3" 3 f O m co i? ISSN 1310*2943 Meteorološka postaja Pokoj i i če Gospod Ivan Dragarje že dobrih 46 let opazovalec na padavinski meteorološki postaji Pokoj išče Ag rometeorol og ija Visoke temperature zraka so prebudile prve spomladanske rastline Onesnaženost zraka Z a rad t pogostega ju cjo za hodnika visoke koncentracije SO^. v Šoštanju Nadpovprečno topel in r>a vzhodu države nadpovprečno sončen februar Klimatske razmere v februarju VSEBINA 1. METEOROLOGIJA.....................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v februarju 2002............................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v februarju 2002.............................................................................................. 17 1.3. Klimatske razmere v zimi 2001/2002......................................................................................... 23 1.4. Meteorološka postaja v Pokojišču..............................................................................................29 2. AGROMETEOROLOGIJA.......................................................................................................31 3. HIDROLOGIJA..........................................................................................................................35 3.1. Pretoki rek..................................................................................................................................35 3.2. Temperature rek in jezer.............................................................................................................39 3.3. Višine in temperature morja.......................................................................................................41 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v februarju 2002................................................... 45 4. ONESNAŽENOST ZRAKA.......................................................................................................47 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.................56 6. POTRESI.....................................................................................................................................60 6.1. Potresi v Sloveniji - februar 2002.............................................................................................. 60 6.2. Svetovni potresi - februar 2002................................................................................................. 62 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM.........................................................64 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Življenje na izlivu Sore. Sora v Medvodah je do leta 1991 veljala za enega najbolj onesnaženih pritokov Save. Leta 1992, ko so v Tovarni celuloze in papirja v Goričanah ustavili proizvodnjo, se je kakovost Sore iz najslabšega, 4. kakovostnega razreda izboljšala na 2.-3. kakovostni razred. (foto: Lidija Honzak) Cover photo: Life on the outfall of Sora. Prior to 1991 the Sora in Medvode was classified as a most heavily polluted tributary of the Sava. The quality of the Sora improved from 4 to 2-3 quality class, when the celullose and paper mill Tovarna celuloze in papirja in Goričane stopped its production in kakovostni razred. (foto: Lidija Honzak) all of Sora. Prior to 1991 the Sora in Med the Sava. The quality of the Sora improve ■ mill Tovarna celuloze in papirja in Gorič 1992. (Photo: Lidija Honzak) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v februarju 2002 1.1. Climate in February 2002 Tanja Cegnar S februarjem se je končala meteorološka zima, bil je nadpovprečno topel, na vzhodu in severovzhodu države je bil odklon od dolgoletnega povprečja statistično pomemben. Tako kot januarja se tudi februarja živo srebro še lahko spusti globoko pod ledišče. V letošnjem februarju pravega mraza ni bilo, saj se temperatura zraka, z izjemo visokogorja, nikjer ni spustila pod -10 °C. Na severovzhodu in severozahodu države je padavin primanjkovalo; ob morju, v Beli krajini in ponekod na Dolenjskem je bilo dolgoletno povprečje februarskih padavin preseženo. Sončnega vremena je bilo na zahodu države malo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, v vzhodni polovici države pa je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Na Primorskem se je povprečna dnevna temperatura med 3. in 5. februarjem in v zadnji tretjini meseca nekoliko spustila pod dolgoletno povprečje, drugod po državi je bilo vse dni vsaj tako toplo kot v dolgoletnem povprečju. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo ob koncu meseca. 12 12 10 o 8 >o S 6 > O 4 Q O 2 £ O 0 J Q O -2 -4 12 C? 10 < 8 >o M 6 ti P* > O 4 Q O 2 £ O J 0 Q O -2 -4 BILJE 10 < 8 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 LJUBLJANA _______________________________________________________________________________________________H_____________ O -2 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- NOVO MESTO «Ml llhJ i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -4 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 < 8 CLc Š Ph g z o g 6 - 4 - -4 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka februarja 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, February 2002 Temperatura zraka se je na Kredarici spustila najnižje 22. februarja, takrat so izmerili -16.5 °C. Po nižinah je bilo večinoma najhladnejše jutro 25. februarja, v Postojni se je živo srebro spustilo na -7.8 °C, v Ratečah je bilo -8.9 °C, v Novem mestu -4.3°C, Celju -5.7, Mariboru -3.0 °C, Slovenj Gradcu -5.5 °C in Murski Soboti -4.0 °C. V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura -3.0 °C. Najvišja februarska temperatura zraka je bila izmerjena med 2. in 4. februarjem, ponekod tudi 12. ali 13. februarja, le ob morju je bil najtoplejši zadnji dan v mesecu, ko so izmerili 14.4 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 13.8 °C, v Črnomlju je temperatura dosegla 18.0 °C, v Mariboru in Murski Soboti so izmerili 17.8 °C. Tako po najvišji kot tudi po najnižji izmerjeni temperaturi letošnji februar ni pomembno odstopal od povprečnih razmer. 2 0 Povprečna februarska temperatura zraka v Ljubljani je bila 5.0 °C, kar je 3.6 °C nad dolgoletnim povprečjem in za spoznanje presega običajno februarsko variabilnost povprečne mesečne temperature zraka. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najhladnejši februar 1956 z -2.9 °C, najtoplejši pa 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo leta 1998 z 12.2 °C. K visoki mesečni temperaturi je nekoliko bolj prispevala visoka povprečna jutranja temperatura kot povprečna popoldanska temperatura zraka. Povprečna najnižja dnevna temperatura zraka je bila v letošnjem februarju 1.6 °C, povprečna najvišja dnevna pa 8.8 °C, prva je odstopala od dolgoletnega povprečja za 3.6 °C, slednja pa za 3.3 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad sicer od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva na lokalne temperaturne razmere. 16 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 Slika 1.1.2. Povprečna februarska najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February and the corresponding means of the period 1961-1990 V visokogorju je bilo odstopanje od dolgoletnega povprečja podobno kot na Štajerskem. Na Kredarici je bila povprečna februarska temperatura zraka -4.6 °C, kar je za 4.1 °C nad dolgoletnim povprečjem, to pa je že statistično pomemben odklon. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bilo pet februarjev hladnejših od letošnjega, najhladnejši je bil februar 1956 s povprečno mesečno temperaturo zraka -17.2 °C, leta 1998 je bil doslej najtoplejši februar, povprečna temperatura je bila -2.5 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna februarska najnižja dnevna in povprečna februarska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. 24 g 16 Q O d 12 > 8 -- 1951 1956 1961 m-f 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Februarsko število ledenih (levo) in hladnih (desno) dni ter povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature less than 0°C (left) and number of days with minimum daily temperature less or equal 0 °C (right) in February and the corresponding means of the period 1961-1990 Ledeni so dnevi, ko temperatura zraka ves dan ostane pod lediščem (slika 1.1.3. levo). V Ljubljani je že tretji februar zapored minil brez enega samega ledenega dneva, februarja 1956 pa je bilo kar 21 ledenih dni. Hladni so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo enako ali nižjo od 0 °C. V Slovenj Gradcu je bilo 22 hladnih dni, v Celju 15, Murski Soboti 14, Mariboru in Črnomlju po 10. V Ljubljani je bilo 8 hladnih dni, kar je 10 dni manj od dolgoletnega povprečja. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, ki so zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3; v preglednici 1.1.4. smo temperaturo, padavine in sončno obsevanje po tretjinah meseca primerjali z dolgoletnim povprečjem. Na sliki 1.1.4. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 20 4 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 ■ 15 10 5 ■ 0 -5 ■ -10 -15 -20 ■ -25 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 13 5 7 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN O I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 13 15 17 19 DAN 21 23 25 27 O 3 H W W H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 13 5 7 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 13 15 17 19 DAN 21 23 25 27 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 13 15 17 DAN 19 21 23 25 27 O I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 13 15 17 DAN 19 21 23 25 27 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN Slika 1.1.4. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) februarja 2002 Figure 1.1.4. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), February 2002 Februarja je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi nad povprečjem obdobja 1961-1990. Največji in statistično pomemben je bil temperaturni odklon na Štajerskem, v Beli krajini, Prekmurju in večjem delu Dolenjske, kjer je bilo za več kot 4 °C topleje od dolgoletnega povprečja. Najbližje dolgoletnemu povprečju je bila temperatura v Vipavski dolini, kjer je bilo za 1.6 °C topleje od dolgoletnega povprečja. Na sliki 1.1.5. je odklon februarske temperature zraka od dolgoletnega povprečja prikazan shematsko. 9 9 3 5 7 9 11 3 5 7 9 9 3 5 7 9 11 3 5 7 9 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Figure 1.1.5. Mean air temperature anomaly, February 2002 Slika 1.1.7. Višina padavin februarja 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.7. Precipitation amount in February 2002 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.6. Prikaz porazdelitve padavin februarja 2002 Slika 1.1.8. Trajanje sončnega obsevanja februarja 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Bright sunshine duration in February 2002 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Januarja in februarja pri nas v povprečju pade najmanj padavin. Na sliki 1.1.6. je prikazana februarska višina padavin; največ jih je bilo v Posočju, najmanj v Pomurju. Dolgoletno povprečje februarskih padavin je bilo preseženo ob obali, Beli krajini in v Krški kotlini za več kot petino. Zgornjesavska dolina je dobila manj kot 60 % dolgoletnega povprečja, padavin je primanjkovalo tudi v Pomurju. Na sliki 1.1.7. je shematsko prikazan odklon februarskih padavin od dolgoletnega povprečja. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v Julijcih in na Krasu, bilo jih je 11. Ob obali je bilo 7 padavinskih dni, prav toliko jih je bilo tudi v Prekmuiju. V večjem delu Štajerske so zabeležili le 5 padavinskih dni. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce 1 3 25 povprečje 1961-90 50 75 100 125 | | februar 2002 Slika 1.1.9. Mesečne višine padavin v mm februarja 2002 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Monthly precipitation amount in February 2002 and the 1961-1990 normals Z Q O ►J > w H 28 24 20 16 12 - 8 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 250 Slika 1.1.10. Februarsko število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in February with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.11. Februarska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in February and the mean value of the period 1961-1990 £ £ 200 150 100 LJUBLJANA BEŽIGRAD IIIill 50 - 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Tako kot marsikje po državi je bilo tudi v Ljubljani februarja manj padavin kot v dolgoletnem povprečju (slika 1.1.11.), namerili so 68 mm, kar je 85 % dolgoletnega povprečja obdobja 1961-1990. Od sredine minulega stoletja so bili v Ljubljani trije februarji skoraj brez padavin, v letih 1959 in 1993 je padlo 6 mm in leta 1998 3 mm. Februarja 1968 so namerili 208 mm. 0 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 40 -35 -, 30 -, 25 - - ■ W 3 20 > < ^ 10 -5 - 0 KREDARICA i > w m o 4 g >o 2 I .....i 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 40 -t 35 - 30 - ¡3 ¡3 25 - w £ 20 - > DA 15 - A 10 - 5 - 0 BILJE ___________________J || i ■----' i 1- F Ft-T-T P P U I" IT i I" I" I" I—1-1 > 6 W M m o 4 § >Q § 2 M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 40 35 - 30 - S Ja 25 - w £ 20 - i* A 15 - D A 10 - 5 - 0 40 35 30 S s 25 w 20 > 15 Q < Oi 10 5 0 LJUBLJANA ............I..................... ................ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 DAN J.....J 19 21 23 25 27 > w M m o o >§ N o M 40 35 30 S Ja 25 w 20 > A 15 D A Ch 10 5 0 CELJE b.7. 