Glasilo Socialistična zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica
*
Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo in uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a..Telefon uprave in uredništva 86-090. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje
Lelo Vlil. - st. 48
KOČEVJE 29. novembra 1963
(•ne 20 din
Matej Bor:
Kri v plamenih
Ropajte, pustošite, gospodarji, čez vso zemljo razpnite Vešala!
V nas je po tisoč letih zaplala kri,
dvignil glavo upor!
Kadar čez gozdove rjovejo viharji,
drevesa se svojih korenin zavedo —
zato,
ker nas danes iz zemlje rujete, barbari,
naše korenine do pekla
poženo.
Tisti, ki ste jih včeraj še mogli slepiti,
danes vam streljajo v hrbet in obraz.
Hvala,
naučili ste nas sovražiti, poslušati krvi in duha ukaz!
Majhni smo,
toda majhnih jc mnogo!
Vsa Evropa je v drobovju zatrepetala, od Sicilije do Urala, od Islanda do kavkaških skal! Iz slebe vas bo izpljuvala, vas,
barbarsko drhal!
Divjajte po kontinentu, motorizirane horde, ropaj, kolji, motorizirani
Džingis kan,
kri ni bencin, krvi ne zmanjka nikoli, pesti so močnejše od jekla in tankov in bomb, duh je ekrazit, svoboda pridušen orkan!
Izpod ulic, izpod kasarn, iz mraka gozdov in katakomb vzbuhne upor!
Svetu zavlada človek, ne jeklo, zločin, mehanizirani umor.
STANE JARM: ROJSTVO NOVE JUGOSLAVIJE
20 let nove Jugoslavije
V sredo, 27. novembra ob 19. uri bo v šeškovem domu v Kočevju proslava 20-letnice II. zasedanja AVNOJ, ki se je začelo 29. novembra 1943 v Jajcu in na katerem je bila potrjena in uzakonjena demokratična ljudska oblast ter federativna ureditev nove države.
Na proslavi bo govoril predsednik občinskega odbora SZDL Janez Merhar, nastopili pa bodo še pevski zbor Jakob Gallus, rudniška godba in gimnazijski pevski zbor.
Na proslavo so vabljeni vsi občani.
V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE
Od Triglava do Jajca
Jugoslovanski planinci so sklenili, da bodo 20-letnico rojstva nove Jugoslavije počastili na svojevrsten način, s štafetami planincev. Dve štafeti bosta 29. novembra, ob obletnici II. zasedanja AVNOJ, prispeli v zgodovinsko bosansko mestece Jajce, kjer bodo naši narodi praznovali veliki jubilej. Ena bo prispela z juga, s črnogorskih gora, druga pa s severa, z najvišjega jugoslovanskega vrha — Triglava. Po prisrčni slovesnosti visoko v gorah so prvi, prejeli štefatno palico (miniaturni planinski cepin s kli-
82 ur za 35 slušateljev
Mladinski komite ZMS Kočevje je organiziral mladinsko politično šolo, ki bo trajala od 25. novembra letos do 15. januarja prihodnje leto. 35 slušateljev bo v 82, urah predelalo 35 tem (gospodarskih in političnih) s posebnim poudarkom na delu mladih. šolo so organizirali predvsem zato, ker je zadnji plenum občinskega komiteja ZMS ugotovil, da je večina mladih, ki delajo v vodstvih aktivov ZMS, premalo idejno razgledanih.
ni, v. katerem je pozdravno pismo) poštarji-planinci, ki so jo ponesli po slovenski zemlji proti hrvaški meji...
Prejšnji četrtek je prispela štafeta v naše kraje. Ljudje ob poti so toplo pozdravljali naše planince, ki so nosili simbolične pozdrave nas vseh zgodovinskemu, velikemu dnevu. Planinci so preko Slemen in Sodražice ter preko partizanske Travne gore v četrtek pod večer prišli v Ribnico, kjer jih je pričakalo precej ljudi. Nosilcem štafete je o pomenu njihove poti in o pridobitvah na še revolucije spregovoril predsednik obč. odbora SZDL Bogo Abrahamsberg.
Nosilci štafete so v Ribnici prespali, naslednje jutro, potem ko so štafetno palico prevzeli pla-ninci-železničarji, pa jim je zaželel srečno pot in jih pozdravil v imenu ribniške komune predsednik obč. skupščine France Ilc.
V Kočevje je štafeta prispela ob pol desetih dopoldne. Na Trgu svobode, pred spomenikom, jih je pričakalo precej ljudi, predvsem mladine. V tej, lahko bi skoraj rekli intimni slovesnosti, so med drugim sodelovali tudi pevci pod vodstvom prof. Humeka ter recitatorji, predsednik obč. odbora SZDL Janez Merhar pa je v kraitkem nagovoru dejal:
UMOR
Umrl je človek.
Streli is teksaškega mesta Dallasa so grozeče odjeknili po vsem svetu in pretresli sleherno pošteno srce. V nedoumljivi grozi smo zatrepetali in hlastali za vsako novo vestjo, za vsako podrobnostjo...
Umrl je človek. Velik človek!
Zločin, ki nam ni neznan. Se predobro smo ga občutili, še dobro nam je v spominu. Dobro smo poznali ljudi, ki so zmožni kaj takega.
Lovili smo poročila, ki so prihajala k nam po etru. — Gnusen zločin! — Morilec prijet? Kakšni so motivi?
Johna F. Kennedyja, 35. predsednika Združenih držav Amerike, ni več! Ni več moža, ki se je tako odločno zavzemal za miroljubno sožitje med narodi, ki je vse svoje sile žrtvoval za blaginjo svojega naroda in za mir na svetu. Prav s svojimi naprednimi idejami, katerih izpeljavo mu je preprečila nasilna smrt, je bil na poti močni reakciji med svojimi političnimi nasprotniki, ki, kar je zanimivo, imajo svojo »trdnjavo« prav v Teksasu, državi na jugu ZDA. Marsikomu niso bila všeč njegova prizadevanja za pomiritev in sodelovanje s Sovjetsko zvezo, še manj pa njegova odločna zavzetost pri urejevanju državljanskih pravic, to je njegova odločna antirasistična politika. S svojim zakonom o državljanskih pravicah je dregnil v najobčutljivejšo točko reakcionarnih krogov v ZDA, tistih, ki so preprečevali črnovol-tim prebivalcem ZDA obiskovanje »belih« šol. ki so pobijali temnopolte študente in tudi drugače manifestirali svojo rasno nestrpnost. Samo on je imel dovolj energije in poguma za reševanje teh za Ameriko tako bolečih vprašanj in prav s temi si je, kakor je bil priljubljen, nakopal tudi največ sovražnikov. Po Abrahamu Lincolnu, ki se je prvi zavzel za enakost črnskega prebivalstva ZDA, je Kennedy nadaljeval z njegovimi idejami, in kakor Lincolna pred skoraj sto leti je tudi njega doletela tragična smrt iz zločinskih rok. In še ena zanimivost: Lincolnu je kot predsednik sledil Johnson (Andrew), Kennedy jev naslednik pa je Lyndon Johnson!
Kennedy, ki bo v človeških srcih za vedno ostal zapisan kot odločen, pogumen mož in eden redkih, ki so spoznali vso tragičnost današnjega sveta, je hitro spoznal dilemo: mir ali uničenje. Od tod njegova izredna prožnost v zunanji politiki, predvsem v odnosih do Vzhoda, kar so mu mojstri »hladne vojne« prav tako zamerili kot rasisti njegove liberalne reforme v odnosu do črnih prebivalcev...
