri tem rento v strogem pomenu besede. Če zakupnik plačuje zakupnino, ki tvori odbitek bodisi od normalne mezde njegovih delavcev bodisi od njegovega lastnega normalnega profita, ne plačuje rente. Že prej razmere), kjer se renta in zakupnina skladata. Še mnogo manj nam pri tem pomaga napotitev h kolonijalnim razmeram. Kolonijo napravi za kolonijo ne samo masa v prirodnem stanju se na-hajajočih rodovitnih zemljišč, ampak nasprotno okoliščina, da ta zemljišča niso prisvojen.. To 372 je tisto, kar dela ogromno razliko med starimi deželami in kolonijami, kolikor se tiče zemljišča: zakonita ali faktična neeksistenca zemljiške lastnine. Tukaj je popolnoma vseeno, ali si kolonisti kar tako Zgolj juridična lastnina zemlje ne ustvari lastniku nobene rente. Pač pa mu daje oblast, da lahko svoja tla za toliko časa odtegne obdelovanju, dokler mu ekonomske razmere ne dovolijo takega izkoriščanja, ki mu daje prebitek. Odtod izvira, kakor je opazil že Fourier, karakteristično dejstvo, da je v vseh civiliziranih deželah razmeroma znaten del zemlje vedno odtegnjen kulturi. nego so doslej obdelana — ali bo zemljiški lastnik dal ta zemljišča zastonj v zakup, ker se je tržna cena mmmm šsmsmm 373 nad produkcijsko ceno, da pridejo na trg nova zemljišča najslabše vrste. Zdaj se vprašamo: Ali sledi iz zemljiške rente od najslabših tal, ki se ne da izvesti iz nobene diference v rodovitnosti, da je cena zemljiškega produkta nujno monopolna cena v navadnem'smislu ali pa cena, v katero vstopa renta v taki obliki kakor davek, samo da zemljiški posestnik namesto države pobira da- ÜpHs Videli smo, da produkcijska cena kakega blaga nikakor ni identična z njegovo vrednostjo, da je nasprotno lahko mad njegovo vrednostjo ali pod njo in da se samo izjemoma sklada z vrednostjo. Zato dejstvo, da se zemljiški produkti prodajajo nad svojo produkcijsko ceno, še nikakor ne dokazuje, da se delom.*) Ce je variabilni (za mezdo izdani) del v raz- *) To je obširno razloženo zgoraj v 6. in 7. poglavju te izdaje. — J. B. 374 manjši kakor pri družabno povprečnem kapitalu.*) Vrednost blaga, ki ga ta producira, je pod njegovo produkcijsko ceno; tako je v splošnem pri najbolj razvitih industrijah. Če je sestav kapitala v pravem poljedelstvu nižji kakor pri družabno povprečnem kapitalu, bi to po- Ä ntnlp^SoVSS EII$SL ?X^l&SL2a ni, odpade tudi ^- obstoji, pa vendar samo po sebi nikakor ne bi zadostovalo za razjasnitev obstoja absolutne zemljiške rente.**) Cela vrsta industrijskih produktov ima lastnost, da stoji njih vrednost nad njihovo produkcijsko ceno, ne da bi zaradi tega dajali kak nadpro- *) Čim večji je pri kakem kapitalu («z. produkcijski panogi) konstantni .kapital v razmerju z variabilnim, toliko višji je P° "vTbsXtno zernljiškoTento bomo imenovali tisto rento* ki je neodvisna od razlike v rodovitnosti .posameznih vrst zemlje ali sukcesivnih (zaporednih) naložb kapitala na istem zemljišču, ki torej ni diferencialna renta. 375 ¦M ¦m Pri nalaganju kapitala v zemljišče je zemljiška lastnina barijera, ki ne dovoljuje nobene nove naložitve kapitala v doslej neobdelana tla ali v tla, doslej še ne dana pod zakup, - ne da bi zahtevala carine, t. j. rente. Zaradi te ovire se mora tržna cena dvig- 376 nost ali naj bo tudi nižja - je nad njihovo produkcij-sko ceno. Njihov monopol bi obstojal v tem, da se ne nivelirajo na produkcijsko ceno, kakor se nive- vzrok rente, ampak renta je vzrok podražitve produkta. Čeprav zemljiška lastnina lahko požene ceno zemljiških produktov čez njihovo produkcijsko ceno, vendar ni odvisno od nje, ampak od splošnega tržnega položaja, za koliko se bo tržna cena čez produkcijsko ceno približala vrednosti in v katerem ob- ¦§¦¦ Ti dve obliki rente sta edino normalni. Izven teh renta lahko izvira samo