1 3 5 7 9 11 13 15 1' DAN 19 21 23 25 27 m o o z >o z o M MURSKA SOBOTA 7 9 2 1 > W m o o z >o z o 40 -T 35 - 30 - ¡3 Ja 25 - w £ 20 - > <• 15 - Q < 10 - 5 - 0 40 -t 35 - 30 - S id 25 - W 20 - > A 15 - D A Ol 10 - 5 - 0 NOVO MESTO 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 r DAN L, 19 21 > w m m o o >§ § MARIBOR .. _ ... __________| _ _ _ ________ rrrrrrlirrFrrr^,- > M m o o >§ z o M 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN 40 35 ^ 30 S ¿25 3 20 > ^15 < 10 5 0 PORTOROŽ > 6 W m m o •I , I 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 DAN Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) februarja 2002 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2002 10 10 8 8 6 0 1 3 5 10 10 8 8 6 6 4 4 2 0 0 10 8 6 4 2 0 10 8 8 6 0 1 3 5 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo ob obali, na Krasu in v Vipavski dolini, ob obali je sonce sijalo 54 ur, kar je le 45 % dolgoletnega povprečja, v Vipavski dolini je bilo sončnega vremena le pol toliko kot v dolgoletnem povprečju. Na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju je bilo dolgoletno povprečje preseženo. ^ o j > w H >!Z) 200 150 100 - 50 - LJUBLJANA nii- i.l ui.kri Slika 1.1.13. Februarsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in February and the mean value of the period 19611990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 V Ljubljani je bilo februarja v letih od 1997 do 2001 sončnega vremena precej več od dolgoletnega povprečja, letos so zabeležili 82 ur, kar je 97 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončen je bil v preteklosti februar 1998 s 176 urami sončnega vremena, najbolj siva pa sta bila februarja 1969 in 1972, ko je sonce sijalo le 23 ur. 10 5 6 S 5 > $ 4 LJUBLJANA i inr i in i 11 30 25 Q O d 15 > w H »M j0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.14. Februarsko število jasnih dni in povprečje Slika 1.1.15. Februarsko število oblačnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in February and the mean Figure 1.1.15. Number of cloudy days in February and the value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Največ jasnih dni, to je dni s povprečno oblačnostjo manjšo od dveh desetin, so zabeležili v Črnomlju in v Lescah, bilo jih je 7. V Biljah in ob obali ni bilo niti enega povsem jasnega dneva. V Ljubljani sta bila dva (slika 1.1.14.), kar je en dan manj od dolgoletnega povprečja, od sredine minulega stoletja je bilo 9 februarjev brez jasnega dneva, v letih 1993, 1997 in 1998 je bilo po 9 jasnih dni. 9 8 7 3 5 0 0 Precej več kot jasnih je bilo februarja oblačnih dni. Po 17 jih je bilo v Vipavski dolini in na Krasu, ob obali jih je bilo 15, prav toliko tudi v Ljubljani (slika 1.1.15.). Najmanj oblačnih dni je bilo februarja v Zgornjesavski dolini in v Prekmurju. Povprečna mesečna oblačnost je bila najmanjša v Ratečah, tam so v povprečju oblaki prekrivali 5.3 desetin neba. Na Kredarici je bila povprečna oblačnost 6.7 desetin, ob obali in v Vipavski dolini od 7.6 do 7.8 desetin. V Ljubljani so oblaki v povprečju prekrivali 7 desetin neba, kar je nekoliko več od dolgoletnega povprečja. V preteklosti sta bila v Ljubljani najbolj oblačna februarja 1969 in 1972, takrat so oblaki v povprečju prekrivali 9 desetin neba, največ jasnega neba je bilo februarja 1998, ko so oblaki prekrivali le 4.1 desetine neba. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - februar 2002 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - February 2002 Postaja T emptrainra Son c e Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT VE P PP Lesce 515 2.3 2.6 7.9 -1.5 13.0 3 -6.0 25 21 0 495 109 5.7 11 7 72 85 8 0 1 5 16 17 0 5.8 Kredarica 2514 -4.6 4.1 -1.2 -7.4 5.3 3 -16.5 22 27 0 690 109 93 6.7 11 4 72 74 11 0 14 28 75 18 7 745.9 3.0 Rateče-Planica 864 1.0 3.5 7.3 -3.3 13.5 12 -8.9 25 25 0 532 113 99 5.3 9 6 33 42 8 1 3 14 13 18 2 916.2 5.1 Bilje pri N. Gorici 55 5.7 1.6 9.8 2.6 15.1 2 -4.0 25 4 0 400 64 51 7.6 17 0 80 86 9 0 6 0 0 5 1011.6 7.7 Slap pri Vipavi 137 5.7 1.6 10.0 2.1 16.0 2 -2.2 25 7 0 400 7.8 17 1 73 77 10 0 4 0 0 2 7.5 Letališče Portorož 2 6.8 2.6 10.1 3.2 14.4 28 -2.2 25 1 0 362 54 45 7.8 15 0 79 126 7 0 7 0 0 7 1018.0 8.4 Postojna 533 3.7 3.1 8.2 -0.3 14.5 2 -7.8 25 14 0 458 82 78 6.9 14 3 100 112 10 0 4 3 10 17 9 6.1 Kočevje 468 3.8 3.6 9.6 -0.7 18.2 12 -6.1 25 19 0 454 6.7 12 3 88 97 9 0 6 5 23 17 7 5.9 Ljubljana 299 5.0 3.6 8.8 1.6 13.8 5 -3.0 25 8 0 420 82 97 7.0 15 2 68 85 8 0 8 5 15 17 5 982.8 6.9 Bizeljsko 170 5.4 3.9 10.6 1.0 15.6 12 -3.2 2 7 0 409 6.6 11 2 63 113 10 0 3 1 3 17 7 6.7 Novo mesto 220 5.5 4.4 10.7 1.3 16.8 4 -4.3 25 12 0 399 107 118 6.4 12 6 78 142 9 0 6 3 9 17 8 990.6 6.9 Črnomelj 196 6.0 4.8 11.5 1.0 18.0 4 -5.5 25 10 0 386 5.8 13 7 91 125 8 1 3 2 6 17 0 6.9 Celje 240 4.7 4.0 10.6 -0.2 16.7 4 -5.7 25 15 0 429 106 129 6.4 13 5 58 106 5 0 4 5 17 17 5 989.0 6.4 Maribor 275 5.5 4.4 11.2 1.0 17.8 12 -3.0 25 10 0 406 111 123 6.6 11 3 52 104 5 0 1 3 6 17 6 983.5 6.4 Slovenj Gradec 452 3.1 3.7 8.9 -1.8 15.4 12 -5.5 25 22 0 473 106 102 6.4 13 5 62 120 6 0 5 5 23 17 7 6.0 Murska Sobota 184 5.0 4.5 10.3 0.3 17.8 13 -4.0 25 14 0 421 95 111 6.6 9 2 29 76 7 0 7 0 0 9 995.3 7.0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 oC SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (oC) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (oC) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (oC) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (oC) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (oC) SO - število oblačnih dni VE - število dni z vetrom >6Bf DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (oC) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 oC RP - višina padavin v % od povprečja Op.: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 oC in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 oC (TSi <12 oC). TD = ¿(20 - TSt) če je TS; < 12 oC i=1 6Bf je 6. stopnja jakosti vetra po Beaufourtovi skali (ustrezna hitrost je od 10.8 do 13.8 m/s ali 39 do 49 km/h). 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - februar 2002 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - February 2002 POSTAJA I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 6.1 9.2 14.3 3.0 0.1 3.0 0.0 6.9 9.5 12.0 3.3 1.0 2.5 -0.6 7.5 12.1 14.4 3.4 -2.2 1.5 -4.0 Bilje 4.9 9.8 15.1 1.7 -2.0 1.8 -2.3 6.2 9.1 12.2 4.1 0.1 3.5 -0.4 6.1 10.8 13.4 2.0 -4.0 0.1 -6.4 Slap pri Vipavi 5.3 10.6 16.0 1.4 -2.0 0.7 -2.0 5.9 9.2 13.0 2.8 0.5 2.0 -2.0 5.9 10.3 13.5 2.2 -2.2 0.9 -4.0 Postojna 4.0 10.9 14.5 -1.7 -6.5 -2.0 -8.8 2.8 5.9 12.3 -0.1 -4.2 -1.0 -4.6 4.3 7.5 9.4 1.2 -7.8 0.7 -8.6 Kočevje 3.9 12.0 15.8 -1.4 -4.9 -2.5 -6.7 2.5 7.7 18.2 -1.7 -3.7 -2.5 -4.8 5.2 9.1 11.8 1.4 -6.1 0.3 -8.0 Rateče 1.7 9.7 12.3 -2.7 -5.4 -5.1 -9.4 0.7 5.4 13.5 -3.1 -5.3 -5.6 -11.6 0.5 6.7 10.4 -4.4 -8.9 -7.5 -14.8 Lesce 3.1 10.4 13.0 -0.9 -3.5 -1.9 -5.4 1.0 5.2 11.4 -2.1 -5.0 -2.9 -5.6 3.0 8.0 11.5 -1.6 -6.0 -3.3 -8.3 Slovenj Gradec 3.3 10.9 13.4 -1.9 -5.4 -5.5 -10.6 2.1 6.6 15.4 -1.4 -4.1 -4.2 -9.3 4.1 9.4 12.1 -2.2 -5.5 -5.5 -10.5 Brnik 2.5 9.5 12.8 -1.5 -4.8 1.3 4.9 10.1 -1.6 -3.2 3.5 8.5 10.2 -1.1 -5.7 Ljubljana 5.5 10.7 13.8 1.5 -2.1 -2.2 -11.1 3.5 6.3 11.5 0.8 -0.5 -1.0 -4.4 6.2 9.5 11.9 2.8 -3.0 -0.4 -8.8 Sevno 6.8 11.3 14.5 3.8 2.6 1.1 -0.6 2.9 5.9 11.1 0.9 -1.8 -0.4 -2.9 4.2 8.1 11.3 1.4 -4.0 0.6 -4.3 Novo mesto 6.0 12.9 16.8 1.2 -2.2 -1.0 -5.1 4.4 8.4 15.8 0.9 -1.6 -0.7 -3.3 6.2 10.7 14.5 1.9 -4.3 0.7 -7.2 Črnomelj 6.3 13.8 18.0 0.6 -4.0 -3.0 -8.5 4.9 9.2 17.8 0.6 -2.0 -2.5 -5.0 7.0 11.6 16.0 2.2 -5.5 -0.8 -10.0 Bizeljsko 5.4 11.8 14.4 0.6 -3.2 -5.5 -9.4 4.6 9.1 15.6 1.2 -0.8 -2.9 -5.0 6.2 11.2 15.0 1.2 -3.2 -1.7 -6.6 Celje 4.8 13.0 16.7 -1.3 -5.5 -2.9 -8.5 3.5 8.3 15.1 -0.7 -4.0 -2.3 -6.0 6.0 10.4 13.2 1.9 -5.7 0.0 -8.5 Starše 5.4 12.3 15.0 0.5 -3.4 -1.1 -4.5 4.9 9.1 16.0 0.9 -1.9 -1.0 -3.0 6.0 10.1 13.0 1.8 -3.3 0.6 -5.1 Maribor 5.9 12.8 15.4 0.8 -2.2 4.8 9.6 17.8 0.9 -0.6 5.8 11.3 15.4 1.3 -3.0 Jeruzalem 7.0 10.9 15.5 3.5 -0.5 0.6 -2.5 5.2 9.0 17.5 2.4 -1.5 0.9 -3.5 5.8 10.4 13.5 2.0 -3.5 0.9 -5.0 Murska Sobota 4.2 10.4 14.0 -0.1 -3.2 -1.0 -4.0 5.0 9.9 17.8 0.6 -2.0 -0.3 -4.4 5.9 10.8 13.8 0.6 -4.0 0.2 -5.4 Veliki Dolenci 5.5 10.4 14.4 1.6 -2.0 -1.0 -4.2 5.1 8.7 16.6 1.4 -1.5 -0.6 -4.5 5.2 9.6 13.6 0.7 -3.6 -2.1 -7.0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - februar 2002 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - February 2002 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2002 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 30.0 6.0 41.7 5.0 7.2 2.0 78.9 13.0 103 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Bilje 47.0 7.0 21.8 6.0 11.3 3.0 80.1 16.0 110 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Slap pri Vipavi 34.6 5.0 28.4 4.0 10.3 4.0 73.3 13.0 98 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Postojna 34.6 3.0 39.5 5.0 25.4 4.0 99.5 12.0 122 0.0 0.0 10.0 3.0 0.0 0.0 10.0 3.0 Kočevje 7.1 3.0 64.6 7.0 16.5 4.0 88.2 14.0 105 0.0 0.0 23.0 4.0 0.0 0.0 23.0 4.0 Rateče 14.4 2.0 15.1 5.0 3.6 3.0 33.1 10.0 37 5.0 2.0 13.0 6.0 4.0 6.0 13.0 14.0 Lesce 24.0 2.0 47.2 6.0 1.2 2.0 72.4 10.0 81 0.0 0.0 16.0 5.0 0.0 0.0 16.0 5.0 Slovenj Gradec 14.6 2.0 45.6 6.0 1.4 1.0 61.6 9.0 65 0.0 0.0 23.0 4.0 0.0 0.0 23.0 4.0 Brnik 18.7 3.0 50.2 5.0 0.9 2.0 69.8 10.0 87 0.0 0.0 19.0 4.0 4.0 1.0 19.0 5.0 Ljubljana 14.2 4.0 47.5 5.0 6.5 3.0 68.2 12.0 88 0.0 0.0 15.0 4.0 0.0 0.0 15.0 4.0 Sevno 7.4 2.0 54.3 5.0 11.5 3.0 73.2 10.0 88 0.0 0.0 20.0 2.0 0.0 0.0 20.0 2.0 Novo mesto 3.6 2.0 57.0 6.0 17.0 4.0 77.6 12.0 94 0.0 0.0 9.0 2.0 0.0 0.0 9.0 2.0 Črnomelj 3.3 3.0 65.0 5.0 23.1 5.0 91.4 13.0 125 0.0 0.0 6.0 1.0 0.0 0.0 6.0 1.0 Bizeljsko 3.0 2.0 44.0 5.0 15.7 3.0 62.7 10.0 82 0.0 0.0 3.0 1.0 0.0 0.0 3.0 1.0 Celje 9.3 2.0 47.5 5.0 1.5 1.0 58.3 8.0 66 0.0 0.0 17.0 4.0 0.0 0.0 17.0 4.0 Starše 10.5 3.0 29.2 3.0 1.4 1.0 41.1 7.0 52 0.0 0.0 4.0 1.0 0.0 0.0 4.0 1.0 Maribor 10.4 2.0 36.0 5.0 5.1 1.0 51.5 8.0 59 0.0 0.0 6.0 2.0 0.0 0.0 6.0 2.0 Jeruzalem 5.3 3.0 24.8 4.0 3.6 2.0 33.7 9.0 49 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Murska Sobota 6.2 3.0 20.7 4.0 2.4 1.0 29.3 8.0 38 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 Veliki Dolenci 6.8 2.0 18.6 4.0 1.4 1.0 26.8 7.0 32 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 0.0 LEGENDA: LEGEND: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2002 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Dmaks - maksimalna debelina snežne odeje (cm) s.d. - število dni s snegom I., II., III., M RR p.d. od 1.1.2002 Dmaks s.d. - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0.1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) - maximum snow cover depth (cm) - number of days with snow cover 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor N 53 % N 1.7 m/s Kredarica 6.1 % N 5.8 m/s 2.6 % W 0.9 m/s 3.1 % E 0.8 m/s 1.1 % WSW 3.5 m/s ESE 49% ESE 3.5 m/s 1.8 % S 3.6 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje 3.2 % NNW 1.9 m/s 1.0 % N 1.7 m/s 2.4 % NNE 1.6 m/s NW iJ %/s NE 7.4 % NE 3.6 m/s 8.6 % N 0.8 m/s 7.6 % NNW 1.6 %/s 4.7 % NNE 1.5 m/s 7.2 % NNW 5.5 m/s 3.5 % NNE 4.8 m/s 6.8 % NNW 1.3 m/s MMC 110 % NNE 0.7 m/s 3.3 % NE 1.2 m/s 1.6 % NE 3.7 m/s 5.4 % NW 1.6 m/s 14.0 % NE 1.0 m/s 2.7 % ENE 1.1 m/s 2.6 % ENE 3.4 m/s 5.7 % WNW 1.7 CMC 10.5 % ENE 1.1 m/s ,A/ 9.3 % W 2.3 m/s 6.7 % E 1.2 m/s 2.5 % E 3.5 m/s 4.7 % WSW 2.1 m/s 2.2 % ESE 1.1 m/s 2.4 % WSW 1.1 m/s 2.8 % ESE 0.9 m/s SE 16 % SE 1.1 m/s 10.1 % SE 5.2 m/s 6.9 % SE 1.1 m/s 3.5 % SSW 1.6 m/s SSE 11 % SSE 1.0 m/s 1.0 % SSW 2.5 m/s SSE 20 % SSE 4.0 m/s 5.3 % SSW 2.0 m/s 12.8 % SSE 1.8 m/s 2.7 % S 0.9 m/s 13.8 % S 2.5 m/s 1.0 % N 1.2 m/s 0.6 % N 0.6 m/s NNW 0.7 m/s NNE 0.5 m/s NNW 0.6 %/s 1.2 % NNE 1.1 m/s 2.3 % NE 1.6 m/s MC 44 % NE 2.0 m/s 7.6 % WNW 2.1 %/s ENE 25 % ENE 2.8 m/s WNW 1.4 %/s CMC 6.2 % ENE 1.8 m/s _ 2.8 % 3.2 % E 1.9 m/s W 1.7 m/s 1.6 % WSW 1.5 m/s 2.8 % SW 1.8 m/s ESE 315 % ESE 1.9 m/s se 115 % SE 2.8 m/s i» 5.6 % W 1.1 m/s SW 1.2 m/s 24.3 % E 2.1 m/s SE 3 6 % SE 0.7 m/s 6.1 % SSW 2.2 m/s SSE 48% SSE 2.4 m/s 5.9 % SSW 1.0 m/s _ 3.3 % S 1.2 m/s SSE 3.0 % SSE 0.9 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, februar 2002 Figure 1.1.16. Wind roses, February 2002 13 6.4 % ENE 2.6 m/s 12.3 % W 1.4 m/s 7.7 % E 2.0 m/s 11.3 % WSW 1.5 m/s ESE 15 % ESE 1.2 m/s CSC 182 % ESE 1.7 m/s 1.0 % SE 1.0 m/s 15.6 % SSW 1.8 m/s 2.5 % SSE 1.1 m/s 7.8 % S 1.4 m/s 2.2 % S 2.8 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veter jakosti vsaj 6 Beaufortov je na Kredarici pihal 7 dni, 25. februarja je najmočnejši sunek vetra dosegel 42 m/s. Na letališču v Portorožu je močan veter pihal 7 dni (najmočnejši sunek vetra 15 m/s), v Biljah 5 dni, 15. februarja je veter dosegel 18 m/s, v Postojni 9 dni, v Ljubljani 5 dni (sunek vetra 16 m/s). Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter, saj je pihal v 31 % vseh terminov. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodseverovzhodnikom mu je pripadalo dobrih 42 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadalo 35 % vseh terminov. Na Kredarici je prevladoval zahodseverozahodnik, skupaj s severozahodnikom so ju zabeležili v 31 % vseh meritev. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, februar 2002 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, February 2002 Postaj a Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1.9 2.7 3.3 2.6 165 146 47 127 36 22 74 45 Bilje 1.0 2.2 1.5 1.5 152 55 49 85 63 21 78 54 Slap pri Vipavi 1.3 2.0 1.4 1.6 111 72 42 77 Postojna 3.3 2.5 3.4 3.1 119 109 109 112 120 44 69 78 Kočevje 3.6 2.5 4.6 3.5 26 151 80 97 Rateče 4.2 3.5 2.8 3.5 64 44 17 42 135 71 100 102 Lesce 4.1 2.0 3.4 3.1 106 127 5 85 Slovenj Gradec 4.2 2.8 4.2 3.7 100 204 10 120 140 63 104 101 Brnik 3.1 1.7 3.4 2.7 84 146 5 91 Ljubljana 4.3 2.3 4.3 3.6 54 132 36 85 157 43 94 97 Sevno 5.8 2.6 3.2 3.9 39 181 80 115 Novo mesto 5.0 3.6 4.7 4.4 22 217 142 142 146 102 104 118 Črnomelj 5.4 3.9 5.4 4.8 15 176 160 125 Bizeljsko 4.2 3.3 4.3 3.9 18 168 126 113 Celje 4.2 3.1 4.8 4.0 57 191 11 106 168 104 119 130 Starše 4.5 4.0 4.5 4.3 78 119 14 86 Maribor 5.0 3.8 4.2 4.3 77 148 43 104 154 95 109 119 Jeruzalem 5.7 4.3 4.1 4.7 36 104 29 66 Murska Sobota 4.0 4.5 5.0 4.5 57 115 25 76 126 87 121 111 Veliki Dolenci 4.8 4.6 4.0 4.5 63 109 16 73 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Vse tri tretjine februarja so bile občutno toplejše od dolgoletnega povprečja, v vseh treh tretjinah je bil temperaturni odklon najmanjši na zahodu države. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem so bile padavine razporejene neenakomerno, v prvi tretjini meseca je bilo dolgoletno povprečje preseženo na Primorskem, Postojnskem in v Lescah, na Koroškem pa izenačeno. V drugi tretjini meseca je bilo padavin skoraj povsod več od dolgoletnega povprečja, izjemi sta bili le Vipavska in Zgornjesavska dolina. V zadnji tretjini je bilo padavin več od dolgoletnega povprečja v Beli krajini, Novomeškokrški kotlini in na Postojnskem. Prva tretjina meseca je bila slabo osončena na Primorskem, drugod je bilo sončnega vremena več kot v dolgoletnem povprečju. V drugi tretjini meseca je osončenost dosegla dolgoletno povprečje v Celjski in Novomeškokrški kotlini, drugod je sončnega vremena primanjkovalo, najbolj na Primorskem. Z izjemo Primorske, Notranjske in Ljubljanske kotline je bila zadnja tretjina meseca nadpovprečno sončna. Na sliki 1.1.17. levo je februarska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Letošnji februar je bil po snežni odeji v visokogorju skromen, na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša 18. februarja, ko so namerili 75 cm. Še vselej je bila snežna odeja na Kredarici februarja debelejša kot je bila letos, lani je dosegla 420 cm, februarja 1977 pa celo 521 cm. Podobne kot letos so bile razmere februarja 1989, ko je snežna odeja dosegla komaj 80 cm. V Ljubljani smo v preteklosti februarja zabeležili najdebelejšo snežno odejo, letošnji februar ni bi posebno radodaren s snegom in snežna odeja je bila najdebelejša 17. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo februarja s 15 cm. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani pet februarjev, ko ob 7. uri zjutraj ves mesec ni bilo snežne odeje, leta 1952 pa so 15. februarja namerili rekordnih 146 cm snega. 500 ^ 400 S o i 300 > 200 100 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 Sliki 1.1.17. Maksimalna višina snežne odeje v februarju Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in February Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Letošnji februar je bil že tretji zapored, ko je snežna odeja po nižinah prekrivala tla manj dni kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani, Celju, Lescah, Slovenj Gradcu in Kočevju je sneg prekrival tla 5 dni, v nižinskem svetu Primorske in v Prekmurju snežne odeje v februarju niso zabeležili. 35 RATEČE It 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 30 -25 20 15 10 5 -0 LJUBLJANA m 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 35 30 25 20 15 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slike 1.1.18. Februarsko število dni s snežno odejo in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with snow cover in February and the mean value of the period 1961-1990 Slika 1.1.19. Februarsko število dni z meglo in povprečje obdobja 1961— 1990 Figure 1.1.19. Number of foggy days in February and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 600 0 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Kredarico so februarja vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 14 dneh, kar je le dan manj od dolgoletnega povprečja. Na letališču v Portorožu so zabeležili 7 dni z meglo, prav toliko tudi v Murski Soboti. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19., dolgoletno povprečje je bilo zadnjič preseženo februarja 1987 leta s 14 dnevi. Letos so zabeležili 8 dni z meglo. 1000 995 990 985 980 975 970 965 cm 8 M § g 6 M S 4 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 2 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare februarja 2002 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in February 2002 12 10 Na sliki 1.1.20 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Povprečen mesečni zračni pritisk je bil v Ljubljani le za spoznanje višji od dolgoletnega povprečja. Najvišji zračni pritisk je bil 2. februarja z 999.3 mb, nato se je hitro znižal na 974.7 mb, kolikor je bil 6. februarja, najnižji pa je bil 21. februarja z 968.3 mb. Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Mesečno povprečje je bilo s 6.9 mb nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. Največ vlage je bilo v zraku zadnji dan v mesecu, ko je bil delni pritisk vodne pare 11 mb. Najbolj suh je bil zrak 25. februarja, ko je delni pritisk vodne pare padel na 3.4 mb. SUMMARY Mean air temperature in February was well above the 1961-1990 normals, the largest and statistically significant anomaly was in Štajerska, Bela krajina, Prekmurje and partly in Dolenjska, where the anomaly exceeded 4 °C. The smallest anomaly was in Vipavska valley with mean monthly temperature 1.6 °C above the normals. February was unusually cloudy on the coast, Karst and in Vipava valley, where sunshine duration barely reached half of the 1961-1990 normals. In Dolenjska, Štajerska and Prekmurje sunshine duration exceeded the 1961-1990 normals. Precipitation exceeded the normals on the coast, in Bela krajina and in some parts of Dolenjska. Zgornjesavska valley got less than 60 % of the normal precipitation; also Pomurje was relatively dry. Snow cover depth in the high mountains was scarce, on Kredarica the deepest snow cover in February this year reached 75 cm, what is the lowest value in February since snow cover depth is measured on Kredarica. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v februarju 2002 1.2. Weather development in February 2002 Janez Markošek _1.- 5V februar_ Pretežno jasno, na Primorskem megla ali nizka oblačnost Nad južno Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad severozahodno in severno Evropo pa obsežno območje nizkega zračnega pritiska (slika 1.2.1a. in b ter 1.2.7.). V višinah se je nad našimi kraji ob šibkih jugozahodnih vetrovih zadrževal topel in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, zjutraj in del dopoldneva je bila po nekaterih nižinah megla. Megla ali nizka oblačnost pa se je večji del obdobja zadrževala po nižinah Primorske. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile zadnja dva dni obdobja od 12 do 18 °C, na Primorskem pa zaradi megle oziroma nizke oblačnsoti le od 3 do 6 °C. _6.- 7. f februar_ Prehod hladne fronte - oblačno z občasnimi padavinami, hladneje Območje nizkega zračnega pritiska se je iznad severne Evrope razširilo tudi nad srednjo Evropo. Nad severnim Sredozemljem pa je nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska (slika 1.2.2a. in b ter 1.2.8.). V višinah je bila zahodno od nas dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je 7. februarja nad osrednjim Sredozemljem odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka. Prvi dan je pihal vlažen jugozahodnik, drugi dan pa se je veter v nižjih plasteh ozračja obrnil na severovzhodno smer, v višjih plasteh pa je prevladoval južni veter. 6. februarja je bilo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji je rahlo deževalo. Na vzhodu države je bilo suho vreme. Pihal je jugozahodni veter. V noči na 7. februar in ta dan dopoldne je bilo povsod oblačno s padavinami, ki so popoldne oslabele in do večera ponehale. Meja sneženja je bila na okoli 1100 metrov nadmorske višine. Najmanj padavin je bilo v jugovzhodni Sloveniji, največ pa na severnem Primorskem in Notranjskem. Ohladilo se je, najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 10, na Primorskem pa okoli 12 °C. _8.-9. f februar_ Zmerno do pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne ponekod po nižinah megla Nad jugozahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe in Balkan. Nad naše kraje je z zahodnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal spet toplejši in občasno bolj vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, občasno je bilo na nebu tudi manj oblakov. Predvsem zjutraj in del dopoldneva je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile 9. februarja od 9 do 15 °C. _10. f februar_ Dopoldne oblačno s padavinami, popoldne razjasnitve Območje visokega zračnega pritiska je na območju Alp prehodno oslabelo, prek naših krajev se je zjutraj in dopoldne pomikala oslabljena vremenska fronta. Veter v višinah se je za krajši čas obrnil na jugozahodno smer, popoldne pa je spet zapihal severozahodnik (slika 1.2.3a. in b ter 1.2.9.). Zjutraj in dopoldne je bilo oblačno, v večjem delu države je prehodno deževalo. Popoldne se je povsod razjasnilo, najpozneje v jugovzhodni Sloveniji. Padlo je od pol do 6 mm padavin. _11.- 13. f februar_ 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zmerno do pretežno oblačno Nad južno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad severno in srednjo Evropo pa obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je zadrževala na Alpah, nad naše kraje je z zahodnimi vetrovi pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, občasno je bilo 12. in 13. februarja predvsem v vzhodni polovici države tudi pretežno jasno. Na Primorskem se je večino obdobja zadrževala nizka oblačnost. Po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile zadnji dan od 9 do 15, na Štajerskem in v Prekmurju okoli 17, na Primorskem pa le okoli 8 °C. _14.- 18. f februar_ Oblačno s pogostimi padavinami, ohladitev, sneg do nižin Območje visokega zračnega pritiska je večino obdobja segalo od britanskega otočja prek srednje Evrope do Črnega morja, nad severnim Sredozemljem pa je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah se je nad severnim Sredozemljem zadrževalo samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka (slika 1.2.4a. in b ter 1.2.10.). Nad naše kraje je v nižjih plasteh ozračja do 17. februarja pritekal postopno hladnejši zrak, nato pa se je veter obrnil na južno smer in pritekati je začel toplejši zrak. Prva dva dni obdobja je bilo oblačno, občasno je rahlo deževalo, 15. februarja pa sta se po nižinah menjavala dež in sneg. Na Primorskem je zapihala burja. 16. februarja so se padavine okrepile, na Primorskem je deževalo, drugod snežilo. Snežilo je tudi v noči na 17. februar, ta dan podnevi pa se je meja sneženja dvignila in po nižinah je v glavnem deževalo. Zadnji dan obdobja so padavine oslabele in ponehale, najpozneje v vzhodni polovici države. Največ snega je zapadlo na Kočevskem, 17. februarja zjutraj je bila snežna odeja debela 22 cm. _19.- 20. f februar_ Zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnih, topleje Iznad severnega Atlantika se je nad srednjo Evropo pomaknilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah so nad nami pihali močni zahodni vetrovi, s katerimi je nad naše kraje pritekal nekoliko toplejši in razmeroma vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, le prvi dan obdobja je bilo ponekod občasno delno jasno. Predvsem drugi dan je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12 °C. _21. f februar_ Oblačno s padavinami, burja Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je pomikala prek Slovenije. V višinah je bila nad zahodno Evropo obsežna dolina, z jugozahodnimi vetrovi je pritekal precej vlažen zrak, v nižjih plasteh ozračja pa je od severovzhoda začel pritekati hladnejši zrak (slika 1.2.5a. in b ter 1.2.11.). Oblačno je bilo s padavinami. Meja sneženaj je bila na nadmorski višini okoli 1000 metrov. Na Primorskem je zapihala burja. Največ padavin, do 20 mm, je padlo ponekod na severnem Primorskem, Notranjskem in v jugovzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 11 °C. _22.- 26. f februar_ Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, vetrovno Območja nizkega zračnega pritiska z vremenskimi frontami so se prek severne in srednje Evrope hitro pomikala proti vzhodu. Nad nami je v nižjih plasteh ozračja prevladoval jugozahodni veter, le 24. februarja, ko se je eno od središč območja nizkega zračnega pritiska pomaknilo nad Panonsko nižino, je nad nami zapihal okrepljen severozahodni veter. Oblačnost se je hitro spreminjala, najbolj oblačno je 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bilo predvsem zadnja dva dni obdobja v zahodni polovici države. Bilo je precej vetrovno, tudi po nižinah je pihal jugozahodni veter, 24. februarja pa severni do severozahodni veter. Postopno je bilo topleje, zadnji dan obdobja so bile najvišje dnevne temperature od 9 do 14 °C. _27. f februar_ Oblačno, povečini suho, jugozahodnik Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z zahodnimi do jugozahodnimi vertrovi je nad naše kraje pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. Vreme je bilo oblačno, le ponekod je občasno rahlo deževalo. Količina padavin je bila zelo majhna. Pihal je jugozahodnik. Zjutraj so bile temperature v neprevetrenih dolinah še pod lediščem, kjer pa je bilo vetrovno, je bilo že 12 °C. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 15 °C. _28. f februar_ Oblačno, v večjem delu države padavine Nad večjim delom Evrope je bilo še vedno obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih počasi pomikala prek Slovenije (slika 1.2.6a. in b ter 1.2.12.). Prevladovalo je oblačno vreme s padavinami, le v jugovzhodni Sloveniji dežja ni bilo. Lokalno je v zahodni in osrednji Sloveniji padlo okoli 15 mm dežja. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 14, na Dolenjskem in v Beli krajini do 16 °C. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13. uri Figure 1.2.1a. Mean sea level pressure on February, 3rd 2002 at 12 GMT 13. uri Figure 1.2.2a. Mean sea level pressure on February, 6th 2002 at 12 GMT ui - J . jr J^^^^M Slika 1.2.2b. Satelitska slika 6. 2. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.2b. Satelite image on February, 6th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.1c. Topografija 500 mb ploskve 3. 2. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.1c. 500 mb topography on February, 3rd 2002 at 12 GMT Slika 1.2.2c. Topografija 500 mb ploskve 6. 2. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.2c. 500 mb topography on February, 6th 2002 at 12 GMT 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo t L . c? -«.^ž is Slika 1.2.3a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 10.2.2002 ob 13. uri Figure 1.2.3a. Mean sea level pressure on February, 10th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.3b. Satelitska slika 10. 2. 2002 ob 15. uri Slika 1.2.3c. Topografija 500 mb ploskve 10. 2. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.3b. Satelite image on February, 10th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.3c. 500 mb topography on February, 10th 2002 at 12 GMT C? O / \ ■ 'A'1". i— M --_--'V ' / V \ Slika 1.2.4a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16.2.2002 ob 13. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on February, 16th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 16. 2. 2002 ob 13. uri Slika 1.2.4b. Satelitska slika 16. 2. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.4b. Satelite image on February, 16th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.4c. 500 mb topography on February, 16th 2002 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.5a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20.2.2002 ob Slika 1.2.5b. Satelitska slika 20. 2. 2002 ob 15. uri 13. uri Figure 1.2.5a. Mean sea level pressure on February, 20th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.5b. Satelite image on February, 20th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.5c. Topografija 500 mb ploskve 20. 2. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.5c. 500 mb topography on February, 20th 2002 at 12 GMT <-■ -71 m* - J? Slika 1.2.6a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28.2.2002 ob Slika 1.2.6b. Satelitska slika 28. 2. 2002 ob 15. uri 13. uri Figure 1.2.6b. Satelite image on February, 28th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.6a. Mean sea level pressure on February, 28th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.6c. Topografija 500 mb ploskve 28. 2. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.6c. 500 mb topography on February, 28th 2002 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Klimatske razmere v zimi 2001/2002 1.3. Climate in winter 2001/2002 Tanja Cegnar K meteorološki zimi prištevamo mesece december, januar in februar. Prva polovica zime je bila zelo hladna, druga pa občutno toplejša od dolgoletnega povprečja, zato zima kot celota temperaturno v večjem delu države ni pomembno odstopala od dolgoletnega povprečja. Drugače je bilo s padavinami, saj je glede na dolgoletno povprečje padavin primanjkovalo v vseh treh zimskih mesecih. Razmere v zimi 2001/2002 bomo ponazorili z odkloni povprečne zimske najnižje in povprečne zimske najvišje dnevne temperature zraka. Na slikah 1.3.1. in 1.3.2. so prikazani odkloni za nekaj izbranih krajev. Vidimo, da je bila povprečna zimska najnižja dnevna temperatura zraka povsod zelo blizu dolgoletnemu povprečju, odklon je bil povsod manjši od 1 °C. Nekoliko drugačne so bile razmere pri povprečni zimski najvišji dnevni temperaturi zraka, v veliki večini krajev je bil odklon od dolgoletnega povprečja pozitiven, ponekod je presegel 1 °C ali pa se celo približal 2 °C, tako veliki so bili odkloni na Dolenjskem, v Beli krajini in na Štajerskem ter v Prekmurju. Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica -1 -0.5 0 0.5 Slika 1.3.1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C v zimi 2001/2002 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1.3.1. Minimum air temperature anomaly in °C in winter 2001/2002 Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rateče Kredarica T -i- Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica 1 0 20 40 60 Slika 1.3.3. Sončno obsevanje v zimi 2001/2002 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1.3.3. Bright sunshine duration in winter 2001/2002 compared to the average of the reference period -1 0 1 2 3 Slika 1.3.2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C v zimi 2001/2002 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1.3.2. Maximum air temperature anomaly in °C in winter 2001/2002 Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica 80 100 120 140 160 20 40 60 80 Slika 1.3.4. Padavine v zimi 2001/2002 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1.3.4. Precipitation in winter 2001/2002 compared to the average of the reference period Sončnega vremena je bilo minulo zimo povsod po državi več kot v dolgoletnem povprečju, največji odklon je bil zabeležen v velikih kotlinah; Ljubljanski in Celjski, pa tudi v Novem mestu je bilo sončnega vremena 0 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo za tretjino več kot v dolgoletnem povprečju (slika 1.3.3.). Najmanjši presežek sončnega vremena glede na dolgoletno povprečje je bil na zahodu države, kjer presežek ni dosegel 10 %. V zimi 2001/2002 je povsod po državi primanjkovalo padavin (slikal.3.4.), primanjkljaj glede na dolgoletno povprečje je bil največji na skrajnem severozahodu države. Najmanjši primanjkljaj so zabeležili v Beli krajini, kjer je bilo padavin za tri četrtine dolgoletnega povprečja. Večina krajev je dobila od dve do tri petine dolgoletnega povprečja zimskih padavin. Odkloni od dolgoletnega povprečja se pozimi v visokogorju včasih precej razlikujejo od odklonov po nižinah, zato smo potek zimske povprečne temperature na Kredarici prikazali na sliki 1.3.5. levo zgoraj. Zima 2001/2002 je bila nadpovprečno topla, vendar smo v preteklosti imeli že kar nekaj zim, ki so bile toplejše. Desno od temperaturnega poteka je prikazano trajanje sončnega obsevanja na Kredarici, sončnega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povprečju, vendar tudi za sončno obsevanje velja, da je bilo že kar precej zim, ki so bile bolj sončne od pravkar minule. -2 -4 o -6 < & H O < -8 & W Ph s- -10 w H -12 KREDARICA i, n MV I \J T7 » -i 11111111111111111111111111111111111111111111111 500 400 £ p 300 - O £ w 200 CD 100 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 0 KREDARICA 56/57 62/63 68/69 74/75 80/81 86/87 92/93 98/99 700 600 £500 g > 400 < Q iS 300 < Z >35 200 £ 100 0 KREDARICA i I I I I i lil M I II 600 500 '400 w o 300 < £ ^ 200 - £ 100 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 0 54/55 60/61 66/67 72/73 78/79 84/85 90/91 96/97 Slika 1.3.5. Povprečna temperatura zraka, trajanje sončnega obsevanja, višina padavin in največja debelina snežne odeje pozimi na Kredarici Figure 1.3.5. Average air temperature, sunshine duration, precipitation and maximum snow cover depth in winter on Kredarica Spodnji levi del slike 1.3.5. prikazuje potek zimskih padavin na Kredarici, pravkar minula zima je bila skromna s padavinami tudi v visokogorju, pravo nasprotje zime 2000/2001, ko je bilo padavin največ, odkar opravljajo meritve na visokogorskem observatoriju na Kredarici. Posledica skromnih padavin je bila razmeroma nizka snežna odeja, pravkar minula zima je bila s snežno odejo najbolj skromna doslej, primerjali bi jo lahko le z zimo 1988/1989, ko je bila najvišja debelina snežne odeje komaj 80 cm. Sneg se v visokogorju nabira prek zime in največja zimska debelina snežne odeje je običajno zabeležena februarja, največja letna debelina pa v spomladanskih mesecih. V zimi 2000/2001 je bilo snega v visokogorju veliko, največja debelina je dosegla 420 cm, februarja 1984 so namerili 410 cm, februarja 1978 440 cm, februarja 1977 pa celo 521 cm, kar je tudi največja izmerjena zimska debelina snežne odeje od začetka meritev na Kredarici. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.3.6. prikazuje potek povprečne zimske temperature, števila dni s snežno odejo, sončnega obsevanja in padavin v Ljubljani. Merilna postaja v Ljubljani sicer ni primerna za sklepanje o klimatskih spremembah, dobro pa odraža spreminjanje mestne klime v našem največjem in glavnem mestu. LJUBLJANA BEŽIGRAD 100 80 5 60 o J £ S 40 20 -6 'I 11 11 11 I I 11 I I I I I 11 I I I I I I I I I I 11 I I I I I 11 I I 11 11 11 I I 11 I I1 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 LJUBLJANA BEŽIGRAD 0 ",i"i"i"i"i"i"i"i"i" "i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i" "i"i"i"i"i"rri"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i"i 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 350 -250 _300 w m g. w A200 w m 0150 O >§100 § M 50 0 LJUBLJANA BEŽIGRAD 600 500 ^400 £ > < Q300 £ < g200 >So > 100 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 0 LJUBLJANA BEŽIGRAD TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 Slika 1.3.6. Povprečna zimska temperatura zraka, število dni s snežno odejo, trajanje sončnega obsevanja in višina padavin pozimi v Ljubljani Figure 1.3.6. Average air temperature, number of days with snow cover, sunshine duration and precipitation in winter in Ljubljana Povprečna temperatura je bila v mejah običajne spremenljivosti in ni pomembno odstopala od dolgoletnega povprečja, število dni s snežno odejo je bilo povprečno, sončnega vremena je bilo občutno več kot v dolgoletnem povprečju, padavin pa je močno primanjkovalo, vendar smo v preteklosti že imeli nekaj zim z manj padavinami, kot jih je bilo v pravkar minuli zimi. Temperaturnih razmer ne opisujemo samo s povprečno temperaturo, pogosto uporabljamo tudi število dni s temperaturo pod določenim pragom. Na sliki 1.3.7. je za izbrane štiri kraje prikazano število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C, to so dnevi z izrazito mrzlim jutrom. V Ratečah in Murski Soboti je bilo takih dni nekoliko več kot v dolgoletnem povprečju, v Novem mestu in Ljubljani pa nekoliko manj. Na sliki 1.3.8. je za izbrane kraje prikazano število hladnih dni, to so dnevi z negativno najnižjo dnevno temperaturo. V Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu je bilo hladnih dni nekoliko manj kot v dolgoletnem povprečju, v Ratečah pa je bilo dolgoletno povprečje za spoznanje preseženo. Po številu hladnih dni lahko zimo 2001/2002 prištevamo med povsem običajne zime. Na sliki 1.3.9. je prikazano število dni s snežno odejo, v Ratečah, Postojni, Novem mestu in Murski Soboti je bilo dni s snežno odejo ob 7. uri zjutraj manj kot v dolgoletnem povprečju, vendar več kot v zimi 2000/2001. Dolgoletno povprečje je bilo v vseh štirih krajih zadnjič preseženo v zimi 1999/2000 in v zimi 1998/1999. 6 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Padavine v zimi 2001/2002 smo prikazali na sliki 1.3.4., vendar je poleg višine padavin pomembna tudi pogostost padavin. Na sliki 1.3.10. smo za štiri kraje podali zimsko število dni s padavinami vsaj 1 mm. V pravkar minuli zimi jih je bilo povsod manj od dolgoletnega povprečja, z izjemo Murske Sobote jih je bilo tudi manj kot v zimi 2000/2001. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70 60 50 40 30 20 10 70 60 50 O 40 O J g 30 H 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 20 10 -- 0 NOVO MESTO ...... ............ 70 60 50 g Q 40 o J M 30 H 20 10 - LJUBLJANA 0 70 60 50 S ° 40 O hJ S 30 H 20 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 10 - 0 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 Slika 1.3.7. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C Figure 1.3.7. Number of days with minimum daily temperature bellow -10 °C 120 100 5? 80 H Q O d 60 > S >m 40 H 20 - RATEČE 51/52 57/58 63/64 /70 75/76 81/82 87 120 i—i 80 £ Q O d 60 > M H >M 40 93/94 99/00 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 120 100 e 80 i O d 60 j > S >« 40 20 0 i—i 80 Z Q O d 60 > M H >M 40 MURSKA SOBOTA i H 11111 11111111 J 1111 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 Slika 1.3.8. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 1.3.8. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C 100 20 0 120 100 20 0 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 120 100 g 80 Q O g 60 S >m 40 120 100 80 Q O J 60 > S >m 40 A 20 - 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/( 0 POSTOJNA i i 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 120 100 « 80 £ Q O ►J 60 > w H 40 - 20 0 NOVO MESTO i 120 100 « 80 £ Q O ►J 60 > w H 40 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 20 0 MURSKA SOBOTA i 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 ..... Slika 1.3.9. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 1.3.9. Number of days with snow cover at 7 a.m. 50 40 Q 30 O J > £ 20 j 10 - 0 RATEČE 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 50 40 5 30 o > S 20 10 - 0 LJUBLJANA 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 50 40 S 30 O hJ > S 20 ] 10 - 0 NOVO MESTO 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 50 40 Q 30 O ►J > S 20 10 - MURSKA SOBOTA 51/52 57/58 63/64 69/70 75/76 81/82 87/88 93/94 99/00 Slika 1.3.10. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 1.3.10. Number of days with precipitation at least 1 mm 2 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V preglednici 1.3.1. smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka v zimi 2001/2002. Najnižja izmerjena temperatura se niti zdaleč ni približala doslej najnižji izmerjeni temperaturi, ponekod pa so v drugi polovici januarja zabeležili doslej najvišjo januarsko temperaturo zraka. Preglednica 1.3.1. Najvišja in najnižja izmerjena temperatura zraka v zimi 2001/2002 Table 1.3.1. Maximum and minimum air temperature in winter 2001/2002 kraj najvišja temperatura (°C) najnižja temperatura (°C) Ljubljana 14.1 -14.5 Celje 17.4 -19.4 Šmartno pri Slovenj Gradcu 15.4 -20.4 Maribor 17.9 -15.0 Murska Sobota 18.6 -22.0 Lendava 18.1 -16.5 Črnomelj 18.0 -18.0 Kočevje 18.2 -19.2 Novo mesto 16.8 -15.1 Bizeljsko 15.6 -17.4 Lesce 14.1 -18.5 Rateče 13.5 -18.1 Vojsko 13.4 -15.0 Postojna 14.6 -15.5 Godnje 17.5 -7.5 Bilje 15.1 -10.4 Portorož 14.4 -7.8 Kredarica 6.0 -24.2 SUMMARY The first half or the winter was very cold and the second half was quite warm, but the mean air temperature in winter 2001/2002 as whole was mostly close to the normals of the reference period. The mean daily minimum temperature was quite close to the normals, while mean daily maximum temperature was 1 to 2 °c above the normals in Dolenjska, Bela krajina, Stajerska and Prekmurje. Sunshine duration was everywhere above the 1961-1990 normal, the largest anomaly was in large basins (Ljubljana's and Celje's basins) with nearly 60 % more sunny weather than on the average in the period 1961-1990. On the west of the country the anomaly was less than 10 %. Precipitation was well bellow the 1961-1990 normals everywhere in the county, the largest negative anomaly was registered in upper Sava valley with only one fifth of the normals. The smallest anomaly was in Bela krajina where % of the normals fell. In high mountains the snow cover was scarce, on Kredarica its maximum depth reached only 75 cm, less than ever before. In the low land snow cover was mostly bellow the normals. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.4. Meteorološka postaja na Pokojišču 1.4. Meteorological station in Pokojišče Mateja Nadbath Na Pokojišču, na nadmorski višini 737 m, je padavinska meteorološka postaja, kjer spremljajo višino padavin in snežne odeje ter opazujejo meteorološke pojave. Vas je na severozahodu Krimsko-Mokrškega hribovja, na robu vrtačaste kraške planote Menišije, zahodno nad Borovniško dolino. Najbližje padavinske postaje, ki so od Pokojišča oddaljene največ 10 km zračne linije so v Borovnici in na Vrhniki, dobrih 400 m nižje, ter na Svetem Vidu, ki je dobrih 100 m višje kot je nadmorska višina Pokojišča. Slika 1.4.1. Geografska lega Pokojišča (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.4.1. Geographical position of Pokojišče (from: Atlas Slovenije) Ombrometer stoji na južnem pobočju, poleg njive, od hiše je oddaljen približno 15 m proti jugu, na severu so tudi posamezna nižja drevesa - slive, oddaljena približno 10 m za njimi so še smreke in cesta, na vzhodu je nižje gospodarsko poslopje. Slika 1.4.2. Opazovalni prostor na Pokojišču slikan proti severu, 28. 1. 2002 (foto: P. Stele) Figure 1.4.2. Observing place in Pokojišče a view to the North, on 28th of February 2001 (photo: P. Stele) Z meteorološkimi meritvami so na Pokojišču začeli septembra 1951 in potekajo brez prekinitev. Od leta 1951 do 1961 so na postaji merili višino padavin in snežne odeje, od leta 1961 naprej pa opazujejo tudi vremenske pojave. Prvi opazovalec je bil Franc Petrovčič, opazoval je do konca leta 1956. Od januarja 1957 pa opazuje Ivan Dragar, meteorološki opazovalec je že dobrih 46 let. Od začetka na postaji Pokojišče merijo višino padavin z ombrometrom, z njim opazovalec izmeri vsak dan ob 7. uri višino padavin, ki je padla med 7. uro prejšnjega dne in 7. uro dneva meritve. Vsak dan zapiše tudi čas pojavljanja padavin, obliko padavin in ostale meteorološke pojave. Opazovalec dnevno ob 7. uri beleži tudi prisotnost snežne odeje, meri višino novozapadlega snega in debelino snežne odeje. Slika 1.4.3. Opazovalec Ivan Dragar na opazovalnem prostoru na svojem vrtu, 28. 1. 2002 (foto: M. Nadbath) Figure 1.4.3. Observer Ivan Dragar on observing place on her backyard, on 28th of January 2002 (photo: M. Nadbath) 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Tako kot na vseh padavinskih postajah, tudi na Pokojišču opazujejo važnejše meteorološke pojave; ti so: megla, nevihta, viharni veter in snežna odeja. Pri vseh napišejo tudi čim bolj natančen čas začetka in konca pojava. V primeru, da povzroči viharni veter ali kakšen drug meteorološki pojav škodo, opišejo opazovalci tudi nastalo škodo. Slika 1.4.4. Letna višina padavin od 1961-2001 in dolgoletna povprečna vrednost (črta). Na Pokojišču je leta 2001 padlo 1369 mm padavin, kar je pod dolgoletno povprečno vrednostjo, ki je 1587 mm. Od leta 1980 do danes so bila le 4 leta, ko je letna višina padavin presegla dolgoletno povprečno višino, v vseh ostalih letih pa je pod omenjeno vrednostjo. Figure 1.4.4. Yearly precipitation 1961-2001 and long term average value (line). In year 2001 Pokojišče got 1369 mm precipitation, what is well below long term average value - 1587 mm. From the year 1980 on only 4 years got less precipitation than usual. 2500 2000 -- 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 61 69 60 191 27 16 19 21 56 10 1 0 3 4 2 284 71 4 Bilje 49 62 49 160 39 8 12 13 33 10 0 0 0 0 0 225 41 0 Slap pri Vipavi 53 59 47 159 39 11 12 11 34 9 0 0 0 0 -1 257 48 0 Postojna 40 30 34 104 50 2 0 7 10 4 0 0 0 0 0 159 14 0 Kočevje 39 26 43 107 54 2 1 14 17 8 0 0 0 0 0 150 20 0 Rateče 17 11 10 38 24 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 51 0 0 Lesce 31 11 24 66 27 0 0 4 4 1 0 0 0 0 0 92 4 0 Slovenj Gradec 33 21 33 86 53 2 0 3 5 2 0 0 0 0 0 103 6 0 Brnik 25 13 29 67 29 0 0 7 7 4 0 0 0 0 0 85 7 0 Ljubljana 55 35 50 140 74 8 2 13 22 12 0 0 0 0 0 192 30 0 Sevno 68 32 34 134 72 18 2 6 27 17 0 0 0 0 0 200 38 0 Novo mesto 60 44 49 153 89 11 9 16 37 24 0 0 2 2 1 218 53 2 Črnomelj 63 49 56 167 90 16 13 22 50 32 0 0 5 5 4 258 86 7 Bizeljsko 54 46 50 150 80 8 6 15 29 16 0 0 1 1 0 216 44 1 Celje 48 35 48 131 71 8 3 13 24 13 0 0 0 0 -1 199 40 0 Starše 54 49 48 151 85 8 11 14 33 20 0 0 1 1 0 219 48 1 Maribor 59 48 47 154 89 10 11 12 32 21 0 0 1 1 0 229 54 1 Maribor-letališče 57 43 46 146 81 11 7 14 32 21 0 0 1 1 0 202 42 1 Jeruzalem 70 52 46 168 95 21 16 13 50 33 0 1 1 2 1 264 86 7 Murska Sobota 42 50 48 139 83 3 10 12 26 16 0 0 1 1 0 192 37 1 Veliki Dolenci 55 51 41 147 88 12 14 10 35 24 0 1 0 1 0 229 60 4 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zvonček je že januarja zacvetel na Primorskem, v osrednji, južni in vzhodni Sloveniji v prvi tretjini februarja, na Gorenjskem v drugi tretjini, v višje ležečih predelih pa v zadnji tretjini februarja. Na temperaturne razmere se je odzvala tudi navadna leska. Na Primorskem je iztresala cvetni prah že konec januarja, drugod po Sloveniji pa v prvi polovici februarja. Črna in siva jelša sta zacveteli v zadnji tretjini februarja, bolj zgodaj le na izrazito toplih legah. Zadnji med zgodnejšimi spomladanskimi rastlinami sta bili iva in trepetlika. Na toplih legah smo cvetenje opazili konec februarja. Prve spomladanske rastline se odzovejo tudi na zimske otoplitve in hitro zacvetijo. Zato je vpliv temperaturnih razmer na zgodnost fenološkega razvoja lažje ocenjevati pri temperaturno manj senzibilnih rastlinah in pri gojenih sadnih vrstah. V Primoiju je bil fenološki razvoj gojenih sadnih vrst nekoliko zgodnejši, vendar do konca februarja še mejah normalnih vrednosti. V zadnji tretjini meseca so zacveteli mandlji. Bolj zaskrbljujoče je bilo stanje v toplih sadjarskih legah v celinskem delu Slovenije, kjer so se cvetni brsti zgodnjih koščičaijev ob koncu meseca že napeli. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C Z(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 -soil temperature at 2 cm depth C) Tz5 -soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max -maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max - maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min -minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min -minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. -sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 oC -sums of effective air temperatures above 0 oC ("C) Tef>5 oC -sums of effective air temperatures above 5 oC fC) Tef>10 oC -sums of effective air temperatures above 10 oC fC) Vm -declines of monthly values from the averages f C) I.,II.,III. -decade M -month * -missing value ! -extreme decline SUMMARY In the majority of February unexpectedly warm weather prevailed. Cumulative sum of air temperature (above 0 °C) attended the value, which not before March 20 is expected. Abnormal high daily air temperatures provoked early flowering of some spring plants (snow drop, alder tree, hazel, willow and trembling poplar) as well as bud swelling of some early stone fruit trees in some warm fruit growing areas in Slovenia. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek 3.1. Discharges of Slovenian rivers Mojca Sušnih Februarja se je na slovenskih rekah po nekajkratnih padavinah hidrološko sušno obdobje, ki je bilo značilno za predhodne tri mesece, nekoliko omililo. Večji del meseca so bili pretoki med malimi in srednjimi. Pretoki rek so v povprečju dosegli 72 % običajnih pretokov v tem mesecu (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov V prvih dneh februarja so pretoki slovenskih rek v splošnem upadali vse do 6. oz. 7. februarja, ko so padavine povzročile dvig rečnih gladin. Sledilo je upadanje pretokov do 17. februarja, ko je prišlo do ponovnega večjega povečanja pretokov. Na jugu Slovenije je bil zabeleženo še eno povečanje pretokov 22. februarja, po tem pa so reke do konca meseca upadale, razen na zahodu države, kjer so se pretoki rek v zadnjih dneh meseca zaradi padavin še enkrat povečali. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Pretoki so bili največji v drugi polovici februarja, na zahodu države pa 7. in 8. februarja. (slika 3.1.2. in preglednica 3.1.1.). V povprečju so bili največji pretoki za 48 % manjši od februarskega povprečja. Le Krka in Sotla sta imeli visokovodne konice večje od povprečnih konic iz primerjalnega obdobja (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Nekoliko večja, vendar še vedno manjša od povprečne, je bila konica pretoka Dravinje. Srednji pretoki rek so bili večinoma podpovprečni. Nekoliko večji od ostalih pretokov je bil srednji mesečni pretok Krke, ki je bil večji od srednjega februarskega pretoka, in pretok Kolpe (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši pretoki v februarju so bili na zahodu Slovenije nekoliko večji od običajnih malih pretokov. Prav tako tudi pretok Kolpe. Najmanjši pretoki drugih rek so bili manjši od običajnih malih pretokov. (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Pretoki Save v Čatežu in Mure so bili podobni običajnim malim pretokom v februarju. Najmanjši pretoki so bili na različnih rekah zabeleženi v različnih dneh meseca. SUMMARY After hydrologically dry months, the discharges in February were mostly small to mean. The mean discharges were on average 72 % of usual. The mean maximum discharges were 62 % of average February maximum and the mean minimum discharges were 19percent lower than usual. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo GORNJA RADGONA 0,85 RADOVLJICA 0,33 VIDEM 0,52 BORL+FORMIN 0,89 RAKOVEC 0,70 ČATEŽ 0,88 V-J-s 0,68 SOLKAN \ °'36 # o* PODROTEJA 0,80 ^ DOLENJE 0,84 CERKVENIKOV MLIN • 0,83 RADENCI 0,97 Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki februarja 2002 in povprečnimi srednjimi februarskimi pretoki v obdobju 1961 -1990 na slovenskih rekah. Figure 3.1.1. Ratio of the February 2002 mean discharges of Slovenian rivers compared to February mean discharges of the 1961 - 1990 period. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 I RADOVLJICA MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ 90 80 70 5J 60 ¿50 M ° 40 W £ 30 20 10 0 1 - -- fj- \\ - 1 1 1/ i "T-••H^.. i : 1 i 1 i 1 i 1 i "i" 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 I RAKOVEC -VELIKO ŠIRJE VIDEM 160 U 140 ^ S 120 3 100 o W 80 m ^ 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA | | Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v februarju 2002. Figure 3.1.2. The February 2002 daily mean discharges of Slovenian rivers 357 — MOSTE 11 13 15 RADENCI 17 19 21 23 25 ■ - - CERKVENIKOV MLIN « 30 O 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5.0 > 4.0 š 0 H ti 3.0 ^ / rv 5.0 > 4.0 O M O w 3.0 <* Ph 2 2.0 M ] Qvk feb 2002 ^ # / / □ feb 1961 - 1990 / N iS 1.0 0.0 ^ # & iT ^ J" # ^ tf ¿Č ^ ^ ] Qsr feb 2002 □ feb 1961 - 1990 5.0 > 4.0 O O W 3.0 , # ^ A?" ^ # .,oA ^ # & A # ^ # J1 J? F A # / 4? # □ Qnp feb 2002 P* ^ □ feb 1961 - 1990 Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki v februarju 2002 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961 - 1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961 - 1990. Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in February 2002 in comparison with characteristic discharges in the period 1961 - 1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961 - 1990 period. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo REKA/RIVER POSTAJA/ Qvk nQvk sQvk vQvk STATION Februar 2002 Februar 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 96 19 91,9 180 438 DRAVA# BORL+FORMIN * 236 11 110 369 573 DRAVINJA VIDEM * 42,3 18 5,26 43,3 134 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 80,0 19 13,3 172 484 SOTLA RAKOVEC * 73,0 19 2,18 46 121 SAVA RADOVLJICA * 9,8 22 24,1 90 388 SAVA MEDNO 71,1 20 51,1 233 900 SAVA HRASTNIK 194 19 74,3 409 1420 SAVA ČATEŽ * 452 19 124 703 2012 SORA SUHA 24,9 22 6,5 83,4 354 KRKA PODBOČJE 199,0 22 16,6 137 295 KOLPA RADENCI 177,0 22 13,7 274 742 LJUBLJANICA MOSTE 94,8 19 37,9 148 259 SOČA SOLKAN 50,2 7 51,8 380 1569 VIPAVA DOLENJE 28,5 8 4,39 66,45 147.2 IDRIJCA PODRO TEJA 42,9 7 2,18 53,6 174 REKA C. MLIN * 33,2 18 2,72 71,4 174 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 80,6 66,3 95,4 161 DRAVA# BORL+FORMIN * 148,6 90,9 167 247 DRAVINJA VIDEM * 6,8 3,98 13,1 26,9 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 22,0 9,81 40,2 99,1 SOTLA RAKOVEC * 8,9 1,98 12,7 33,3 SAVA RADOVLJICA * 8,1 8,79 24,5 72,9 SAVA MEDNO 35,8 27,3 68,7 193 SAVA HRASTNIK 105,3 56,8 158 375 SAVA ČATEŽ * 235,8 92,1 269 596 SORA SUHA 13,6 5,4 19,9 60,9 KRKA PODBOČJE 62,5 10,6 56,1 123 KOLPA RADENCI 53,6 10,2 55 141 LJUBLJANICA MOSTE 48,8 13,6 60,4 154 SOČA SOLKAN 27,3 24,3 76,4 234 VIPAVA DOLENJE 11,5 3 13,62 47,38 IDRIJCA PODRO TEJA 7,3 1,83 9,15 41,8 REKA C. MLIN * 9,2 1,84 11,1 32,6 Qn nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 67,7 4 47,9 72,2 106 DRAVA# BORL+FORMIN * 97,8 10 62 114 154 DRAVINJA VIDEM * 2,7 5 2,68 5,96 11,4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 7,7 2 6,68 17,5 46,5 SOTLA RAKOVEC * 2,2 16 2,0 3,94 8,22 SAVA RADOVLJICA * 6,4 3 5,56 11,3 22 SAVA MEDNO 22,5 5 20,7 39,8 89,3 SAVA HRASTNIK 55,1 6 39,2 83,1 197 SAVA ČATEŽ * 141 6 51,9 142 336 SORA SUHA 5,9 5 3,15 8,4 24,4 KRKA PODBOČJE 18,8 13 7,04 23 45,7 KOLPA RADENCI 20,9 17 4,41 16,1 33,8 LJUBLJANICA MOSTE 21,3 6 5,02 25,9 105 SOČA SOLKAN 16,5 15 12,1 30,8 75 VIPAVA DOLENJE 5,6 5 2 4,07 10,07 IDRIJCA PODRO TEJA 2,6 17 1,04 2,41 3,7 REKA C. MLIN * 2,7 6 0,874 2,49 5,69 Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki v februarju 2002 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990. Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in February 2002 and characteristic discharges in the 1961 - 1990 period. Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (Februar 2002) ob 7:00 * discharges in February 2002 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 nip ni podatka nip no data 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Temperature rek in jezer 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes Mojca Sušnik Februarja je bila povprečna temperatura na rekah 6,4 stopinje Celzija na obeh največjih slovenskih jezerih pa 3,3 stopinje Celzija. Vode so bile nekoliko toplejše kot navadno. V povprečju so bile februarja reke 1,2 stopinje Celzija, jezeri pa 0,6 stopinje toplejše kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Spreminjanje temperatur rek in jezer v januarju Temperature voda so v februarju nihale, ni pa bilo močnejših trendov upadanja ali naraščanja do zadnjih dni v februarju. V zadnjih treh oz. štirih dneh so temperature voda narasle. Izjemi sta temperatura Bohinjskega jezera in temperatura Save v Šentjakobu, ki sta občutneje naraščali v prvi dekadi, Bohinjsko jezero preko celega meseca, Sava pa še v zadnjih dneh februarja (slika 3.2.1). _Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem_ Najnižje temperature rek so bile v povprečju 1,6 stopinje in jezer 0,5 stopinje Celzija višje kot navadno. Vode so bile najbolj hladne 17. in 18. februarja, jezera 1. februarja (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature rek, razen Kamniške Bistrice, ter Blejskega jezera so bile višje od tistih v primerjalnem obdobju. Najhladnejša je bila Mura v Gornji Radgoni (4,8 °C), najtoplejša pa Krka v Podbočju (5,9 °C) (preglednica 3.2.1.). Najvišje temperature rek in obeh jezer so bile višje kot navadno, razen Kamniške Bistrice v Kamniku. Vode so bile najtoplejše v zadnjih dneh februarja, Soča je dosegla najvišjo temperaturo 9. in Ljubljanica 11. februarja (preglednica 3.2.1.). 