John Kennedy, 35. predsednik ZDA, je in ostane velik človek, človek v najboljšem pomenu besede in na katerega bo človeštvo lahko vedno ponosno, žal ga ni več, da bi lahko izpeljal svoje številne napredne zamisli, da bi s svojim bogatim delom in izrednimi državniškimi sposobnostmi še nadalje koristil človeštvu.
Njegovemu spominu se je poklonil ves svet.
— Zadovoljni smo, da danes lahko v Kočevju sprejemamo štafeto planincev, ki je pred dnevi v najtežjih vremenskih pogojih
krenila s Triglava na pot P1? Jajcu. Pozdravom slovenskih P nincev, ki so namenjeni ude
fKnnpr n n.	str**1
SLOVO OD KENNEDY A — V ponedeljek, 25. novembra popoldne, so na arlingtonskem pokopališču v Washingtonu pokopali ubitega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja z največjimi civilnimi in vojaškimi častmi. V pogrebnem sprevodu, ki je bil dolg 5 km, so šli: predsednikova soproga s člani Kennedyjeve družine, najvišji 'ameriški predstavniki ter številni ugledni tuji državniki. Vzdolž pogrebnega sprevoda pa so stali stotisoči Američanov v nemi bolečini, da se poslednjič poklonijo spominu velikega predsednika.
Narodi vsega sveta obsojajo zahrbtni umor, ugledni državniki in časopisne agencije pa izjavljajo, da je to eden največjih zločinov, kar jih pomni človeštvo. Tudi domnevni morilec ameriškega predsednika Lee Oswald je ubit. Atentator domnevnega morilca je v zaporu, kjer čaka na preiskavo. To je petdesetletni Jack Ruby, lastnik nočnega lokala v Dallasu. Umor in ozadje Kennedyjeve smrti je zavito v negotovost; s smrtjo dozdnevnega morilca Oswalda pa je še toliko mračnejši. Reakcionarne sile v ZDA skušajo kriviti komunistično partijo. Zdrav razum in celotno svetovno javno mneje pa ugotavljata, da je bila to načrtna zarota skrajno desničarskih elementov v ZDA.
Ameriška in svetovna javnost imata pravico izvedeti, kaj se je v resnici zgodilo v Dallasu. Zakaj streli v Dallasu ne zadevajo samo ZDA. So hkrati zarota proti človeštvu in svetovnemu miru.
Novi ameriški predsednik Lyndon Johnson je izjavil, da bo nadaljeval politiko preminulega predsednika.
ROMUNSKA DELEGACIJA NA OBISKU — V Jugoslaviji se mudi te dni romunska parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik
sveta LR Romunije in prvi sekretar centralnega komiteja ro~ munske delavske partije Gheorghe Gheorghiu Dej. Na velikern zborovanju v Zenici je Gheorghe Gheorghiu izjavil, da bodo mea sedanjim obiskom romunske delegacije v Jugoslaviji podpisali sporazum o izgradnji hidroenergetskega in plovnega giganta v Djerdapu. Dej je opozoril tudi na pomen tradicionalnega pri)a' teljstva med našima državama, rekoč, da je to prijateljstvo dobilo novo vsebino s tem, ko je bila v Jugoslaviji in v Romunu vzpostavljena socialistična ureditev. Sporazum o skupni urediti sistema Djerdap je označil za enega od temeljnih kamnov bodočega prijateljstva.	.
V torek, 26. novembra, so romunski parlamentarci obisKu tudi našo republiko.
AREF POZIVA ZAR. NAJ SE PRIDRUŽI VOJAŠKI UNIJI jRAfni SIRIJA — Novi iraški minister za nacionalno orientacijo donor Abdem Karim Farhan je izjavil, da bo iraška vlada pozvala ZA • naj se pridruži širši kot tudi vojaški uniji med Irakom in Szro. Med razgovorom je dodal, da vojaška unija ni razpuščena, da V bo Irak skušal storiti vse, da bi se izenačila gledišča med ZA ^ Sirijo in Irakom. Bagdadski radio je poročal, da je nova . iranVni vlada ustanovila odbor sedmih ministrov, ki naj bi pripra začasno ustavo in program vladne politike.	_	,
Tanjug javlja, da je zadnje tedne več iraških oficirjev tiralo iz vojaških enot, ki se borijo na severu proti Pr^Sp(,aio Kurdov in prestopilo na Barzanijevo stran, s čimer se je pove število kurdskih borcev.
Znanje, pogoj za uspešno delo
Pred kratkim je imel obratni komite ZK KGP v Kočevju letno konferenco. Razen delegatov sta se je udeležila še organizacijski sekretar okrajnega icomiteja ZK Ljubljana Rudi Bregar, ki je sodeloval tudi v razpravi, in sekretar občinskega komiteja ZK Kočevje Miro Hegler.
Nadalje so v razpravi poudarili, da je nujno posvetiti v bodoče več pozornosti ideološko političnemu izobraževanju članov ZK, saj je to znanje pred-
pogoj za uspešno delo komunistov. Osnova za ideološko politično izobraževanje bodo še v naprej razni materiali vodstev ZK.
Komunisti so razpravljali še o 42-urnem delovnem tednu, delu samoupravnih organov, HTV, izvozu, planu, podružabljanju in drugem, vse premalo pa se je dotaknila razprava pripravljanja osnutka statuta posestva.
Poročilo je ugotovilo, da so se komunisti KGP lani in letos resno spoprijeli s problemi kmetijske proizvodnje in s tem vplivali ne le na boljši gospodarski rezultat delovne organizacije, am-Pak tudi na boljše razpoloženje v kolektivu. Proizvajalcem, komunistom pa še bolj, je povsem jasno, da so za razne morebitne slabosti krivi predvsem sami in da je zato nujno še nadalje krepiti in uveljaviti delavsko samoupravljanje.
Razprava in poročilo sta pokazala, da si je posestvo zagotovilo dotok srednjega in visokega strokovnega kadra, premalo pa je bito v zadnjih dveh letih storjenega za izobraževanje neposrednih Proizvajalcev, posebno kmetij-cev. v kmetijski panogi že drugo leto niso izkoristili sredstev, ki so bila namenjena za izobraževanje delavcev na delovnem mestu. Komunisti so poudarili, da bi lahko z lastnim strokovnim kadrom izvedli potrebna predavanja za neposredne proizvajalce to da naj bi jih izvedli še letos oziroma med letošnjo zimo. Izobraženi proizvajalci bodo prav gotovo vec naredili, kar bo imelo
Od Triglava do Jajca
{Nadaljevanje z 2. strani) žen ceru zgodovinskega zasedanja AVNOJ in tovarišu Titu, se pridružujemo tudi občani kočevske komune. Posebno še, ker je letos naše mesto in ves slovenski na-rod praznoval 20-letnico zgodovinskega zasedanja Zbora odposlancev slov. naroda pri nas. Na zboru je slovensko predstavništvo razpravljalo o najvažnejših vpra-sanjih tistega časa, izvolilo plenum OF ter izbralo predstavnike II. zasedanje AVNOJ. Tako je Aočevski zbor neločljivo povezan z zasedanjem v Jajcu... Na na-Sem zboru je bila tudi poudar-tona neločljiva povezanost Slovencev z vsemi jugoslovanskimi
narodi.
~7 Kočevski zbor svobodno izvoljenih odposlancev je bil prvi butiski parlament slovenskega naroda v njegovi zgodovini boja j osnovne pravice, za obstanek n razvoj. Vsa načela, sprejeta na orn zboru, je sprejel tudi AVNOJ.