iz prave monopolne cene, ki je ne določa niti produkcijska cena niti vrednost blaga, ampak samo potreba in plačilna zmožnost kupcev; razmotrivanje take rente pa spada v nauk o konkurenci, kjer se proučuje resnično gibanje rZ Če S bila povprečna sestava organskega kapitala ista ali višja kakor pri družabno povprečnem kapitalu, bi absolutna renta (v tem smislu, kakor smo jo ta Bistvo absolutne rente obstoji torej v tem: Enako veliki kapitali, naloženi v raznih produkcijskih panogah, producirajo z ozirom na svoj različni povprečni sestav različne množine večvrednosti pri 377 enako močnem izkoriščanju dela. V industriji se te različne množine večvrednosti izenačujejo v povprečni profit in enakomerno razdeljujejo na posamezne kapitale. Kapitalom, ki so naloženi v zemljišča, ovira zemljiška lastnina to izenačevanje. En del večvrednosti, ki bi sicer bil deležen izenačevanja v splošno profitno mero, prestreza zemljiška last- VIL Stavbiščna renta. Rudniška renta. Zemljiška cena. Diferencialna renta nastopa povsod, kjer renta sploh eksistira in se ravna po istih zakonih kakor mai *) Adam Smith, Razmotrivanje o bistvu in vzrokih blagostanja narodov (v angleščini). (Prvič izšlo 1776.) I. knjiga, II. pogl., št. 1 in 2. III. knj., II. del, 46. pogl. 378 ki ga ima tukaj lega na diferencialno rento (zelo važno n. pr. pri vinogradništvu in pri stavbiščih v Prava rudniška renta se določa prav tako kakor poljedelska renta. Razlikovati moramo, ali izvira renta iz monopolne cene, ker eksistira od nje neodvisna monopol-na cena produktov ali same zemlje, ali se pa produkti prodajajo po monopolni ceni, ker eksistira renta. (Pri tem razumemo kot monopolno ceno tisto ceno, i^üüi *) Okraj v Boliviji (z glavnim mestom istega imena) z bogatimi srebrnimi rudnika ***) Tlakovanje londonskih cest Je omogočilo lastnikom nekaterih golih skal na škotski obali, da jim ,prej popolnoma nekoristna kamenita tla nosijo rento. A, Smith, I. knjiga, 11. pogl,, štev, 2. 379 monopolno ceno. Zaradi te monopolne cene, katere fMpSS Okoliščina, da se kapitalizirana renta pojavlja kot cena zemlje in da se slednja lahko prodaja kakor vsak drugi predmet trgovine, zakriva dejstvo, da samo to, da je zemeljska obla lastnina nekega števila oseb, omogoča tem osebam, da si morejo en del družbene večvrednosti prila- mm vir naslova ter vseh poslovnih procesove ki teme-človeka. Niti vsa družba, ves narod, da, niti vse 380 sodobne družbe skupaj niso lastniki zemlje. Oni so boljšano. Pri nasledn em proučevan u zeml iških cen se sploh ne bomo ozirali na konkurenčna kolebanja, na špekulacije z zemljišči in prav tako ne na malo zemljiško lastnino, kjer tvori zemlja glavno orodje pro-ducentov in jo ti zaradi tega morajo kupiti po vsaki ceni. L Zemljiška cena se lahko dviga, ne da bi se dvigala renta, namreč 1. s samim padanjem obrestne mere; 2. ker rastejo obresti kapitala, ki je vložen v zemljo. II. Zemljiška cena se lahko dviga, ker raste renta. Renta lahko raste, ker se cena zemljiškega produkta dviga. Lahko pa raste tudi takrat, kadar ostane cena zemljiškega produkta nespremenjena ali celo pada. Če ostane cena produkta konstantna, tedaj lahko renta raste (ne glede na monopolne cene) v dveh primerih: Ali zato, ker se, pri enako velikih naložbah kapitala na starih zemljiščih, začno obdelovati nova zemljišča boljše kvalitete, ki pa zadostujejo le za po- 381 meznega zemljišča ali rentna mera ali tudi množina rente od posameznega kosa zemlje naraščati; množina rente raste v tem primeru s prostornim širjenjem kulture. To je lahko celo zvezano s padanjem rente pri posameznih posestvih. Zemljiška cena se pa lahko dviga tudi celo takrat, kadar cena zemljiškega, produkta pada. V tem pri- Änf -cTdl ^ztM Ä padla, kar pa povečana produkcija več