8 o" 6 & 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -MURA - G.RADGONA SAVA - ŠENTJAKOB < m 6 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -LJUBLJANICA - MOSTE KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK M4 M2 f - - U 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 0 1 -H-1-1-1-1-1-13 5 7 H—1-1—1-1— 9 11 13 —1—i—1—i—1—i—1— 15 17 19 21 H-1-1-1-1-1- 23 25 27 -KRKA PODBOČJE - - SOČA - SOLKAN -BLEJSKO J. - MLINO - - BOHINJSKO J. SVETI DUH 10 W 4 0 12 6 10 4 Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer februarja 2002. Figure 3.2.1. The February 2002 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer februarja 2002 in značilne temperature v večletnem obdobju. Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in February 2002 and characteristic temperatures in the long term period. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Februar 2002 Februar obdobje/period STATION Tn p nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 3,3 2 0,1 1,7 4,0 SAVA ŠENTJAKOB 5,1 17 0,8 2,8 4,8 K. BISTRICA KAMNIK 3,9 17 1,4 4,2 5,8 LJUBLJANICA MOSTE 5,8 18 4,4 4,6 5,0 KRKA PODBOČJE 5,5 18 1,0 3,3 5,2 SOČA SOLKAN 6,6 18 1,8 3,8 6,5 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 4,8 1,1 3,2 5,2 SAVA ŠENTJAKOB 6,1 2,8 4,4 5,9 K. BISTRICA KAMNIK 5,1 4,4 6,1 7,4 LJUBLJANICA MOSTE 7,6 5,1 6,0 6,4 KRKA PODBOČJE 7,5 4,1 5,7 7,2 SOČA SOLKAN 7,1 4,7 5,6 7,5 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 6,5 28 1,9 5,0 7,0 SAVA ŠENTJAKOB 7,4 28 4,6 6,0 7,8 K. BISTRICA KAMNIK 6,4 28 7,2 8,2 10,4 LJUBLJANICA MOSTE 8,8 11 6,0 7,6 9,0 KRKA PODBOČJE 9,6 28 8,0 8,4 9,0 SOČA SOLKAN 7,8 9 6,1 7,6 8,4 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT Februar 2002 Februar obdobje/ period STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 4,6 1 1,2 3,1 4,2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 0,2 1 0,2 1,2 3,5 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 4,9 2,1 3,6 4,6 BOHINJSKO J. SVETI DUH 1,6 0,4 1,8 4,2 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 5,0 11 3,0 4,2 5,8 BOHINJSKO J. SVETI DUH 4,2 26 0,8 2,7 5,0 Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyearar period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. SUMMARY The water temperatures of Slovenian rivers and lakes were in February about 1.6 of degree Celsius higher if compared to the long-term temperatures. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.3. Višine in temperature morja 3.3. Sea levels and temperatures Mojca Robič Višina morja je bila povprečna, temperature pa so bile nekoliko višje od srednjih obdobnih. Višine morja v februarju Časovni potek sprememb višine morja. Morje je bilo podobno dolgoletnemu povprečju za ta mesec. Srednje dnevne višine morja so bile opazno nižje od srednje obdobne le v prvih dneh februarja (slika 3.3.1.), potem pa so bila odstopanja manjša. Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 280 cm je bila zabeležena 27. februarja ob 21:56 uri (slika 3.3.4.), najnižja 141 cm pa 26. februarja ob 15:56 uri (slika 3.3.4.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 210,0 cm, to je malo nad povprečjem v primerjavi z obdobjem 1960-90. Tudi obe ekstremni vrednosti sta bili blizu srednje obdobne vrednosti (preglednica 3.3.1.). Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja februarja 2002 in v dolgoletnem obdobju. Table 3.3.1. Characteristical sea levels of February 2002 and in the long term period. Mareografska postaja/Tide gauge: Koper feb.02 feb 1960 - 1990 min 1 sr | max cm cm 1 cm | cm SMV 210 180 I 206 I 230 NVVV 280 232 281 344 NNNV 141 102 1 127 1 164 A 139 130 II 154 || 180 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude 20 10 -20 -30 1 1 1 "v. / V v r v r \K A V > IV V p l/ K v \ / / -N s \y /1 / V 1 r^ i i i i 1 1 1 1 20 -- 10 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 -20 -30 Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v februarju 2002 od povprečne višine morja v obdobju 19581990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Fig. 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in February 2002. "Odkloni višin morja "Odkloni zračnih pritiskov 30 30 0 0 1 3 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 50 0 -50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Hmer Ha -Hres Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja februarja 2002. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm. Fig. 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in February 2002. 30 360 270 180 > 90 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Vv dP Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v februarju 2002. Fig. 3.3.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in February 2002. 0 Ha Hmer Slika 3.3.4. Na plimovanje v največji meri vpliva gravitacijska privlačnost med Luno, Soncem in Zemljo. V času mlaja in ščipa, ko sta Sonce in Luna v konjunkciji oz. opoziciji, se vplivi plimo tvornih sil seštevajo in amplitude plimovanja so največje. Ob prvem in zadnjem krajcu pa so amplitude manjše. Fig. 3.3.4. Variation in the gravitational field on the suface of the earth due to the regular movements of the earth-moon and earth-sun systems causes tide. Its amplitude depends on position of all three planets. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Predvidene višine morja v aprilu 2002 Urad za meteorologijo 11:37 23:19 12:37 23:34 23:36 19:09 18:55 5:13 19:12 6:48 19:33 5:34 17:00 6:13 17:13 6:58 8:16 10:31 1:54 12:06 1:39 12:55 7:24 19:54 7:52 20:18 8:16 20:37 8:42 21:00 9:07 21:19 9:34 21:39 10:04 21:58 iS n t\ A P S! M 2 13 ■v/ Tttt v •¿---h v? S \j- te s 1:51 13:30 2:10 13:57 2:31 14:18 2:54 14:37 3:18 14:58 3:43 15:18 4:10 15:40 10:37 22:16 11:16 22:33 12:03 22:45 13:10 23:00 15:27 23:12 17:10 3:46 18:01 14 -f- \ t1 7 /\ § 1 5 -v 6 t-- \- i M K 1 8 9 -V 2 v \ m W- z i A h- j- V 4:37 16:04 5:06 16:28 5:36 16:58 6:07 17:37 7:01 19:07 9:12 1:40 11:06 6:03 18:42 6:55 19:16 7:37 19:52 8:16 20:25 8:57 20:58 9:37 21:27 10:18 21:55 0:46 12:10 1:10 12:57 1:42 13:34 2:16 14:10 2:52 14:43 3:28 15:15 4:03 15:46 11:04 22:19 11:55 22:42 9-- mi ;r0 -j- 1 -2 — 3 —i 4 t V= 1 ..j —l — 1— —v J— -V —V-- 4:39 16:18 5:13 16:51 Slika 3.35. Predvideno astronomsko plimovanje morja v aprilu2002 glede na srednje obdobne višine morja. Figure 3.3.5. Prognostic sea levels in April 2002. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v februarju Časovni potek sprememb temperature morja. Temperatura morja se je v februarju le malo spreminjala, mesečna amplituda je bila vsega 1°C. Najhladnejše je bilo morje v začetku meseca, 8.7 °C, nato pa se je postopoma ogrevalo in konec meseca doseglo najvišjo temperaturo 9.7 °C (slika 3.3.6.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Vse značilne vrednosti so bile med srednjo in najvišjo obdobno vrednostjo (preglednica 3.3.2.). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.6. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v februarju 2002 Figure 3.3.6. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in February 2002 TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper februar februar 2002 1980-89 min sr max oC oC oC oC Tmin 8.7 6.0 7.2 9.0 Tsr 9.2 6.4 8.0 9.9 Tmax 9.7 7.0 8.8 10.7 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v februarju 2002 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.3.2. Temperatures in February 2002 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 (Tmin, Tsr Tmax) SUMMARY The sea levels in February were similar if compared with those of long term period. The mean sea level was 210,0 cm, the highest, 280 cm on 27th of February. The sea temperature was little higher than usual in this time of the year. The mean monthly temperature was 8,7 oC. The amplitude was small. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v februarju 2002 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in February 2002 Mojca Robič V februarju so se zaloge podzemne vode v večini aluvijalnih vodonosnikov Slovenije nekoliko povečale. Zmanjšanje vodne zaloge je bilo zabeleženo le na Dravskem polju. V severovzhodni Sloveniji se je nadaljevala hidrološka suša, stanje v plitvejših vodonosnikih pa se je nekoliko izboljšalo. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnenjem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V februarju so bila to območja vodonosnikov na SV države: celotno Dravsko, Apaško, Mursko polje, Vrbanski plato, Ptujsko polje z izjemo skrajno vzhodnega dela, ter Prekmursko polje z izjemo okolice Lendave. Tudi zaloge Kranjskega in Sorškega polja so pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Na območju aluvijalnih vodonosnikov v osrednji in SV Sloveniji je v februarju padlo malo pod povprečjem, drugod pa so bile padavine povprečne ali celo nadpovprečne. V Novem Mestu je padlo skoraj 40% več padavin kakor je obdobno povprečje. Padavine so bile razporejene preko vsega meseca, z izjemo prvih in zadnjih nekaj dni. Pojav padavin se je odražal predvsem v napolnjenju plitvih horizontov, ki na padavine hitreje reagirajo. Gladine podzemne vode v globjih vodonosnikih so naraščale počasi. Količina padavin predvsem v najbolj sušnem SV delu države ni bila tolikšna, da bi povzročila hitro in bistveno izboljšanje stanja. Gladina podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih SV dela države je narasla za povprečno 10 cm. Mnogi vodnjaki so še vedno suhi. Izboljšalo pa se je stanje v Savinjski dolini, ki je edino območje v Sloveniji, ki ima višje vodne zaloge od srednje obdobne vrednosti. Gladina je narasla za nekaj deset cm. Za okoli pol metra se je zvišala tudi gladina vode na Dolenjskem, v osrednji Sloveniji in na Soškem in Vipavskem pa je bilo zvišanje manjše, okrog 20 cm. Edino znižanje, na Dravskem polju, ni bilo veliko. Gladine so se znižale za manj kot 10 cm, mnogo vodnjakov pa je še vedno suhih. Celomesečni odtoki so bili večinoma manjši od dotokov, zato so se v večini vodonosnikov zaloge podzemne vode povečale. Dravsko polje je edino med vodonosniki v februarju imelo odtok večji kot pritok. Po večmesečnem obdobju s podpovprečnimi padavinami, je februarja padla povprečna, v nekaterih območjih celo nadpovprečna množina padavin. Del teh je ostalo v delno nasičeni coni in nadomestil primanjkljaj vode v tleh, del pa je prispel do vodonosnikov in obogatil zaloge podzemnih voda. Prekinil je sušo predvsem v plitvih vodonosnikih. Stanje bi se dolgoročno izboljšalo le, če bi se padavine v pomladnih mesecih nadaljevale in mesec za mesecem presegale povprečje. Lanski februar je kljub skromnejšim padavinam izkazoval boljše zaloge podzemnih voda, saj je bila zaloga iz prejšnjih mesecev bogatejša. Kljub močnemu znižanju gladin v februarju je bila takrat večina vodonosnikov nadpovprečno vodnata, nekoliko podpovprečni so bili le vodonsniki v SV Sloveniji. SUMMARY In February 2002 groundwater reserves in majority of alluvial aquifers in Slovenia slightly increased, the only exception being Dravsko polje, where reserves slightly decreased. The average percipitation was not sufficient to stop drought in the north-eastern part of the country, but nevertheless it raised water level in some shallow aquifers. The groundwater reserves of February 2002 were much lower comparing to February 2001. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ) Maribor Kranj/ Celje Nova Gorica „ Krško Postojna c Novo mesto zelo vodnato (water abundant) običajne vodne zaloge (normal GW reserves) susno (low GW reserves) Koper merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin (average of the annual GW level maxima) Hs... povprečna letna gladina (multiannual mean GW level) Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu februarju 2002 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih. Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in February 2002. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula V februarju je bilo vreme precej spremenljivo in razmeroma toplo, kar je ugodno vplivalo na kakovost zraka. Onesnaženost je bila tako manjša kot prejšnja dva zimska meseca. V mestih so ostale koncentracije SO2 pod mejnimi vrednostmi. Izjemi sta Krško, zlasti pa Šoštanj, kjer so koncentracije presegle tudi kritične vrednosti in so bile najvišje med vsemi merilnimi mesti (najvišja mesečna, dnevna in urna koncentracija). Kot običajno so bili nad dovoljeno mejo onesnaženi tudi nekateri kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ in TET. Onesnaženost z drugimi škodljivimi snovmi je bila pod dovoljeno mejo, le koncentracija inhalabilnih delcev jo je presegla v Trbovljah in na lokaciji EIS Celje. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS V2 ure Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ V2 ure Elektroinštitut Milan Vidmar EIS TET '/2 ure Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje '/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor '/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana '/2 ure ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško '/2 ure ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DIM - SO2 Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Redna mreža 24-urnih meritev SO2 in dima Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. Merilne mreže: ANAS, EIS TES, EIS TET, MO Maribor _OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško_ Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1 in 4.2 ter v preglednici 4.1. V mreži sistema ANAS so bile izmerjene vrednosti SO2 pod dovoljeno mejo. Med mestnimi lokacijami so bile najvišje koncentracije tudi tokrat zabeležene v Zagorju (urna 219^g/m3, dnevna 85^g/m3), najnižje pa v Ljubljani. Na merilnem mestu v Krškem, ki je pod direktnim vplivom tovarne celuloze, sta bili preseženi mejna urna in dnevna vrednost (najvišja urna koncentracija je bila 555 in dnevna 157^g/m3). Koncentracije na merilnem mestu EIS Celje so nizke, odkar se je postaja v aprilu 2001 preselila na lokacijo blizu ceste na zahodni periferiji mesta, kjer ni v bližini večjih virov SO2. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povprečne dnevne koncentracije SO2 na postajah sistemov ANAS, OMS Ljubljana in EIS Krško so prikazane na sliki 4.2. Razen v Šoštanju je bila na merilnih mestih na območju TEŠ onesnaženost z SO2 manjša kot v januarju, vendar je presegla mejno in kritično urno ter mejno in ponekod tudi kritično dnevno vrednost. Najbolj onesnažen kraj je bil Šoštanj, ki pride pod vpliv emisije TEŠ ob jugozahodnem vetru. Najvišja urna vrednost je bila 1959 ^g/m3 in najvišja dnevna 451^g/m3. V okolici termoelektrarne Trbovlje so bile koncentracije razen na Kumu sicer nižje kot v januarju, a še vedno višje od mejnih in kritičnih urnih ter mejnih dnevnih vrednosti. Tako kot v prejšnjih dveh mesecih je bil najbolj onesnažen zrak na Dobovcu (najvišja urna koncentracija 1455 in najvišja dnevna 234^g/m3). Ker so v hladni polovici leta povprečne mesečne koncentracije SO2 enake izmerjenim mesečnim indeksom onesnaženja zraka s kislimi plini, ki jih navajamo v nadaljevanju, lahko rezultate obeh metod primerjamo. Na sliki 4.7 so tako vsa merilna mesta razvrščena po onesnaženosti z SO2. Ker je le-ta odvisna od bližine virov emisije in od reliefnih značilnosti, se najvišje koncentracije pojavljajo na merilnih mestih vplivnega področja TEŠ in TET. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile februarja nižje kot v januarju in so ostale pod mejnimi vrednostmi. Najvišje urne, dnevne in mesečne koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih. Ozon Februarja so bile izmerjene koncentracije ozona zlasti v nižinah in kotlinah višje od januarskih, a še niso presegle mejnih vrednosti. Lebdeči in inhalabilni delci Onesnaženje s skupnimi lebdečimi in inhalabilnimi delci je bilo v februarju zaradi boljše prevetrenosti manjše kot prejšnja dva meseca. Koncentracija inhalabilnih delcev je presegla mejno vrednost le v Trbovljah in na lokaciji EIS Celje. Najvišje vrednosti so bile izmerjene v dnevih mirnega vremena med 1. in 5. februarjem. Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini Podatki 24-urne mreže so prikazani v preglednicah 4.6. in 4.7. Tudi vrednosti indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini in koncentracije dima so bile februarja nižje kot prejšnja dva zimska meseca in so bile pod dovoljeno mejo. Najvišje koncentracije dima so bile tokrat izmerjene v Krškem, Kanal pa je bil najbolj onesnažen kraj s kislimi plini. Z uporabljeno reflektometrično metodo merimo inhalabilne delce velikosti PMi0 črne barve, delcev svetlih barv pa s to metodo ne izmerimo. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah: % pod odstotek upoštevanih podatkov štev. število izmerjenih koncentracij Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 maks maksimalna urna oz. 24-urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 min najnižja urna oz. 24-urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo >KIV število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo urne vrednosti 24-urne vrednosti 8-urne vrednosti MIV KIV MIV KIV MIV SO2 350 700 125 250 NO2 300 600 150 300 O3 150 300 65 130 110 lebdeči delci 300 600 175 350 inhalabilni delci 200 400 125 250 dim 125 250 podr mob * področje: U - urbano, N - neurbano mobilna postaja manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za februar 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in February 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA postaja % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV LJUBLJANA Bež. 85 5 51 0 0 16 0 0 MARIBOR 97 16 89 0 0 37 0 0 CELJE 97 14 183 0 0 44 0 0 ANAS TRBOVLJE HRASTNIK ZAGORJE 98 13 219 0 0 85 0 0 MURSKA S. Rakičan 94 4 28 0 0 11 0 0 NOVA GORICA 88 9 50 0 0 16 0 0 SKUPAJ ANAS 10 219 0 0 85 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. 89 10 44 0 0 21 0 0 VNAJNARJE 100 10 99 0 0 29 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 99 6 52 0 0 14 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 91 53 555 15 0 157 3 0 ŠOŠTANJ 100 68 1959 40 16 451 5 1 TOPOLŠICA 97 21 1350 6 3 243 1 0 VELIKI VRH 99 57 1015 22 1 248 3 0 EIS TEŠ ZAVODNJE 100 46 1536 22 7 434 3 2 VELENJE 98 8 280 0 0 38 0 0 GRAŠKA GORA 100 31 948 6 1 198 1 0 PESJE 100 10 447 2 0 78 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 34 1959 98 28 451 13 3 ŠKALE - Mob 100 21 522 2 0 93 0 0 KOVK 92 9 69 0 0 28 0 0 EIS TET DOBOVEC 99 39 1455 18 9 234 3 0 KUM 98 42 864 4 1 125 0 0 RAVENSKA VAS * 81 32 411 5 0 170 2 0 SKUPAJ EIS TET 31 1455 27 10 234 5 0 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za februar 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in February 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV LJUBLJANA Bež. U 98 42 118 0 0 68 0 0 ANAS MARIBOR U CELJE U 98 36 134 0 0 65 0 0 TRBOVLJE U MURSKA S. Rakičan N 87 15 63 0 0 31 0 0 NOVA GORICA U 92 39 81 0 0 60 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. U 92 45 116 0 0 79 0 0 VNAJNARJE N 100 6 41 0 0 14 0 0 EIS CELJE EIS CELJE* U 77 38 123 0 0 59 0 0 EIS TES ZAVODNJE N 100 5 82 0 0 34 0 0 SKALE - Mob N 100 13 77 0 0 29 EIS TET KOVK N 95 8 34 0 0 16 0 0 Preglednica 4.3. Koncentracije O3 za februar 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of O3 in February 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24 / 8 - urne vrednosti MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks (24 ur) >MIV (8 ur) ANAS KRVAVEC N 100 83 110 0 0 98 0 ISKRBA N 97 58 117 0 0 94 0 LJUBLJANA Bež. U 93 26 97 0 0 62 0 MARIBOR U 97 20 94 0 0 51 0 CELJE U 97 36 107 0 0 88 0 TRBOVLJE U 95 39 110 0 0 81 0 HRASTNIK U 88 51 108 0 0 85 0 ZAGORJE U 96 30 102 0 0 65 0 NOVA GORICA U 97 22 100 0 0 67 0 MURSKA S. Rakičan N 98 41 102 0 0 65 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. U 92 21 92 0 0 57 0 VNAJNARJE N 100 56 97 0 0 88 0 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 99 70 99 0 0 88 0 EIS TEŠ ZAVODNJE N 100 58 95 0 0 79 0 VELENJE U 99 39 107 0 0 83 0 EIS TET KOVK N 93 64 111 0 0 90 0 Preglednica 4.4. Koncentracije skupnih lebdečih delcev za februar 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of total suspended particles in February 2002, calculated from V2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 99 21 60 0 0 30 0 0 EIS TES PES JE N 98 26 138 0 0 51 0 0 SKALE - Mob N 99 19 64 0 0 31 0 0 EIS TET PRAPRETNO N 97 24 82 0 0 32 0 0 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za februar 2002, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in February 2002, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA postaja % pod Cp maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV ANAS LJUBLJANA-Bež. 100 36 131 0 0 73 0 0 CELJE 100 41 189 0 0 90 0 0 MARIBOR 95 44 169 0 0 91 0 0 TRBOVLJE 100 46 251 7 0 96 0 0 ZAGORJE 100 45 185 0 0 81 0 0 MURSKA S.- Rakičan 100 29 150 0 0 66 0 0 NOVA GORICA 100 34 111 0 0 37 0 0 MO MARIBOR MARIBOR 100 34 132 0 0 62 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. 100 38 160 0 0 75 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 88 48 201 1 0 96 0 0 Preglednica 4.6. Indeks onesnaženja zraka s kislimi plini I(so2) - izražen kot kocentracija SO2 - v ^g/m3 za februar 2002, izračunan na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.6. Gaseous acid air pollution index expressed as SO2 concentration in ^g/m3 in February 2002, calculated from 24-hour values measured by Classical Network merilna mreža: DIM-SO2 štev Cp maks min postaja CELJE - TEHARJE 28 21 34 10 ČRNA 28 23 28 16 ČRNOMELJ 24 20 33 10 DOMŽALE 28 18 24 11 IDRIJA 28 15 18 9 ILIRSKA BISTRICA 28 19 25 12 JESENICE 28 18 24 12 KAMNIK 28 21 25 15 KANAL 28 22 32 14 KIDRIČEVO 26 21 28 15 KOPER 27 18 22 13 KRŠKO 28 26 34 19 KRANJ 28 17 23 9 LAŠKO 28 22 38 11 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 28 14 27 2 MARIBOR - CENTER 28 20 25 15 MEŽICA 28 17 21 12 MURSKA SOBOTA 28 19 23 14 NOVO MESTO 24 16 21 9 PTUJ 28 18 34 9 RAVNE - ČEČOVJE 28 19 27 14 RIMSKE TOPLICE 28 20 30 11 SLOVENJ GRADEC 28 20 24 15 ŠENTJUR PRI CELJU* 22 18 24 12 ŠKOFJA LOKA 28 20 35 10 ŠOŠTANJ II 28 18 22 12 VRHNIKA 28 17 22 10 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.7. Koncentracije dima v ^g/m3 za februar 2002, izračunane na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.7. Concentrations of smoke in ^g/m3 in February 2002, calculated from 24-hour values measured by Classical Network merilna mreža: D1M-SO2 štev Cp maks min >MIV >KIV postaja CELJE - TEHARJE 28 14 37 3 0 0 ČRNA 28 13 30 4 0 0 ČRNOMELJ 24 19 45 3 0 0 DOMŽALE 28 22 38 3 0 0 IDRIJA 28 21 51 11 0 0 ILIRSKA BISTRICA 28 10 24 3 0 0 JESENICE 28 14 34 3 0 0 KAMNIK 28 20 39 3 0 0 KANAL 28 24 53 11 0 0 KIDRIČEVO 26 10 28 4 0 0 KOPER 27 13 24 3 0 0 KRŠKO 28 12 25 3 0 0 KRANJ 28 23 42 10 0 0 LAŠKO 28 17 36 3 0 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 28 16 45 3 0 0 MARIBOR - CENTER 28 17 35 7 0 0 MEŽICA 28 11 29 3 0 0 MURSKA SOBOTA 28 14 35 3 0 0 NOVO MESTO 24 10 20 3 0 0 PTUJ 28 22 60 3 0 0 RAVNE - ČEČOVJE 28 11 16 3 0 0 RIMSKE TOPLICE 28 8 31 3 0 0 SLOVENJ GRADEC 28 10 25 3 0 0 ŠENTJUR PRI CELJU* 22 16 45 3 0 0 ŠKOFJA LOKA 28 16 55 2 0 0 ŠOŠTANJ II 28 9 16 3 0 0 VRHNIKA 28 20 42 7 0 0 Ljubljana Bež. 1 I I Ljubljana Fig. 1 I ^^^^^^ 1 I Maribor 1 I Celje Trbovlje i i Hrastnik i i Zagorje 1 1 i i Murska S.Rakican 1 1 ■ 1 1 1 Nova Gorica 1 1 1 1 Vnajnarje 1 1 EIS Celje 1 1 1 Krško Šoštanj EIS TEŠ Topolšica 1 Veliki vrh i Zavodnje Vele nje 1 I I Graška Gora Pesje I 1 I Škale mob. I I Kovk i i i i i EIS TET Dobove c i Kum i Ravenska vas* 0 20 40 60 80 100 120 Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 v februarju 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.1. Average monthly concentration of SO2 in February 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. Maribor -Ceije Zagorje Murska S.Rakican Krško _Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (^g/m3) v februarju 2002 (MIV- mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in February 2002 (MIV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Ljubljana Fig. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Velenje EIS Celje Murska S.Rakican Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Zavodnje Škale mob. Kovk 0 10 20 30 40 50 Mg/m3 60 70 80 90 URBANO NEURBANC □ O3 BNO2 Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije NO2 in ozona v februarju 2002 Figure 4.3. Average monthly concentration of NO2 and Ozone in February 2002 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vnajnarje Pesje Škale mob. Prapretno 0 10 20 ^g/m3 30 40 50 Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev v februarju 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.4. Average monthly concentration of total suspended particles in February 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) Celje i i ■_i_i_i_i__i i EIS Celje i i i i i i i i Maribor ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ i i i i i i i MO Maribor 1 1 1 . I Trbovlje ' ' Zagorje ! ! Murska S.Rakican ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ i i Nova Gorica i i i Ljubljana Bež. i i i Ljubljana Fig. 1 1 1 3 0 10 20 30 40 ^g/m3 50 60 70 Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije inhalabilnih delcev v februarju 2002 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.5. Average monthly concentration of PM10 in February 2002 (* for information only; less than 85% of valid data) Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v februarju 2002 (MIV- mejna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in February 2002 (MIV- 24-hour limit value) 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 4.7. Povprečne mesečne koncentracije SO2 (|g/m3) z merilnih mest avtomatskih meritev in meritev I(so2) v februarju 2002 Figure 4.7. Average monthly SO2 concentrations (|g/m3) - sites with automatic measurements and measurements of I(SO2)) in February 2002 SUMMARY Air pollution in February was lower than in last two months due to rather changeable and warm weather. In cities SO2 concentrations remained below limit values except in Krško and, above all, in Šoštanj where they even exceeded critical values and were highest among all measuring sites. As usually concentrations were higher than limit values also in some places influenced by Trbovlje and Šoštanj power plants. Pollution with other substances was less than limit values except suspended PM10 particles in Trbovlje and Celje. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Lidija Honzak Preko avtomatskih merilnih postaj spremljamo kakovost Save v Mednem in Hrastniku, kakovost Savinje v Velikem Širju ter kakovost Malenščice v Malnih. Vse štiri merilne postaje so opremljene z merilniki za neprekinjeno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilnikom za merjenje skupnega organskega ogljika (TOC). V Malnih, kjer je zajem pitne vode za širše postojnsko območje, spremljamo poleg temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika, tudi motnost. Postaja v Malnih je bila v okvari zato v februarju nimamo podatkov o kakovosti Malenščice. Ostale postaje so delovale z nekajdnevnimi prekinitvami pri merjenju posameznih parametrov. Rezultati meritev so prikazani na slikah 5.1. do 5.7. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskimi vzorčevalniki. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih izmerimo pH, električno prevodnost, določimo vsebnost dušikovih spojin in fosfatov ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informacijo o prisotnosti organskih snovi v vodi. Po podatkih rednega monitoringa sta Sava v Mednem in v Hrastniku ter Savinja v Velikem Širju uvrščeni v drugi do tretji kakovostni razred. Vsebnosti posameznih parametrov v povprečnem tedenskem vzorcu, ki presegajo drugi do tretji kakovostni razred so v preglednici 5.1. napisane s krepkim tiskom. Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v februarju 2002 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand in the average weekly samples in February 2002_ Postaja Datum pH El.prev. NH4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgÜ2/l) (mgÜ2/l) Medno 1.02.02 8.02.02 8,1 324 0.02 0.028 8.06 0.104 0.137 1.2 6 Medno 8.02.02 15.02.02 8,1 316 0.12 0.052 8.06 0.092 0.114 1.4 8 Medno 15.02.02 22.02.02 8,1 316 0.04 0.052 7.47 0.094 0.122 1.1 8 Medno 22.02.02 1.03.02 8,0 310 0.04 0.036 7.36 0.083 0.111 1.1 <3 Hrastnik 1.02.02 8.02.02 8,0 394 0.16 0.155 10.20 0.376 0.436 2.1 7 Hrastnik 8.02.02 15.02.02 7,9 370 0.10 0.125 10.23 0.299 0.365 2.0 13 Hrastnik 15.02.02 22.02.02 7,8 383 0.04 0.065 10.87 0.299 0.335 2.1 9 Hrastnik 22.02.02 1.03.02 7,8 353 0.05 0.095 9.71 0.247 0.258 2.1 8 V. Sirje 1.02.02 8.02.02 7,9 470 0.40 0.160 9.34 0.375 0.447 2.0 10 V. Sirje 8.02.02 15.02.02 8,0 434 0.09 0.096 9.56 0.290 0.358 1.8 12 V. Sirje 15.02.02 22.02.02 8,0 407 0.08 0.056 10.39 0.272 0.316 3.3 17 V. Sirje 22.02.02 1.03.02 8,0 376 0.05 0.052 9.12 0.227 0.237 1.7 14 Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. conductivity (20 oC) NH4, NO2, NO3 ammonium, nitrite, nitrate o-PO4, tot- PO4 orthophosphate, total phosphate KPK (Mn) chemical oxygen demand (KMnO4) KPK (Cr) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo |_pH ^^^^kisik ■ *" 'vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v februarju 2002 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in February 2002 ^^^^^el.prev. ■ *" 'vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v februarju 2002 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in February 2002 |^mTOC ■ *" vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti TOC in vodostaja na postaji Sava Medno v februarju 2002 Figure 5.3. Average daily values of TOC and level at station Sava Medno in February 2002 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo |_pH kisik ~ ~ ■vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v februarju 2002 Figure 5.4. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Hrastnik in February 2002 >—>—' >—>—>—>—>—>—' >—>—(NCNCNCNCNCNCNCNCN " *" 'vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v februarju 2002 |_pH kisik ~ ~ 'vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v februarju 2002 Figure 5.6. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Savinja Veliko Širje in February 2002 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ~ 'vodostaj Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Sirje v februarju 2002 Figure 5.7. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Sirje in February 2002 V februarju so bile nekoliko zvišane vsebnosti nitritov in nitratov v povprečnih tedenskih vzorcih v Savi v Hrastniku in v Savinji v Velikem Širju. Na obeh merilnih mestih, predvsem pa v Velikem Širju, so bile zvišane tudi vrednosti kemijske potrebe po kisiku. Vrednosti parametrov, ki jih na avtomatskih postajah v Mednem, v Hrastniku in v Širju merimo neprekinjeno, so bile znotraj intervala pričakovanih vrednosti. Spremembe vrednosti parametrov pa v glavnem sledijo sremembam hidrološkega stanja. SUMMARY The automatic station measurements from Sava Medno, Sava Hrastnik and Savinja Veliko Sirje do not show important deviations from the expected results. The contents of nitrite and nitrate and also chemical oxygen demand were increased in average weekly samples from Sava Hrastnik and Savinja Veliko Širje. Values which exceed 2nd - 3rd water quality class, are shown in table 5.1 in bold type. The on-line measurements (the results are shown on figures 5.1-5.7) followed the changes in hydrological situation 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji —februar 2002 6.1. Earthquakes in Slovenia - February 2002 Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so februarja 2002 zapisali več kot 190 lokalnih potresov, od tega je za 70 bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so se zgodili v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Da bi določili, kje je bilo žarišče potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, je nujno imeti zapise najmanj štirih. V preglednici smo podali 37 potresov, za katere smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo (in je le-ta bila večja ali enaka 1,0). Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v februarju 2002 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Prebivalci zahodne in osrednje Slovenije so čutili še potres, ki se je zgodil 14. februarja 2002 ob 3. uri 18 minut UTC, oziroma 4. uri 18 minut po lokalnem, srednjeevropskem času. Žarišče potresa je bilo v Italiji, v bližini kraja Moggio Udinese v Furlaniji, njegova lokalna magnituda, izračunana iz podatkov državne mreže potresnih opazovalnic, pa 4,5. IT DO' □C co 30' WnrjrHun» NLV Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - februar 2002 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in February 2002 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - februar 2002 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - February 2002 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2002 2 2 7 49 45,991 15,093 0 1,0 Sentrupert 2002 2 2 14 18 45,689 15,215 1 1,3 Uršna sela 2002 2 2 15 12 45,320 16,067 7 2,4 Glina, Hrvaška 2002 2 3 8 14 46,070 14,767 0 1,6 Velika Stanga 2002 2 6 10 2 45,665 16,173 8 1,6 Turopolje, Hrvaška 2002 2 8 17 45 45,937 15,412 10 1,6 Raka 2002 2 9 2 0 46,066 15,578 19 1,1 Kozje 2002 2 11 6 1 46,040 14,772 10 1,1 Velika Stanga 2002 2 12 10 30 46,058 14,763 13 1,1 Velika Stanga 2002 2 12 10 39 46,058 14,765 12 1,1 Velika Stanga 2002 2 12 16 8 46,088 14,370 1 1,0 Topol 2002 2 13 15 59 45,465 16,154 14 1,8 Farkašič, Hrvaška 2002 2 13 18 12 46.044 14,913 1 1,0 Smartno pri Litiji 2002 2 13 18 40 46,240 15,408 6 1,3 Trnovec pri Celju 2002 2 14 11 27 46,225 15,970 14 1,3 Bednja, Hrvaška 2002 2 14 14 0 45,688 15,762 0 1,1 Klinča Sela, Hrvaška 2002 2 15 13 8 46,666 15,344 0 1,5 Kozjak 2002 2 15 20 4 45,463 14,369 12 1,4 Klana, Hrvaška 2002 2 16 22 30 45,782 15,316 7 1,0 Gorjanci 2002 2 16 22 42 46,108 15,169 11 1,6 Zidani Most 2002 2 17 4 16 46,037 15,930 19 2,0 Zabok, Hrvaška 2002 2 17 5 21 46,043 14,784 9 1,0 Velika Stanga 2002 2 18 19 38 46,247 15,431 6 1,2 Trnovec pri Celju 2002 2 18 21 23 46,243 15,434 7 1,0 Trnovec pri Celju 2002 2 19 11 17 46,142 16,110 16 1,2 Belec, Hrvaška 2002 2 20 1 56 46,054 14,746 17 1,4 Velika Stanga 2002 2 20 9 57 46,344 15,512 12 1,2 Tepanje 2002 2 20 14 33 45,873 13,488 0 1,3 Sagrado, Italija 2002 2 21 3 20 46,410 15,120 14 1,1 Gabrke 2002 2 22 12 2 45,832 13,611 15 1,1 Opatje Selo 2002 2 22 12 17 46,085 13,575 7 1,0 Lig 2002 2 22 14 16 46,237 13,532 0 1,8 IV* Kobarid 2002 2 24 22 33 45,471 14,352 9 1,4 Klana, Hrvaška 2002 2 26 13 41 45,597 15,135 0 1,3 Petrova vas 2002 2 26 20 35 45,789 14,790 10 1,5 Suha Krajina 2002 2 27 16 17 46,434 15,107 15 1,0 Gabrke 2002 2 27 18 6 46,603 16,567 0 1,6 Redics, Madžarska 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6.2. Svetovni potresi — februar 2002 6.2. World earthquakes - February 2002 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - februar 2002 Table 6.2.1. Earthquakes - February 2002 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 3.2. 07:11:28.4 38.573 N 31.271 E 5.7 6.4 6.5 5 Turčija Na območju Afyona je umrlo vsaj 44 ljudi, 318 jih je bilo ranjenih. Porušenih je bilo tudi vsaj 622 poslopij. Potres so čutili v zahodni in centralni Turčiji. 3.2. 09: 26:43.3 38.632 N 30.902 E 5.8 6.0 10 Turčija 3.2. 11:39:55.3 38.551 N 31.181 E 5.3 10 Turčija 5.2. 13:27:24.6 5.345 S 151.248 E 5.8 6.3 6.6 39 Nova Britanija 17.2. 13:03:52.7 28.093 N 51.755 E 5.6 5.0 5.4 33 Južni Iran V Baghanu je bilo porušenih 80% hiš, ena oseba je izgubila življenje, 30 pa jih je bilo ranjenih. 20.2. 11:27:43.6 51.561 N 16.082 E 4.9 1 Poljska Gorski udar. Zahteval je vsaj tri žrtve. V rudniku Rudna se je zrušilo nekaj rovov. Manjše poškodbe so nastale tudi na hišah v Polkowicah. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v februarju 2002. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - februar 2002 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - February 2002 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 7. MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar Z meritvami koncentracije cvetnega prahu v zraku smo v Sloveniji pričeli pred šestimi leti s prvo merilno postajo v Ljubljani. Pred tremi leti smo pričeli s sledenjem cvetnega prahu v Kopru, v letošnjem letu se bodo meritve nadaljevale v Ljubljani in Kopru, dodatno pa še v Hrašah, Žalcu in Mariboru. O koncentraciji in vrsti cvetnega prahu v zraku na vseh merilnih mestih vas bomo sproti seznanjali v Mesečnem biltenu. Februarja je bil v zraku cvetni prah leske, jelše, cipresovk in tisovk ter topola. Pojavila so se tudi prva zrna bresta, vrbe in javorja. Na sliki 7.1. je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku v Ljubljani, Hrašah, Žalcu, Mariboru in Kopru februarja 2002. 1 N O J > W H >¡>0 800 600 -- 400 — 200 -- 0 -1-, 1 Hraše 5 7 Žalec 11 13 - Koper 15 17 \—I—I—I—I—I—I—I—I- 19 21 23 25 27 Ljubljana Maribor Slika 7.1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku februarja 2002 Figure 7.1. Average daily concentration of airborne pollen, February 2002 Vremenske razmere bistveno vplivajo na začetek cvetenja in prisotnost cvetnega prahu v zraku. Povprečna januarska temperatura zraka je bila občutno pod dolgoletnim povprečjem v prvi tretjini meseca, druga tretjina je bila temperaturno blizu običajnih januarskih razmer, v zadnji tretjini meseca pa se je temperatura občutno dvignila. Hud mraz, ki je pritiskal v prvi polovici januarja, je zavrl rastne procese v rastlinah in tudi cvetenje. Novo sezono je napovedal pojav cvetnega prahu leske, jelše ter cipresovk in tisovk v zadnjem tednu januarja. Februar je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, padavine so bile razporejene neenakomerno. Primorje se je po vremenu opazno razlikovalo od preostalega dela države. Začetek februarja je bil v Primoiju oblačen, drugod sončen. 6. in 7. februarja je skoraj povsod deževalo, nato se je v Primoiju nadaljevalo precej oblačno vreme, drugod pa je bilo vsaj deloma sončno. Drugi februarski val padavin je bil 16. in 17. februarja, nekaj dežja je padlo tudi 21. februarja. Od 22. do 25. je prevladovalo sončno vreme, konec meseca je bil spet oblačen. Sezona pojavljanja leske in jelše se je najhitreje razvijala v Žalcu in Mariboru, koncentracija cvetnega prahu jelše je narasla do visokih vrednosti že v obdobju od 9. do 15. februarja med obema poslabšanjema vremena. V Ljubljani in Hrašah je koncentracija cvetnega prahu jelše narasla do srednje visokih vrednosti v zadnji tretjini februarja, v Kopru je ostala ves čas nizka (slika 7.2.). 3 9 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 700 600 500 400 -b 300 200 --■ 100 --■ 0 » Hraše » Žalec ■ Koper — Slika 7.2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše februarja 2002 Figure 7.2. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, February 2002 N O J > w H 17 19 21 Ljubljana 25 27 Maribor Koncentracija cvetnega prahu leske je bila v primerjavi z jelšino nižja na vseh merilnih mestih. V Žalcu in Mariboru je bila v prvi polovici meseca najvišja, v Kopru ves mesec nizka, v Ljubljani in Hrašah nizka do srednje visoka s prekinitvami ob neugodnem vremenu (slika 7.3.). V preglednici 7.1. so prikazani datumi začetka pojavljanja cvetnega prahu leske, jelše, cipresovk in tisovk ter topola v letu 2002 na vseh merilnih mestih. Preglednica 7.1. Datum začetka pojavljanja cvetnega prahu v letu 2002 Table 7.1. Date of the beginning of appearance of pollen in 2002 Merilna postaja Leska Jelša Cipresovke/tisovke Topol Ljubljana 1. februar 2002 31. januar 2002 10. februar 2002 19. februar 2002 Hraše 3. februar 2002 1. februar 2002 19. februar 2002 20. februar 2002 Koper 2. februar 2002 4. februar 2002 26. januar 2002 20. februar 2002 Žalec 29. januar 2002 30. januar 2002 9. februar 2002 13. februar 2002 Maribor 30. januar 2002 28. januar 2002 10. februar 2002 8. februar 2002 250 200 m J3 £ 150 N O J > 100 w H 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 - Hraše - Žalec —— Koper - Ljubljana - Maribor Slika 7.3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske februarja 2002 Figure 7.3. Average daily concentration of Hasel (Corylus) pollen, February 2002 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Š N O J > W H >00 160 140 j.....CIPRESOVKE/ 120 .....TISOVKE 100 80 + 60 40 --• 20 --■ 0 Hraše 5 7 Žalec 13 Koper r 15 T"- 17 "T- 19 Ljubljana 25 27 Maribor Slika 7.4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk februarja 2002 Figure 7.4. Average daily concentration of Cypres (Cupressaceae) and Yew familly pollen, February 2002 Cvetni prah cipresovk in tisovk vključuje dve družini rastlin; v celinski Sloveniji je bil v februarju v zraku cvetni prah tise (tisovke) in kleka (cipresovke), v Primorju poleg naštetih še cvetni prah ciprese, ki je pomembna alergogena vrsta v Mediteranskem področju. V Kopru je bila ta vrsta cvetnega prahu v zraku ves mesec, na ostalih merilnih mestih pa se je pojavila na začetku druge tretjine meseca. Koncentracija se je povečala šele v zadnji tretjini februarja z izjemo Hraš, kjer je ostala ves čas nizka (slika 7.4.). Cvetni prah topola je bil prisoten na vseh merilnih mestih. V Kopru je bil v zraku ves mesec, koncentracija je bila skoraj ves čas nizka. Na ostalih merilnih postajah se je ta cvetni prah začel pojavljati sredi meseca, v zadnji tretjini meseca je bila koncentracija srednje visoka do visoka (slika 7.5.) Konec meseca se je začel pojavljati cvetni prah jesena. 80 60 N O J > w H 20 0 TOPOL —1-1-1-1—+=F—1—T T—1—-1— -1-1-1-1-1-1-1-1-1- 1 3 9 11 13 15 17 5 7 - Hraše - Žalec - Koper —— Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola februarja 2001 Figure 7.5. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, February 2001 SUMMARY 19 21 Ljubljana 23 25 27 ■ Maribor The pollen measurement has been performed on five sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin, in Zalec near Celje and in Maribor. 66