20 let je minilo od takrat. 0 let borbe, obnove, dela in u-&Pehov. Na ruševinah stare je lasla močna Socialistična repu-toa Jugoslavija.
'toio
Uragi tovariši planinci! 2e-.	- vam srečno pot na poti pro-
v. Jajcu, po naših goran, vrno-3 kurirskih stezah in partizan-turT krajih. Ponesite s svojimi naše pozdrave vsem, ki se zbrali na velikem zborovati,” v Jajcu, posebno še tova-^ Titul
PQ.toleta je krenila na pot. Na na tradicije, na pot zgodovine, dc-rm01 k velikemu cilju — rojst-'• u kraju nove Jugoslavije.
dan, vsako uro so se nosilci a0vCorto pozdravov srečavali z ij^^to ljudmi in od njih spreje-^ °ove in nove pozdrave, če-
Vsak
toočc
odraz na večjem gospodarskem uspehu posestva in ošebnih prejemkov, pa tudi bodočnost bodo videli v posestvu, medtem ko se zdaj še vse prepogosto ob prvi priložnosti zaposle drugje. Premajhna razgledanost proizvajalcev vpliva tudi na porast nesreč pri delu.
Ko so razpravljali o sprejemu novih članov v ZK, so komunisti menili, da je potrebno imeti drugačne kriterije za sprejem članov s srednjo in visoko izobrazbo, ki so si določeno znanje in kvalitete pridobili v šoli, kot za neposredne proizvajalce. Za sprejem v ZK naj bi upoštevali predvsem delo posameznika v samoupravnih organih in organizacijah, delo na delovnem mestu, odnos do sotovarišev in podobno. Ugotovili so, da mora biti pomlajevanje članstva ena temeljnih nalog organizacije ZK.
Letna konferenca ZK na KGP Kočevje
KONFERENCA AKTIVA KOMUNISTOV KOMBINATA INLES
Odgovornost komunistov je velika
V nedeljo, potem ko so bile mimo letne konference osnovnih organizacij, so se v Ribnici sestali komunisti lesnega kombinata INLES in se odkrito pogovorili o vseh najpomembnejših problemih in nalogah velikega podjetja. Konference, ki je prinesla precej zanimivih zaključkov in koristnih napotkov za nadaljnje delo, so se med drugim udeležili tudi sekretar obe. komiteja ZK Ribnica Alojz Petek, preds, obe. skupščine France Ilc in pred. obč. odbora SZDL Bogo Abrahamsberg.
V podjetju je blizu sto komunistov, ki delajo v petih osnovnih organizacijah. Zal je med člani, pa tudi med OO slaba povezava; večkrat prihaja do bolečih loka-lističnih teženj, kar prav gotovo slabo vpliva na razvoj podjetja. Trenja prihajajo na dan ponaj-več na sejah DS; prav žolčne so razprave okrog investicij v posamezne obrate, kar dokazuje, da bo treba čim prej smotrno izdelati plan investiranja v naslednjih letih, v čemer naj se odraža tudi nadaljnji razvoj kombinata.
Sekretar aktiva se je v svojem poročilu dotaknil tudi zadnjih dogodkov, ko je delavski svet dal odpoved računovodji in direktorju, pri tem pa poudaril, da so pri reševanju tega problema komunisti premalo storili, pač zato, ker z dogodki niso bili pravočasno seznanjeni! Vsekakor bo treba take probleme, če bi se v prihodnje še pojavljali, reševati sproti in na miren način.
Kombinat, ki je nastal z združitvijo šestih podjetij, se bori z velikimi težavami. Rešitev je v specializaciji posameznih obratov. Vprašanje je, če je n. pr. smiselno razvijati dva obrata za turnirsko proizvodnjo, kjer imata osnovna proizvodna stroja zmog-
stitke in najboljše želje.
Iz Kočevja so krenili proti Beli krajini, zibelki partizanstva in v Vinici, pred rojstno hišo našega velikega pesnika Otona Zupančiča so od slovenskih planincev prevzeli štafetni cepinček s pozdravi AVNOJ in tov. Titu hrvaški planinci.
ljivost vsak po 6000 m3 hlodovine, razpolagamo pa kvečjemu s 4000 m3 hlodovine za luščenje letno Takih problemov je še več, vse pa je posledica nesmotrnega investiranja v prejšnjih letih. Vse to ima za posledico, da so nekateri stroji in obrati le na pol izkoriščeni.
Vse to nujno narekuje specializacijo, da ne bi vsak obrat proizvajal vse artikle ali več obratov enake. Uvedba specializacije bi seveda zahtevala v nekaterih obratih preusmeritev proizvodnje, uvedbo novih artiklov in koncentracijo proizvodnje velikih količin. Za pravilno reševanje enotne politike razvoja lesne industrije na tem področju, kjer mora zavladati enoten interes in kjer je treba vse te probleme reševati kompleksno, je vsaka najmanjša lokalistična tendenca odveč in lahko samo zaviralno vpliva.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba v prihodnje posvetiti vso skrb samoupravnim organom, predvsem pa izboljšati delo Zveze komunistov. Cesto se zgodi, da OO ZK caplja za dogodki in nanje reagira šele, ko so mimo. Sploh pa je treba v prihodnje vse težave, vse probleme reševati sproti, jih odstraniti že v začetku, ne pa na koncu »gasiti požar«! Seveda je še precej nerazčiščenih stvari, pri čemer bi se morali komunisti bolj angažirati. Ostro pa je treba nastopiti proti vsakim lokalističnim tendencam, kar najbolj kvarno vpliva na razvoj. Izboljšati je treba tudi organizacijo dela po posameznih o
bratih in v okviru podjetja, čim-prej proizvodnjo specializirati in čimprej izdelati statut.
Veliko so govorili tudi o nagrajevanju. Z novim načinom nagrajevanja, ki bi ga bilo dobro čimprej uvesti, naj bi približali osebne dohodke slovenskemu povprečju. Prav zaradi osebnih dohodkov beže delavci v druga podjetja, ostajajo pa manj kvalificirani, zaradi česar prihaja do delovnih nesreč. Zaradi nesreč pri delu izgubi podjetje težke tisočake in milijone. Sploh so komunisti opozorili na velike notranje rezerve v podjetju, ki jih bo treba izkoristiti. Veliko lahko prihranijo tudi na materialnih stroških.
V prihodnje bo treba načrtneje reševati tudi vprašanje surovin. Kadar postavljamo plan proizvodnje, je treba zagotoviti tudi normalen- dotok lesa (n. pr. letošnji plan Hrasta iz Dolenje vasi je baziral predvsem na redni dobavi lesa, novih strojih ter izboljšanih delovnih pogojih. Na podlagi tega so plan v primerjavi z lanskim dvignili za 100 %, niso imeli pa ne dovolj lesa, stroje so dobili pa pred kratkim).
Ko so govorili o skrbi za zaposlene, so ugotovili, da je na posameznih obratih nujno urediti obrate družbene prehrane, tako v Kočevju, Sodražici, Loškem poto-kuku in Podpreski. Za vse to pa bi podjetje potrebovalo težke milijone. Le sčasoma bodo lahko vse to uredili, kdaj in kako, naj pa bo določeno z investicijskim planom.
Komunisti kombinata INLES so se zavzeli, da bodo odslej budne-je spremljali dogajanje v podjetju, predvsem pa bodo bolj skrbeli za pravilne odnose med posameznimi obrati. Kajti le od skupnih naporov, usmerjenih proti enemu samemu cilju, lahko pričakujejo uspeh za podjetje in s tem tudi zase!