kakor od- e IH. Ti različni pogoji za dviganje rente in zemljiške cene sploh ali cene posameznih vrst zemlje lahko deloma sodelujejo, deloma se lahko izključujejo in lahko delujejo samo menjaje se. Iz navedenega pa sledi, da se iz dviganja zemljiške cene ne sme kar tako sklepati na povečanje rente in da se iz pove- Ni nam tu treba pobliže obravnavati pravega gospodarstva s sužnji (ki se razvija po lestvici od patriarhalnega sistema), ki dela pretežno za lastno potrebo, do plantažnega, ki dela za svetovno tržišče) in veleposestniškega gospodar-s t v a,'pri katere^ se ženski pofestnl b/vi z ob- Si III. knj., II. del, 47. pogl., št. 5. 382 stično nabiranje, kakor na ameriških plantažah, se Dalje parcelna ali mala zemljiška lastninae Kmet je tukaj hkrati svoboden lastnik OVfoîoieza to obliko zemljiške lastnine je ta, da podezëTsto prebivalstvo po številu zelo prekaša mestno, da je torej kapitalistični način produkcije šele 383 val svojo zemljo, in sicer cesto celo do fizičnega minimuma mezde. Vsekakor predstavljajo neko mejo obresti od zemljiške cene, ki jih mora mnogokrat plačevati še kaki tretji osebi, hipotekarnemu upniku. Toda te obresti se pač lahko'pkfčujejo iz tistega dela večdela, ki bi v kapitalističnih razmerah tvoril profit. Da bi parcelni kmet obdeloval svojo zemljo ali kupil zemljo za obdelovanje, ni torej potrebno kot pri hovega dela. Svobodna lastnina kmetov, ki sami gospodarijo, je očividno najbolj normalna oblika zemljiške lastnine za mali obrat. Lastnina zemljišča je za popoln razvoj tega načina obratovanja prav tako potrebna, kakor je lastnina orodja potrebna za prost razvoj Eno od specifičnih slabih strani malega poljedelstva, ki je zvezano s svobodno lastnino zemljišča, izvira odtod, da obdelovalec založi pri nakupu zem- SSSSSsEKSä sassssssšs Zemljiška cena ni nič drugega kakor kapitalizi. rana in na ta način antecipirana renta. Videli smo, 384 da se pri dani zemljiški renti zemljiška cena regulira z obrestno mero. Toda kjer prevladuje parcelna lastnina — kar pač ne predstavlja popolno razvitega kapkalističnegaPnačinaPprodukcie -f kjer je lastnina zemljišča življenjski pogoj za največji del produ-centov, se zemljiška cena neodvisno od obrestne mere dviga zaradi tega, ker povpraševanje po zem- Zemljiška cena, ta element, ki je produkciji sam Tukaj pri malem poljedelstvu nastopa zemljiška cena, ki je pač samo oblika in rezultat privatne last- la* kapitalističnega načina obratovanja nastopa 25 385. mogoče hitro obogatili. Pri obeh zaradi odvisnosti od tržne cene. produkcije - tako njenih materialnih kakor duševnih pogojev - izključena, in ž njima vred tudi pogoji za racionalno kulturo. Po drugi strani pa zem- ¦i Kakor mala zemljiška lastnina ustvarja napol izven družbe stoječ razred barbarov, kateri združujejo v sebi vso sirovost primitivnih družbenih oblik z vsem trpljenjem in z vso revščino civiliziranih dežela, tako zemljiška velelastnina koplje grob delovni sili v zadnjem zavetju, kamor se zateka njena samo- un 386 SLOVARČEK TUJK Sestavil prevajatelj, (Povsem udomačene tujke niso sprejete v slovarček, Negatere besede, zlasti citati v tujih jezikih, smo prevedli kar v tekstu v oklepajih. Prva beseda pomeni prvotni oziroma splošni ipomen dotične tujke, bolj naslednje pa preneseni oziroma posebni pomen. Navajamo le tiste pomene, ki jih imajo dotične -tujke v tej knjigi.) Abnormen, abnonmalen: protipravilen, nepravilen, nenavaden, bolan absoluten; brezpogojen, neomejen, skozinskoz, neodvisen (v nasprotju z relativnim, t. j. s tem, kar obstoji le z oziram na nekaj idlnugega) absorbirati; vsesati abstrahirati od česa; odmisliti; ne ozirati se na kako (nebistveno) stvar abstrakten; odmišljen, {v mislih) razrešen od vsak« zveze absurden; nesmiseln, aboten, neokusen, neslan