Odborniki: Alojz Levstik, trgovec, Neža Staudohar, kmetica, \ Katica Sevšek, delavka, Ožbolt Marija, kmetica, Božo Pršle, delavec, Pepca Murn, delavka, Franc Gorše, delavec in Tomaž Južnič, kmet.
Novoizvoljeni Izvršni odbor so vsi prisotni pozdravili z bur- \ nim ploskanjem. Zastopniki SNOS in AVNOJ kakor tudi sekretar okrožnega komiteja KPS so čestitali izvoljenim članom, ki so nato zasedli svoja mesta. Skupščini se je za izvolitev v imenu vseh zahvalil Alojz Rauh, ki je poudaril, da izvolitev člani Izvršnega odbora ne smatrajo za osebno zaupanje, pač pa za zaupanje \ narodnoosvobodilnemu gibanju.
Po izvolitvi Izvršnega odbora je skupščina začela obravnavati tekoča vprašanja gospodarstva. Odborniki so predlagali, da naj se obnovijo kovačnice in spravijo v pogon vse žage. Zemlja je v 1 banjaloškem sektorju vsa obdelana, v kočevskem in mozeljskem sektorju pa je ostalo precej zemlje neobdelane, ker primanjkuje semen in vprežne živine.
član okrajne gospodarske komisije je poročal, da so se vrnili \ štirje kovači, ki bodo začeli popravljati orodje, žage bodo kmalu J spravili v obratovanje, v ta namen so zaprosili Glavni štab NOV in POS za tkane pasove od padal.
V	okrožju se je nabralo 500.000 lir posojila, vendar to ne za-
došča za vse podpore, ki se izplačujejo za najpotrebnejše. Razpisano je tekmovanje v samopomoči in posojilu. Ker hrane pri- \ manjkuje, naj se one, ki jo še imajo, pravilno poduči, da jo dajo	;
onim, ki so brez hrane so predlagali odborniki. Dobava poljskega \ orodja je že organizirana, vprašanje kos in košnje pa je v načrtu tekmovanja.
Tovariš Torbar je prosil skupščino, da se reši vprašanje prehrane za potujoče prebivalstvo skozi Koprivnik, ker ne morejo plačati nabavljene hrane v Beli Krajini, čeprav so hrano že porabili za vojsko. Janez Kožar je pojasnil, da je že odobreno nekaj denarja za pomoč prebivalstvu, posebej pa še za Koprivnik. Zato naj se organizira člane gospodarske komisije za nakup hrane v Beli Krajini.
Ustanovitev javne kuhinje v Koprivniku je nemogoča, hrana, ki se je porabila za vojsko, pa se bo povrnila NOO v Koprivniku. >| Na sestanku gospodarske komisije je bilo sklenjeno, naj dobe v Beli Krajini več mladih prašičkov. Okrajna gospodarska komisija je sklenila, da se nakosi 100 voz sena za 100 prašičkov, katere bo \ prevzela OGK.
V	razpravi o teh vprašanjih se je oglasil tudi Zoran Polič, ki je dejal, da je dolžan vsakdo prijeti za delo, ki je zato sposoben. Glede zakolov živine ne sme biti tega nikomur žal, kadar gre za \ prehrano vojske, ker smo v borbi in moramo dati vse za borbo. J Vzajemna pomoč pri delu je nujno potrebna. Dela naj se izvajajo organizirano. Z vprežno živino je potrebno večkrat pomagati vojski, ker to potrebuje. Odborniki naj pravilno prikažejo ljudem vrednost bonov, ki jih je izdal SNOS v plačilnem prometu, za katere jamči vse bogastvo Jugoslavije. Posojilo, ki je razpisano, ! služi za to, da se uvede trgovanje z boni. Zato naj odborniki pojasnijo ljudem, da bodo podpisovali narodno posojilo.
Odborniki so se potem dotaknili še vprašanja pomoči NOV. Razkrinkati je potrebno vse dezerterje in jim odreči vsako pomoč. Odnosi civilnega prebivalstva do vojske naj bodo iskreni.
Za ranjence je potrebno zbrati čimveč maščobe, jajc, žganja, \ prepečenca in obvez. Tekmovanje v tej akciji naj služi zato, da bo ! ta akcija čimbolj uspela. Prehrana prebivalstva ni več tako težka, ker smo pred novo letino, so poudarili odborniki. Sovražnik nas ne bo uničil z lakoto, ker si bomo medsebojno pomagali. Pri košnji naj se organizira pomoč z mladino.
O šolstvu v okraju je poročal Ivan Kristan, ki je dejal, da ; obiskuje šolo v okraju Banja loka preko 300 otrok. Dolžnost star- \ šev je da pošiljajo otroke redno k pouku, otrokom pa je potrebno \ preskrbeti čimveč knjig.
Zdravnikov in zdravil v okraju primanjkuje. Potrebno bi bilo, ! da bi se ustanovila okrajna ambulanta, kar je tudi v načrtu tek-movanja. Potrebno bi bilo poslati nekaj tovarišic na bolničarski tečaj. Odborniki so zaprosili člana SNOS Zorana Poliča za stal- j nega zdravnika, ki naj bi prišel v okrožje.
Na kraju te prve seje so obravnavali tudi teritorialne spre-membe posameznih krajev in priključitev enega kraja k drugemu. Tovariš Zoran Polič je nato govoril, da, kolikor je to potrebno in utemeljeno, naj se vloži prošnja na okrajni odbor, ki ga bo odposlal preko okrožnega odbora OF na predsedstvo SNOS, ki j bo to prošnjo rešil.
Med zasedanjem okrajne skupščine Banja loka je opravljal tekoče delo izvoljeni Izvršni odbor, ki je imel več rednih sej, na katerih je reševal vsa vprašanja v okraju Banja loka.
II. ZASEDANJE OKRAJNE SKUPŠČINE BANJA LOKA
Okrajna skupščina Banja loka se je zbrala na II. zasedanje j 1. oktobra 1944 v Fari. V formalnem delu zasedanja se je ugoto-vilo, da je od 35 izvoljenih odbornikov prisotnih 28, opravičeno J odsotni so bili 4, neopravičeni pa trije odborniki.
V	imenu Izvršnega odbora je podal poročilo tajnik tovariš ! Jože Klarič, ki je dejal, da je v smislu 7. temeljne točke programa OF uvedena v vsem okraju Banja loka ljudska demokracija, saj j so bile izvedene volitve v vseh krajevnih narodnoosvobodilnih od-borih iri v okrajno narodnoosvobodilno skupščino.
VODOVOD V DOLENJI VASI — Dolenja vas ima že več let vodovod, toda le hiše v nižini, ob cesti, medtem ko ga Hrib še vedno nima. Prav te dni pa tudi po Hribu ropota kompresor, minerji pa hitro delajo prostor za vodovodne cevi. Istočasno urejujejo tudi pot na Hrib, ki je bila res slaba. Dolenjevaščani so zbrali precej sredstev za asfaltiranje ceste skozi vas. Kar jim je ostalo denarja, so ga namenili za ureditev ceste na Hrib, del vasi na hribu.
luiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiuMinuiiiiiiuiuiii
Kako smo igrali v Banja loki CANKARJA
Ko site pred kratkim odkrili v Banja Loki spomenik v spomin in v čast številnih žrtev Kostela, so mi pohiteli spomini na tiste dni, ko je tudi Banja loka odigrala važno vlogo. Tokrat je šlo za kultumoprosvetno dejavnost. Na našem rajonu, ki je zasedal blizu Fare-Vasi, smo se domenili poleti leta 1944, da bi ustanovili posebno rajonsko gledališko družino, ki bi potem gostovala po vaseh rajona, najprej po Kostelu, nato pa še po zgornji Kolpski dolini. Ko smo razmišljali, kaj naj bi vzeli v roke, smo pač iskali malce po partizanski literaturi, pa skečev nismo hoteli, ker je teh bilo na pretek na številnih mitingih. Posegli smo kar na vrh naše slovenske dramatike, k Cankarju, k njegovemu Hlapcu Jerneju in njegovi pravici. Sicer smo bili skraja nekoliko skeptični, toda ko smo malce pre-čitali tekst in režiserjeve napotke, smo pričeli zadevo študirati. Res da je minulo od tistikrat 19 let in da so imena igralcev že šla iz sipomina, vseeno se mi zdi, da je glavno vlogo prevzel znani kočevski igralec Zalar Jože, potem so bili še Egon Mihelič in drugi, jaz sem igral sodnika.
Ker je bila vojna in smo bili igralci zbrani kar iz vsega rajona, smo seveda najprej tekste študirali doma, potem pa smo hodili na vaje kar na rajon, kjer smo pod veščo roko režiserja, zdi se mi, da je bil Egon Mihelič, kar na hitro spilili in se nekako vigrali. Bilo je seveda kup nervoznosti, posebno še, ker je moral režiser menjavati posamezne vloge, ker so nekateri igralci morali na drugo mesto ali celo v brigado.
Odločili smo se, da bomo igro podali na tamkajšnjem odru v
šolski učilnici, 'ki je bila tistikrat še cela in nepoškodovana — kasneje so jo Nemci in belčiki zažgali ... Kdaj je to bilo, se ne spominjam več, 'bilo je verjetno pred jesenjo in bila je lepa nedelja. Dvorana je bila do vrha polna in menda je bila vsa kostelska dolina zbrana pred zastorom. Že prej smo se domenili, da tokrat ne mislimo pred predstavo imeti kakega govora, ker je že sama vsebina igre dovolj jasna in prav smo se odločili. Zastor se je odgrnil in na malem odrčku so se odvijali prizori, dvorana pa je bučala od pritrjevanja in ploskanja. Spominjam se še, ko je nek možakar kar sredi prizora, ko je Jernej govoril o svoji pravici, da so jo zakopali devet klafter globoko, vstal in mu odgovoril, da ima prav in da naj se bori naprej, mi pa da bomo tudi tako naredili z izdajalci in kapitalisti... Narod je tako Cankarja dodobra razumel, razumel njegove besede, njegove misli ter tako užival ob naših izvajanjih. Posebno vloga Jerneja je vžgala popolnoma, pa tudi vse obrobne vloge so bile v podporo glavni in uspeh je bil lep. S to uprizoritvijo pa smo hoteli tudi povedati vsem tistim kulturnikom, da Cankarja ne bodo naši Kostelci razumeli in da naj jim pokažemo raje kaj lažjega, skeče in podobno. S tem smo jih1 dali krepak odgovor, obenem Pa tudi poslušalci, ki kar niso Pu' stili igralcev, posebno pa Jei-ne' ja, z odra... Tistikrat je bil reS lep praznik za ves Kostel v Ba' nja loki... Ko smo z Jernejem gostovali tudi v Kolpski dolih*' so se scene zadovoljnih in veselih gledalcev ponovile.
Marjan Tratar-Učo
v
Posnetek z II. zasedanja AVNOJ
Rinilo je nekaj tednov od o-
ko? • itve Bihača. ko se je Ni-v,.,etina Bursač s svojo četo vno-znašel v tem razsežnem me-Stu ob Uni.
Vse mesto je bilo pod tanko vek ° kopreno, tišina, da bi člo-oglušel, pa se nezaupljivi ko-l^andir s sumom ozira okrog se-je» Potem pa pogleda po vodniku Ca P in hripavo zagruli: — Jovi-ot’ kaJ je neki Bihač utihnil kot bijg’ ko se onečedi? Ali ne bi iy^ bolje, da se malo razmakneta ’ zakaj ko se vsuje z oken, pPrepozno.
ve mesecem, v začetku nothin ra’ ko so krajiške brigade je javljale naskok na mesto, se ^‘koletina prvikrat v življenju litjem Pred Bihačem. Tu je po-bjinv1 komisar brigade imel pred ske 1 govor °b obletnici Oktobr-^ .rev°lucije, ki se je bog ve bra i Pripetila sedmega novem-top, Omenjal jjm je tudi težke s križarke »Aurore« in ta>n°k na carjev zimski dvorec, 'k'od °a j® Nikoletina v tistem hjp'r^'vnem bobnenju in poka-ih p1*® mestu vse pomešal, Bihač b^,. ctrograd, oktober in novem-|aic’e *Auroro« in naše minome-iav j ^ ko je nazadnje ves šahi o,,,..;1 zamazan vdrl v veliki sa-kep.'n usmiljenih sester v saje p, Središču, se mu je zdelo, da siti naimanj tisti zloglasni Zim-ki „ °rec. Ohladil se je šele, ko vlla Pkoli njega razsula črna Prestrašenih nun.
— Pha, hudič z njimi, umakni se, Joviča, iz te črne povodnji, dokler sva še cela! Jaz se prav nič ne raziumem ne na ženske ne na veronauk.
Zdaj, pri ponovnem prihodu v mesto se je Bihač Nikoletini že od prvih ulic videl ndkako nenavadno miren in slovesen. Ali je to zavoljo snega, ki je padel davi, ali zavoljo česa drugega, tega komandir še sam ni vedel, ampak se je kakor vsak dober vojak kislo mrščal nad vso to lepoto in tišino.
— Hm, to so civilski posli, zadremalo je zaledje.
Le tu in tam, poredkoma, se vidijo po hišah izobešene zastave. Cim bliže središča greš, zmerom več jih je. Sele čez nekaj časa se Nikoletina domisli, kaj bi to utegnilo biti, in s pogledom išče vodnika Joža.
— Joviča, pa menda se ni začela tista skupščina, vlada ali kar že?
Odkar je bil v borbi pri Cazi-nu četni komisar Pirgo ranjen, je Joviča postal neke vrste Nikolov neuradni politični svetovalec. Čeprav morda še manj ve ko njegov komandir, se Nikoletina vendar zmerom obrača nanj, na svojega dobrodušnega in potrpežljivega soseda, ker mu je to prav tako v zanesljivo in iskreno o-poro, kakor da ibi se sam pred sabo na glas zasliševal. Vse, kar bi sam sebi rekel in si najboljšega želel, vse to mu bo rekel
Branko Čopič opisuje v knjigi »Doživljaji Nikoletine Bursača« velikega, štorastega, toda na moč dobrodušnega Nidžo ter njegovega soseda in vojnega tovariša, zgrbljenega Jovico Ježa. Nidžo, ki se je ob razsulu starojugoslovanske vojske znašel sam, je kmalu stopil med borce za osvoboditev. Bil je desetar, mitraljezec in komandir čete in ves čas vojne se je hrabro boril, ostal pa je isti preprosti Nidžo, na zunaj
tudi ta zgrbljeni Joviča.
»Očka« Joviča zamežika, ko da se je z naporom nečesa domislil, in neumno bulji v Nikoletina.
— Ampak slišiš, da se ni tista skupščina začela, tista ... kako se že reče? — mu glasneje ponavlja Nikoletina in si nezadovoljno drgne svoj neobriti obraz.
— Aha, kajpada, seveda! —pohiti Joviča. — Kako se že tistemu reče, prijatelj?
Mežikaje urno pobrska po torbi, izvleče načet list papirja in se žalostno zazija vanj.