acre (izg. ekr); angleška mera za naš 40,5 ara agrarec: (poljedelec), zemljiški (veleposestnik, pristaš politike, ki zastopa interese zemljiških posestnikov EsSAyr-** —*"• 'pol|'de,,,ro akuten: oster; ibodeč; težak, kar se ima hitro odločiti (n. pr. alfaoinzeomegan= prva in zadnja beseda grške abecede, rabi se v smislu:) začetek in konec. aljansa, sveta; zveza reakcionarnih evropskih vladarjev (angl., avstr., ruskega) po napoleonovsl* vojskah z nalogo, vzpo- alkimisti; (srednjeveški) učenjaki, ki so skušali napraviti zlato iz .drugih tvarin anali: letopisi analiza; razčlemba, razstavitev (v svrho točne preiskave); analizirati = razčleniti, raziskati posamezne sestavine anekdota: kratka, značilna prigodbica, nav. iz življenja zname- anektiratif priložiti, prideliti; s silo si kaj prisvojiti antagonističen: na nasprotjih sloneč antecipiran: v naprej vzet, pred drugim vzet 25+ 387 anti-: proti- (antijakobinski = protijakoibinski) apW^odXIvtnfe, odobravajoče ploskanje apologetika: zagovarjanje, obramba (kot sistem, struja, zna- argumenti dokazilo, dokazni razlog aristokracija: (vlada najboljših}, gospodstvo plemenitašev, pleni- asociiran: ppridružen, združen barometer; tlakomer (merilo za pritisk zraka, plina) betel: žvečilno sredstvo iz nekega indijskega listja in orehov bjonton: dostojnost, lepo vedenje bnSenfs™ v (živinski) brutto: sirov, neobdelan, ves; brutto teža = kosmata teža (zavoj in vsebina) buržoazija: franc. beseda za meščane, državljane; danes; meščanstvo kot družbeni razred; v posesti produkcijskih sredstev nahajajoči se kapitalistični razred in njegov privesek Ciklopski: orjaški cinično; brez sram«, obzira i(=pasje; .priimek grških filozofov, ki so vse, kar je naravnega in »nespodobnega«, storili in rekli (brez sramu kot psi) cirkulacija: krožeafe city: (svobodno) mesto; centrom mesta, kjer »o banke in trgovine civiliziran: izobražen Damastar: izdelovalec posebnih tkanin, okrašenih z liki, cvetkami itd. (damastov) datirati: z datumom (dnevom) označiti; veljati, šteti od (dolo- decimteth (pri Rimlj.: vsakega desetega moža vzeti ir vrste in usmrtiti, odtod:) zmanjšati, razredčiti degenerala: propad (v moralnem! ali fiziološkem pomenu) dekretirati: (z naredbo, dekretom) določiti, odločiti dialektičen: glej opis tega pojma v cit. Beerovi brošuri, ali v Engelsovem »Razvoju socializma«! Dialektik vidi (v na- 388 diletant; .(prijatelj umetnosti, ki se za zabavo sam brez globljega .razumevanja peča z njo), začetnik dimenzija; obseg, širina in višina distrikt: okraj dividends dohodek od delnice dogmas mnenje, vera; trditev, domneva brez dokaza; (verski) domena; gospodarstvo, potdročje gospad'stva Ekonom; narodni gospodar {kot znanstvenik) eks; iz(ven); bivši; eksfabrikant = bivši fabrikant eksekucija: izvršitev; usmrtitev eksjort: izvoz ekstenziven; razširjen, prostran; ki gre bolj na izkoriščanje narave na širino kakor na majhen prostor z večjim delom in kapitalom (to nasprotno ibi ibilo intenzivno) ekvivalent; nekaj' enakovrednega, enakovredna (nadomestna) stvar element: iprvina; tudi: priroidna sila elita: izbranci, najboljši; »najiinejša« družba empiričen: (to, kar poznamo) iz neposredne praktične izkušnje energičen: močan za udejstvovanje en masse: v masah, v, množicah, na veliko enormen; ogmoimen era; .doba SEMJä, «*n faktor; činitelj faza: določeno stanje, oddelek v redno ponavljajočem se spre- fevddS!U(srS'eveški) družabni red, ki sloni na predpra- 'SSsttzzSZ™"*** <•*¦.. Hrma: tvrdka; trgovski naslov (ime) trgovca, podjetja; krinka fizičen: telesen, priroden (od prirode) Hzik: znanstvenik, ki se peča s fiziko, z raziskovanjem pojavljanja in pretvarjanja prirodnih sil fiziologija; znanost o normalnih življenjskih procesih (pojavih) v živalskem (človeškem) in rastlinskem telesu fond; podlaga, ozadje; temeljni denar, zaklad, naložba denarja formacija; oblika, tvorba formalnost: kar se drži samo oblike, zunanjosti, pravil brez ozira na vsebino formula: pravilo v obliki računa fungirati: = funkcionirati; delovati; udejstvovaii se; iti brez motnje 389 funkcija; delovanje, služba (učinkovanje); matematično: velikost oz. količina, ki je odvisna od druge funt Sterling: angleška denarna enota torija: pošast Galon: ipribl. 