— Ni več ... pokadil sem ... Na, tukajle je bilo zapisano.
— Pokadil si politični material? — ga karajoče premeri Nidžo. — E, nate se pa človek res lahko zanese.
BRANKO COPIC
— Kaj češ, ko pa vsa četa od mene zahteva papir.
Čeprav nerada sta za pojasnilo prosila nekega osmošolca, novinca, ki je pravkar pri Bihaču prišel v četo, in on jima je razjasnil, da v mestu danes zaseda AVNOJ — Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije.
V tisti hitrici in gneči po osvobojenem Bihaču, ko je bil ranjen tudi njihov komisar, nihče ni u-tegnil Nikolovi četi podrobno in natanko pojasniti, kaj je pravzaprav AVNOJ, pa so partizani v glavnem tako stuhtali, da se je v Bihaču sestala partizanska vlada. Tisti novinec, študent, jim je na lastno pest skušal razložiti nekaj več, a borci so ga neradi poslušali in so mu še manj verjeli: kaj bo on vedel, šele včeraj je prišel v četo, razen tega pa ima še svileni šal okrog vratu, nekakšen gospod. — O. če bi bil tu še tisti njihov Student, potem bi druge ptice pele, so govorili.
Nikoletina ne reče nobene več in vleče se ob koloni ko človek, ki težko natovorjen nese v mlin, a ko so četo nazadnje spravili pod streho, pokliče Jovico na stran.
— Slišiš, jaz grem gledat, kaj se tam godi. Malo kontrole nikoli ni slabo.
— Pa kje misliš?
— Tam no, v AVNOJ-u.
— Ampak kaj je tebi do tega?
— Lej ga no! — komandir izbulji oči. — Vlada se dela, državna komanda, ti pa — kaj ti je do tega! Videti hočem, to je vse!
Nikoletina si zategne pas, se polepša, kolikor more, in odločnega koraka nasršen korači po ulici proti poslopju, v katerem je zborovanje. Ko sl ga je ogledal
robavs, v svoji notranjosti pa mehek. Sodeloval je tudi pri prvem zavzetju Bihača jeseni 1942, ko pa je malo kasnejle spet prišel tja, je zvedel, da se tam dela nova partizanska vlada. Silno radoveden, kaj je to in kako to sploh gre, je hotel malo pokukati v slejno dvorano prvega zasedanja AVNOJ v Bihaču, pri tem pa se je skoraj sporekel s komandirjem straže. Poglejmo, kako je bilo:
je
radoveden
od zunaj, se mu zazdi, da se je novembra tudi tod boril. To ga še bolj ohrabri v njegovi nameri.
Pred poslopjem ga ustavi straža.
— Hej, tovariš, kam pa?
— Samo pokukal bi rad, — poslovno reče Nikoletina in hoče mimo.
— Ni mogoče, tovariš.
Nikoletina se zdrzne, ko da je dobil udarec in se mrko zazre v stražarja.
— Kako ni mogoče, kaj pa ti je?
— Ni mogoče, notri je zasedanje.
— Saj prav zaradi tega sem prišel.
Partizan pokliče komandirja straže, a ko je ta ugotovil, da Nikola ni ne delegat ne gost, važno odkima z glavo. — Ni mogoče. Kaj pa hočeš notri?
— Videti hočem, kdo je tam.
— Glej ga. Kaj pa imaš ti pri tem?
Nikoletina zatrmoglavi: — Glej, prosim te, kaj imam! 2e drugo leto prelivam kri, iščem glavi pravega mesta, zdaj pa, ko se delata oblast in država, mi to nekdo brani pogledati. Cernu je to podobno? Slabo mi poješ, bratec! Pravico imam ...
Komandir straže se malce u-makne.
— Nihče ti, tovariš, ne pravi, da se nimaš pravice mešati v to, ampak ... prepovedano je vstopati, medtem ko se dela: naredba je takšna.
— Počakaj vendar, fant, ne mislim zdaj kar na boben udariti in vso hišo spravljati na noge. Mirno bom vstopil in pokukal, kdo vse sedi tam notri.
— Tudi to ni mogoče, tovariš.
Nikoletina se nepotrpežljivo popraska. — Pa dobro, daj, da se vsaj po trebuhu priplazim in samo malce pogledam izza kakšnega zaklona.
— Ampait kaj si nor ali se samo norca delaš? — se namršči komandir straže. — Po trebuhu se boš privlekel na zasedanje AVNOJ, hej?
— Kaj se čudiš? — se izprsi Nikoletina. — Med bitko sem po trebuhu preplezal pol Bihača, pa bi lahko tudi teh deset korakov do dvorane.
Komandir je samo prhnil, ko da' ne ve, kaj bi še rekel. Nidžo se ozjre na Jovico Ježa, ki se jima je približal na tri, štiri korake, in pomigne pol jemo, pol v šali. — Si slišal, Joviča? Ne smeš niti pokukati! Meni se to zdi malo sumljivo.
— Kaj bo sumljivo? — ga zavrne komandir straže.
(Konec na 6. strani)
Zgodovinski
sklepi
I!. zasedanja AVNOJ
Na jesen 1943 je narodnoosvobodilno gibanje izbojevalo na političnem in vojaškem torišču v vsej Jugoslaviji odločilno zmago.
NOF je postala močna politična organizacija, ki so bili v njo vključeni vsi jugoslovanski narodi, nova ljudska oblast je bila čvrst organiziran sistem nove dr-žave; narodnoosvobodilna vojska pa močna sila, s katero so morali računati ne le nemški okupatorji, ampak tudi zavezniki.
Na osvobojenem področju Jugoslavije so nastale že bistvene revolucionarne spremembe, kajti buržoazija je bila zaradi sodelovanja z okupatorjem že izgubila ne samo oblast, marveč tudi glavno podlago svoje dejanske gospodarske moči. Gospodarstvo so že vodili organi nove ljudske oblasti, usmerjajoč razvoj novega družbenega in gospodarskega reda.
Spričo vsega tega je napočil skrajni čas, da narodi Jugoslavije, ki so bili v veliki osvobodilni vojni in revoluciji izbojevali malone že dokončno zmago nad okupatorjem in domačo reakcijo, izrečejo svojo besedo o usodi Jugoslavije.
Iz vseh teh razlogov je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja,
NIDŽO
(Nadalj. s 5. strani)
— Kako kaj? — lopne Nidžo. — Če se tu prav tista naša vlada sestavlja, partizanska vlada, zakaj bi se potem skrivalo pred menoj in toliko stražilo? Zakaj, a?
— Tako je, ne smeš pa ne smeš! — zagrizeno vztraja komandir brez vsakršnega drugega pojasnila.
— Torej mi prav ti ne pustiš, da bi videl svojo lastno vlado? — pobledl Nikola.
— Jaz, kaj pa še hočeš?
Nikoletina se ostro okrene in sikne: — Joviča, pokliči četo!
Oba, Joviča in komandir sta se znašla v mučni zadregi.
— Kakšno četo pa? — se na-mrgodi komandir straže,
— Mojo četo! Če smo lahko bunkerje razbili pred Bihačem in se prebili čez most, ki je po njem žgalo pet mitraljezov, nas menda tudi ta garjava vrata z nekaj stražarji ne bodo zaustavila.
Joviča se približa komandirju in mu zaskrbljen zavpije: — Pusti ga, tovariš, naj pokuka, vrag, ga vzemi, zakaj neumen kot je, lahko zagode, da se bo še govo rilo o tem. četa je nora nanj.