4 in pol litra guverner: državni upravitelj Harmonija: sklad (ujemanje), ipravo razmerje (med) hierarhija: razvrstitev po stopnjah (činih); prvotno pomeni to svečeništvo ali svečeniško vlado; potem razvrstitev stopenj v svečeništviu SSS-ÄS-"-'doMki horda: zajednica pri divjih rodovih; tolpa Idealen: v predstavi, ne v resnici obstoječ, n. pr. v mislih; duhoven; tudi: vzoren identičen: istoveten idila: pesnitev, ki slika življenje preprostih ljudi, živečih v naravi: pastirjev, ovčarjev, ribičev itd.; tudi preprosto življenje v naravi idiličen; enostaven, podeželski, preprost, nedolžen. ignorirati: ne poznati; delati se, kakor da ne bi poznal iluzija; samoslepitev; varava, napačna slika imaginaren; domišljen, navidezen, ne v resnici, ampak le v do- {mobffiziran:o ustaljen, za nepremičnega napravljen ali v nepremičnine vložen indirektno: ne naravnost individualen: posamičen, pripadajoč posameznemu bitju oz. indiSmfoS? S industrija; .obrtno predelovanje sirovin in izdelovanje blaga v večjem obsegu v zaprtih delavnicah z uporabo strojev, ki so last podjetnikov, p> 'delavcih, ki prodajajo podjet- nikoim svojo idclovnioi silo iniamija: ostuidnost, brezčastnost inkvizitor: preiskovalni soidnik; navadno v (srednjeveških, pa tudi današnjih) preiskavah z mučilnimi pripravami interes: zanimanje iracionalen; ne racionalen, nesmiseln, protisloven, nerazumen izoliran; osamljen, odločen od1 drugih 390 Jupiter; grški in latinski bog, ki je rodil boginjo Ateno (Mi-nervo), katera mu je skočila iz glave kandidat; tisti, ki računa na kaka mesto ali stremi, se pred- kasiratfc prejemati, pobirati denar kategorija; kak osnoven .poceim našega razuma, ki se ne da več razdeliti v pododdelke; kategorizirate = razvrstitev kemija; znanost o temeljih sestavinah tvari, o razkrajanju, spaijanju in spreminjanju tvari; kemik se ipeča s to zna- karakteristika; značilnost klan; rod klasičen; vzoren, odličen (pisatelj, umetnik); v ožjem pomenu: rimska in grška (literatura, umetnost itd.) za časa iprocvMa klijent: varovanec; odjemalec {stranka) .advokata, zdravnika itd. SATA tssLxtsr^ «.,. •domačinov, ki nimajo nobenih državljanskih pravic kolosalen: orjaški kombinacija: sestava komisija; odlbor, poslan z določeno nalogo (nav. za .preiskavo česa) komisijonar; tisti, ki dela po nalogu nekoga (in za njegov račun) (v trgovini) kompliciran: sestavljen; zapleten, težaven komuna: .skupnost, tu v pomenu .prastare (komunistične) ob- konc^tr,acijat zedinjenje, skrčenje oz. združitev na ožji prostor koncentriran: združen na ožji prostor, enoto koncesija: posebna dovolitev (kot popuščanje od .pravila), do- konferencaT sestanek v svrho posvetovanja; posvetovanje, razgovor koniuznost: zmedenost, (duševna) neurejenost konjunktura: vsakokratno stanje (zveza, sestav, harmonija oz. .kolebanje) odločilnih gospodarskih .