Komandir jezno pljune in ki slo pogleda Nidžovo jermenje, k, mu je križalo prsi: — No, naj bo. pusti orožje tu, pa ti bomo toliko odškrnili, da boš pokukal.
CK KPJ in IO AVNOJ sklenil sklicati zasedanje AVNOJ in predlagati, naj sprejme sklepe, ki bodo zagotovili revolucionarne pridobitve narodov Jugoslavije, dosežene s krvjo in nadčloveško oorbo.
Tako je bilo leto dni po ustanovni skupščini sklicano drugo zasedanje AVNOJ, ki se je začelo 29. novembra v Jajcu in se ga je udeležilo 240 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije. Na tem zasedanju so bili sprejeti daljnosežni, zgodovinski sklepi, s katerimi
so bili položeni temelji nove ljudske, socialistične Jugoslavije.
AVNOJ se je spremenil v vrhovno zakonodajo in izvršilno telo Jugoslavije z vsemi pravicami parlamenta, ki je izvolil svoj 56-članski Prezidij z dr. Ivanom Ribarjem na čelu;
ustanovljen je bil nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot začasna ljudska vlada z Josipom Brozom Titom na čelu;
sprejet je bil »Odlok o odvzemu pravic zakonite vlade Jugoslavije tako imenovani jugoslo-
JE RADOVEDEN
— Orožje! Kakšno orožje! — se namrdne Nikola. — Moj bog se je zarekel, da do Berlina ne odloži orožja, pa ga tudi zdaj ne bom, in četudi tam v dvorani vidim samega svetega duha.
-— Delaj kakor veš! — se odmakne komandir, ki mu je bilo tega že dovolj in skupno s stražarjem odvede Nikoletino v poslopje, previdno odškrne vrata in šepne: — Pojdi, ampak samo nos pomoli!
Nikoletina se skloni, zaustavi dih in samo z enim očesom za-škili skozi ozko odprtino. Sele čez nekaj trenutkov ga je komandir komaj slišal, kako je siknil: — Uh, čudo imenitno, pa to je sko-ro vse sama vojska!
In kakor da sam sebi pojasnjuje, malo mirneje nadaljuje: — Seveda, vsa dežela se je uprla. Celo dedje so oblekli uniformo. Lej tam, še pop, tako mi svetega Nikole!
Ko se je tako napenjal, da bi čim bolje videl, je že vso glavo zrinil v skupščinsko dvorano. Delegati pri kraju so se začeli ozirati, ko so začutili, da jim prepih reže v hrbet, a Nikola se je umaknil šele, ko se mu je zazdelo, da ga je izza predsedniške mize oplazil sam vrhovni komandant.
Ves v zanosu in zmeden v Somraku predsob j a komaj opazi
komandrija in karajoče odkima:
—	Ti si pa res dober! Ne pustiš, da bi videl takšno slovesnost in lepoto, takšno, takšno... eh, ko da jih je sam car Lazar na večerjo povabil...
— E, tovariš, saj sem ti povedal: naredba jc naredba.
— Eh, tebi se prav tako kot meni pozna, da so najini dedje carja služili. Zataknil si se tu ob vratih... Ustrašil sem se že, da je prišel kdo iz londonske vlade, ko si mi tako zastavil pot.
— Ti pa menda malo pretiravaš.
— Kaj ne bi! Zbrali so se tu vsi moji sosedje, kmetje, komandirji, odborniki, ti pa si vse sile napel...
— Napel, bogme, svoje varujem, ni to lanski sneg.
— Oho, le glej, kako znaš ti tudi s te strani udariti! — je poln občudovanja zazijal Nikoletina.
—	E, ta je na mestu, tako mi vero.
Sedaj se Nidžo malo zamisli, potem pa, ko že odhaja na ulico, pristavi čisto prijateljsko: — A tudi jaz sem na mestu, tovariš. moraš priznati. Samo pomisli: borim se, borim, kri prelivam, potem mi jo pa tamle za vrati nekdo zagode. Proden z o-česom treneš: kje si bil — nikjer, kaj si delal — nič. Kaj ni tako, Joviča, jabolko moje sladko?
vanski vladi v tujini m o prepovedi vrnitve kralja Petra II. Ka-radjordjeviča v domovino«, dokler ljudstvo Jugoslavije po vojni ne bo na svobodnih volitvah uredilo vprašanja monarhije in dokončne državne ureditve;
z istim odlokom je bil uveljavljen sklep o razveljavljenju oziroma reviziji vseh pogodb, ki jih je bila dotlej sklenila jugoslovanska emigrantska vlada kakor tudi o nepripoznanju bodočih;
sprejet je bil sklep, da se Jugoslavija zgradi kot demokratična federativna država enakopravnih narodov, s federalnimi enotami — Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Bosna in Hercegovina in črna gora;
sprejet je bil sklep o priključitvi Slovenskega Primorja, Beneške Slovenije, Istre in hrvat-skih jadranskih otokov k Jugo-siaviji;
sprejet je bil sklep o uvedbi in podelitvi naziva maršala Jugoslavije vrhovnemu komandantu NOV in POJ tovarišu Josipu Bro-zu-Titu, narodnoosvobodilni vojski pa je bilo izraženo posebno priznanje, da je »v sami borbi združila vsa narodnoosvobodilni gibanja Jugoslavije«, s čimer J® bil poudarjen izredno važen P°'
litični pomen nove revolucionarne vojske;	,
sprejet je bil sklep o potrdnv odlokov, naredb in izjav Izvrsn ga odbora AVNOJ in Vrhovneg štaba NOV in POJ.	,a
V teh sklepih II. zasedanj* AVNOJ so — kakor pravi tov-E. Kardelj — najbolj bistven* tri dejstva:
—	potrditev in uzakonitev
mokratične ljudske oblasti, ki J nastala in se razvila iz naT?aa. osvobodilnih naporov ljudstv« ■
—	federativna ureditev sl* ^ nega notranjega življenja na narodov v enotni državni sk nosti v federativni Jugoslav! J
—	obračun z emigrantsko
domačo protiljudsko reakcij • v se je povezala z okupator.! _ skupni borbi proti našim » dom.
Nedaleč od njega je ležal na tleh komandir in premišljeval. Ukrenil je vse, da bi napad kar najbolje uspel. Mine so bile postavljene že včeraj in so čakale na svojo žrtev. Andražu je lahko z*mpai, aa bo naiogo s lanu dobro opravil. Tudi drugemu ueiu cere, na drugi strani soteske, je zaupal, ram so bin isn't, Brkač in Žigon, sami pogumni fantje.
čakanje se mu je zdelo neznosno. »Samo, da bi ze prišel,« si je puuavijai. Bogieuai je na uro: »rsuuaiu bo suri, a viaka m cutm se ou in&ouer.« iviogoce pa so ga napačno obvestili m ga spion ne bo.
»roda saj to ni mogoče!«
rreter je dejan »rnue točno ob štirin, bodite pripravljeni, poin bo Italijanov!«
»r reaiu 10, na, sedaj pa bo že štiri in ga še ni!«
Bil je jezen sam nase. tikusai se je umirili, vendar mu ni uspelo; ou je kot na žerjavici.
»ve ga v poi ure ne uo, se je moralo nekaj zgoditi. Mogoče so celo lzvonan, ua jul rnisumo napasti,« je premišljeval.
iviiuuie so se vieiue kot mora. Borci so postajali nemirni. Toda nenadoma, naenkrat se jim je zazdelo, aa snsijo briizganje lokomotive, ki se jun približuje, in j eno punanje m sopinanje je r-estajaio ceuaije močnejše m norci bi najraje zavriskali Od veselja.
coimmotiva je pretrgala tihi mir v soteski in vagoni so hiteli po zeiezmn urin. Železna kompozicija je vozila v past.