činiteljev konkurent: tekmec konkurenca; tekmovanje 391 konsekventen: dosleden konservativen; obdrževalen; tisti, ki hoče -obdržati sedanje; v soc. smislu: reakcionaren konstanten: stalen, aespremenljiv konstitucija: ustava kontinentalen; celinski (nasproti otoku); zemlja ima 5 kontinentom; za Angleže je kontinent ostala (celinska) Evropa brez Anglije (ki je otok); ta se rabi ta beseda skoro povsod v slednjem pomenu kontrahent: tisti, ki sklepa pogodbo. kontrakt: ipoigodlba kontrast: nasprotnost (pri barvah, značajih itd.) konzervirati: ohraniti korespondenca: dopisovanje, dopisništvo; pisma kooperacija: skupno delovanje; zadnuga komopolkbâtiTto^'L.riti na vse dežele; kozrnos = svet, kozmoipoli* = državl^n vsega sveta, nekako internacionalen (Goet.be n. pr. ije .bil kozmopolH) kreatura: stvor kredit: up kritika: ocena, sodba (.presojanje) o nečem (ne obsodba pred sodliščem!) kriza: iprvotao (grški): odločitev; odločilen preokret v težki bolezni; zaplet, težki položaj; o krizi v gospodarstvu glej dotični odstavek! kronika; zgodovina! dogodkov (brez razlagajoče zveze), popisovanje dogodkov (po časovnem redu); kronist ali kronik: tisti, ki pilše kroniko KurlfSnfe^oSelovanje; oeiokupnost znanstvenih, tehničnih in duševnih .priddbitev kake dobe ali kakega naroda kultivirati; obdelovati; negovati kura: vsi ukrepi za pobijanje ali' preprečevanje kake bolezni; zdravljenje; .čuvanje kvalificiran; usposobljen; označen, uvrščen kvaliteta: kakovost 392 Leviathan: .bajeslovna svetopisemska morska pošast (iz Jane- zovega razodetja) lokalen: krajeven; omejen samo na en (domač) kraj lord: v angleščini: naslov .visokega .plemiča; prvotno: gospod Madame: francoski: gospa -magnet: železo {ali jeklo), ki privlači k 'sebi drug železen predmet maksimalen: največji materija: snov, tvar meduza: strašna bajeslovna kača mehaničen: strojen, po strojih spravljen v gibanje; gibalen; običajen, nekaj, kar se dela iz navade premikanja, brez misli moment: točka, okoliščina, trenutek monarhija; vlada enega, država z enim vladarjem monopoli pravlca samo enega .do trgovine ali razpolaganja z nečem; izključna pravica, posest, oblast nad čem montiran: postavljen (pri stroju, iz posameznih delov v celoto ali na kaj dtogega) moralen; nraven motiv: gonilni razlog za kako dejanje; odločilna mikavna okoliščina Naturalen: priroden; v naravi; in natura:= v naravi (nar, negacija: zanikanje; (v dialektičnem razvoju: pozitivno — negacija — negacija negacije, ali: teza — antiteza — sinteza; glej. cit. Beeerovo brošuro!) negativen: nikalen, zanikajoč (nasprotje od1 »pozitiven«) nervus rerum: živec stvari; glavno gonilo stvari (tu: denar) netto: čist; n. ipr. čista teža niveliranje: izenačenje (na isto višino) nota: znak, opomba, račun (v trgovini); diplomatsko pismo; znak za ton, ton sam (tudi poteza, značilnost) 393 Objektiven: stvaren; predmeten; resničen, nepristranski oiicijelno; uradno, službeno oligarhija; vlada samo nekaterih, maloštevilnih; tudi: vlada maloštevilnih «lo bogatih plemiških rodovin operacija; opravilo, način ravnanja organ; orodje; .čutno orodje, orodje za življenje, govor; del opiat; mamilo Parcela; kW, v pomenu; (odcepljen, majhen) kos zemljišča patent: prvotno; javno pismo; svečan odlok deželnih knezov;, spričevalo oz. odlok, po katerem ima iznajditelj zaščitno patricij: vladajoči razred (aristokracija) pri Rimljanih (glej:, p.riodičoa, t dokeeriji ,**»h, od imt do «.sa (ne reden) listi večinoma prevzeli še ostanke suženjstva plebejec; pri Rimljanih pripadniki nižjega razreda (ljudstva sploh), ki je bilo izključeno' od višjih državnih služb in-državnih zemljišc, vendar je moralo plačevati davke in hoditi na vojsko; ibili so v nasprotju! s »patriciji« navadno, nižje ljudstvo plus; »in« (+) v raloumstvui polemika; borilna, ibojna umetnost; duševni boj, vojna s peresom politična ekonomija; nauk oz. znanost o narodnem (dobesedno;-.državnem) .gospodarstvu, narodno gospodarstvo1 politika; državna umetnost, znanost v državi; skupnost vseh javnih zadev; smer, v kateri naj bi se upravljala država potencirati; povišati, povečati, pomnožiti pozitiven; .določen, potrjujoč, v resnici obstoje« (nasprotje od »negativen«) pregnanten; noseč (kot žena, samica); pomemben, ki ima vsebine; zgoščen, stisnjen premija; plačilo, nagrada prerije; stepe v Sev. Ameriki; v Argentini se imenujejo pampe P^oC^^n^?opl^tekU,' P0St0PeJt Sroducent;proizvajakc,^delovalec produkcija: proizvajanje, izdelovanje 394 produkt; .proizvod, izdelek produktiven; proizvajajoč, ustvarjajoč, plodovit proKt: dobiček {mi rabimo besedo iprofit za vso večvrednost, od katere tvori »podjetniški dobiček« samo en d«l) progresiven; napreden; napredujoč, ki se v določenem razmerju vedno veča proklamirati; proglasiti proletarec: mezdni delavec. (Prvotno: najnižji — šesti — razred v starem Rimu, ki ni posedoval nič, ni plačeval davkov in je služil le za potomstvo in za vojsko) proporc; razmerje proporcionalen; v razmerju se nahajajoč protekcija: zaščita; na enem mestu; državna podpora manu- Racionalen; po razumu, temelječ na podlagi umnega »poznanja radikalen; korenit rasa; rod reagirati; delovati (tako kakor odjekniti) na nekaj, »nazaj učinkovati« reakcionaren; nazadnjaški realizirati: uresničiti; izkoristiti, vnovčiti, uvrednotiti reducirati: »manjšati, skrajšati; spremeniti (v računstvu) več-enot v eno enostavnejšo reformacija; preureditev (tui: rimske cerkve v protestantovsko v začetku novega veka) regulirati; uravna(va)ti relativen: v razmerju {s čim drugim; ne sam po sebi) renta: tekoči, redni letni dohodek brez dela (posebno na podlagi lastninske pravice dio zemlje, poslopij, na podlagi državnih zadolžnic; včasih tudi: penzija, n. pr. invalidna) rentabilnost: izdatnost; če se izplača, če je vredno storiti rental: rentni prejemek (izražen v absolutnih številkah, ne v reproducirati: znova producirati revir: okrožje, .omejen predel, področje revolucija: prevrat, nagla in (korenita) sprememba rezervirati: zadržati, dati si pridržati ali zasesti režime: ponovitev vsega v kratkem, v bistvu rezultanta: končna sila, ki nastane, če jih več istočasno deluje in se izlije v eno> rezultirati: slediti (iz česa) režija: neposreidni državni obrat v nasprotju z zakupom državnih dohodkov; delovanje in služba režiserja v gledališču rislrirati: tvegati nevarnost rubrika: napis v knjigah, časopisih (prvotno rdeče napisan, ruber = rdeč); odtod: oddelek, poglavje minirati: uničiti, upropastiti 395 Servitute uslužnost, prisilna dolžnost, omejitev lastnine do kakega predmeta shemai .vsaka olblika, ki služi za vzor, načrt razvrstitve, sli- shenyTangieaki izraz za neko juznošpansko vino (iz pokrajine sikofa^tTîtistif kiT prstom kaže; ogleduh, šikaner, denunciant, simbolno; slika po plamenu; če se rabi kak znak, ki naj porn eni kak izraz, namesto direktnega izraza sinekura: duhovska služba, kruh, preskrba brez .dela sistem; sestav; po načrtu .urejeno sestavljena celota situiran; ležeč, v (dobrem) položžj soiizem: grška filozofska šola; sofisti so danes v zaničlji- stadij; isto kakor faza, samo da je pri stadiju naglas bolj na .prehodu k novi stopnji MbjeMivisHčraf izhajajoča načela^nauka), da vse spoznanje in mišljenje ne zajame bistva zunanje stvari, ampak da je le (Subjektivna (osebna) reakcija delovanja zunanjih stvari na 'človeka substanca: podstat, bistvenost, snovna podlaga, nositelj .po- subt&zv&.l^neten; fin, nežen; natančen suveren; vladajoč, popolnoma neodvisen in nikomur ladgovo-ren Šiling (angleški); 1 funt šterling = 20 šilingov po 12 penijev; 1 ŠUing je okroglo 1 marka Talmudski; iz tatoulda, judovskega verskega (svetopisemskega) nauka tautologia; če povem z dvema ali več besedami isto; samo navidezna razlaga, ki pove z drugimi besedami isto, nam. da bi razložila temperament; značaj, nav. v pomenu zelo živahnega, močnega značaja tendenca; namen, določena smer, stremljenje k določenemu cilju teoretičen; = po teoriji = iduševno opazovanje, raziskovanje, -AAA- — (v ™p™"" s ^ termin: rok; (termin = strokovni teraz za kak pojem) 396 Times: viodilni in eden najstarejših londonskih dnevnikov totatooi povsTm! celotno trabant, spremljevalec-, mesec je Trabant« zemlje okrog solnca tradicionalen; po star(odavn)ein običaju, izročilu transmisije: osi, stroji, ki prenašajo silo od pogonskega na tribut; davek Unča; angleška utežna enota = 28.37 g utopija; nekaj, kar obstoji samo v domišljiji in je neizvedljivo, se nikjer v resnici ne nahaja uzurpacija; protipravna prisvojitev oz. prevzem posesti virtuoz: mojster v kaki umetnosti vulgarna (ekonomija); prvotno poljudna (ekonomija); tista, ki si tudi sama sebi «do (poljudno to plitvo, površno tolmači, ne da bi posegla v bistvo Yankee (izg. jenki); priimek evropskih Angležev za severo-amerikanske Angleže 397 SEZNAM manj znanih, oziroma novih strokovnih izrazov. V nemščini V slovenščini: V srbohrvaščini (posneto po srbskem prevodu .Kapitala" ; pri dveh izrazih rabijo prvega Srbi, drugega Hrvatje): Arbeitslohn mezda najamnina, nadnica Austausch zamena, menjava, (izmena) izposojevalec razmena Borger zajmoprimalac Eigenproduktion produkcija za sebe sopstvena proizvodnja freisetzen sprostiti, postaviti na oslobadjati, činiti razpolago raspoloživim Gebrauchswert uporabna vrednost upotrebna vrednost Gemeinwesen skupnost zajednica Kapital, konstantes konstantni in postojani i promen- und variables variabilni kapital Ijivi kapital Kapital, fixes und fiksni in krožeči utvrdjeni i prometni zirkulierendes kapital kapital Kosten stroški troškovi Kost(en)preis stroškovna (lastna, nabavna) cena cena kostanja Kreislauf krogotok kružni tok Mehrwert večvrednost višak vrednosti Mehrprodukt večprodukt višak proizvoda Mehrarbeit večdelo višak rada Profitrate profitna mera profitna stopa Tauschwert menjalna vrednost prometna vrednost Überprofit nadprofit Umlauf obtok opticaj Umsatz promet,prodaja (prodati, obrniti) promet (prometnuti) Umschlag preobrazba obrt Unkosten potroški troškovi Verleiher (Geld-) posojevalec zajmoduvac Verwerten, Verwer- povečati vrednost, valorizovati, proces tungsprozess dobičkanosno upo- valorizacije vorschiessen rabiti ; proces ve-čanja vrednosti, iz-koriščanja založiti uložiti 398 SEZNAM temeljne marksistične znanstvene literature, ki je doslej izšla v slovenščini in srbohrvaščini. Dela, ki so izšla v •obeh jezikih, so citirana samci v slovenščini, A. Bebci, Žena i socijalizam (sh„ v ciril. in lat.) M. Beer, Kari Marx {slov,) M. Beer, Opča dstorija socijalizma L dio (-h.) K. Ceitdn, Kari Mara, životopis (sh.) " Fr. Engels, Por.eklo iporoidice, privatne svojine i idržave (sh.) Fr. Engels, Razvoj socijalizma od utopije .do znanosti (slov.) F. Filipovič, Razvitak .društva m ogledalu historijskog materi-jalizma '(sh.) H. Gorter, Istorijski materifalizam (sh.) K. Kautskv, Ekonomska teorija Karla Marxa (ah,) K. Kautsky, Put Ica vlasti (sh.) Dr, S. Markovic, Iz nauke i filozofije (sh.; aelo poljudno in izčrpno pisana kritika vse najmodernejše filozofije v luči Dr. sî^Markovié, Nacionalno pitanje u svetlosti marksizma (sh.) K. Marx, Gradansiki rat o Francuskoj (sh.) K. Marx, Klasne bombe u Francuikoij (sh.) K. Marx, Mezdno delo in kapital (slov.) Marx in Engels, Nadnica, cena i profit (sh,i Marxovo poljudno predavanje o temeljih kapitaiističnega gospodarstva, zelo. lahka in izčrpna brošura) Marx in Engels, Revolucija i kontrarevolucija u Nemačkoj (sh.) Marx in Engels, Komunistični manifest (slov., 2 predvojni in 1 povojna izdaja) Panekuk, Marksizam i darvinizam (sh.) J. Plehanov, Osnovni problemi marksizma (sh,; .znamenita knjiga slovitega »očeta« imskega marksizma) E. Preobraženski, Moral i klasne norme (sh.) Voljgi^aMaTériTaSsUckoSishv,atanje histerije (sh.; Voljgin = psevdonim it löhianova. — Pirev.) 399