Lokomotiva je počasi m sopihajoče zavozila na mesto, kjer so oue postavljene mine. iNenauoma jo je vzdignno s tirov m zueio se je, kot aa bi jo noteia pošastna eksplozija vreči proti ueou. iona ze v nasieunjem trenutku je obstala, kot bi se pre-inisina in se prevrnila v potoček ter mu zajezna strugo, miura-zeva naioga je ona aooro opravljena.
iz okiopnm vagonov so zaceli skakati Italijani in poskušali doseči bregove, ini jun uspeio. ze po nekaj koraicm so zakrmn z lokami in padan kot vreče na tla.
miurej je kosil z mitraljezom pod seboj. Pozabil je na vse. Vrvež zoeganm Italijanov se mu je zdel kot igra, v kateri je znan zmagovalec, vse se mu je zueio zelo preprosto, Italijani su se mu zuen kot lutke, ki ne vedo, kam ni se oorniie. in a levi ogenj, na desni zopet strojnice in mitraljezi. Uvideli so, aa jmi ne preostane iuc urugega, kot aa se umaknejo v vagone m ou tu streljajo na nepričakovanega sovražnika. Veueh so, da je vse zaman, ua uoigo ne douo mogn vzurzau. pričakovali so pomoči.
ruui iviarko je veael, ua morajo s sovražnikom hitro opraviti in potem izginiti od tod. Ukazal je, da z jurišem zavzamejo viak, Borci so se zagnali v donno z bombami v rokan, ki su krnaiu nasie Pot na vagone in med preplašene Italijane, runam je ona vsa kompozicija v plamenih ...
Marko je Ukazal umik. četa se je utrujeno zarila v strmino in se izgubila v divjim. Oddaljevala se je oa morišča m puscaia za seboj sotesko, po kateri je tekel potoček meu okrvavljenimi trupu, v tej smrtonosni soteski so posieunjic viden nekatere svoje tovariše, katerim je smrtni raiai pretrgal mt življenja, rvieu njimi Je on ijrkac, tisti Brkač, ki se je tako veselil, da ui zopet enkrat Pil svoje vino, ki bi mu ga prinesla na mizo njegovav Katra. Ležal Je v putocku med italijanskimi trupu, preko njegovega mrtvega telesa pa so plavali vrnem vode, kot m mu hoteli sprati rane. Toua °n je ou mrtev m m čutu njinovega prijetnega oozanja.
Cesta se je vila med polji, ki so bila le tu ih tarn posejana s Pšenico m krompirjem. Uo njej so rasia urevesa, na katera je tu 111 tam zašlo samotno jaoolko ali hruška. Večina od njm je ona 0zgana oa granat in njinove veje so samotno štrlele proti neou ln kazale svoje brazgotine. Bila je jesen, pusta, mc privlačna je-Sen, ki naj bi napolnila hrame m uajaia upanje za topio zimo. iPga ni ono, m ono rdečih jabolk, ne sucmn hrušk m se listje, ki Je vsako jesen tako prijetno šumelo pod nogami, se je lzguono kdo ve kam.
Po razgreti, beli cesti se je vila poklapana kolona. Bili so razorožem m na onen stranen so hodili mimo njm partizani. ti°riu so se vso noc z njimi, ker niso noten oaioziti orožja, noti Jdtru so inorau popustiti. Brigada jih je imela v precepu, italijanska vojska je bila uničena, slavna Mussolinijeva vojska je ~aPituhraia. Partizani so slavili pomembno zmago, njihov sovraz-nilc je bil uničen.
Pod grivino ceste je ležalo orožje: puške, strojnice, mitraljezi. Vse naokrog je ležala municija in se bolj poudarjala veliko zms-®°: Italijani so hodili sklonjenih glav, nič niso bili podobni nekda-no?1’ Prejšnjim vojakom, ki so se še pred nedavnim košatili po 1&sin mestih in vaseh. Odhajali so za vedno in nihče ni potočil hjimi solza, razen skupina žensk na koncu kolone, ki je šla za «Jimi. To so bila dekleta, ki so se prodala tujcem, ki so jih lju-t;je zaradi njihovih grozodejstev, ki so jih napravili pri nas. Horna So iti 2 njimi- Nihče jim ni tega branil. Zatajile so svojo dno grudo in se predale strastem nenasitnih tujcev za cigarete, barone in obljubljeno deželo sanj.
Za Martinovo
Temni oblaki nas niso posebno vznemirjali. Čez dan bo lepo, smo se tolažili.
Za sindikalni izlet na Dolenjsko smo se kar hitro odločili. Bliža se zima. Torej zadnji čas je za izlet. Določili smo nedeljo, 17. novembra. Ugotovili smo, da je o-menjena nedelja povrhu še »Martinova«. Zakaj se ne bi enkrat šli izletnike in martinovali na Dolenjskem?
Komunalni šofer Jože in avtobus, ki drugače prevaža šolsko otročad iz Grčaric in Dolenje vasi v ribniško šolo in nazaj, je bil točno ob uri nared, da popelje sindikalno podružnico Stanovanjske skupnosti Ribnica na izlet v »neznano«.
Po nekajminutni zamudi pri odhodu smo veselo odšli na pot po lepi črni cesti proti Velikim Laščam do Ahca na Turjaku, kjer je bil krajši postandk. Vodja izleta Jože je namreč napovedal nesrečo in sicer najmanj gumi-defekt, če ne bi počastili s svojim obiskom gostoljubnega Ahca.
Naliv je medtem prenehal. V avtobusu je bilo živahno. Kresale so se domislice. Ljudje so bili dobre volje. Vožnja po lepi cesti je bila udobna in sami nismo vedeli, kdaj smo se znašli na Škofljici in avtomobilski cesti. Avtobus je drvel proti Dolenjski. Vodnik Jože je tolmačil zodovino krajev, skozi katere smo se vozili. Ivančna gorica, Trebnje, še kratek skok in že smo v dolenjski metropoli — Novem mestu. Tisti, ki smo mesto poznali od prej, smo toliko bolj občudovali napredek, ki ga je naredilo v zadnjih letih. Zrasla so številna nova stanovanja, industrijski objekti, urejene ulice, mesto krase spomeniki, kar vse daje mestu ob Krki svojevrstno podobo. Čas, ki smo ga določili za postanek v Novem mestu, je bil prekratek, da bi si mesto podrobno ogledali. Pohvaliti moramo tudi dobro in hitro postrežbo in solidne cene v novomeških gostiščih.
Temni oblaki so se razpršili in sililo se je celo sonce. Obetal se je lep novembrski dan. Naš avtobus je brzel po lepi cesti mimo slikovite pokrajine in motne Krke proti središču dolenjskega turizma — Otočcu. Grad - hotel Otočec je bil tudi v tem času lep. Na dvorišču gradu so stali avtomobili z različnimi registrskimi oznakami, med njimi je bilo tudi nekaj inozemcev. Občudovali smo lepoto narave, ki obdaja grad, nekaj časa sekundirali ribičem, potem pa se veselo razpoloženi vračali proti vasi Otočec.
Ker smo si zaželeli! nekaj popotne romantike, smo se na povabilo prijazne dolenjske mamice za kratek čas ustavili v mlinu ob Krki. Ker je bila martinova nedelja, smo tudi mi morali krstiti vino. Gosi na žalost ni bilo na mizo, zato smo se kmalu poslovili od gostoljubne mlinarice.
Prijetna vožnja, lepota dolenjske narave, pa če k temu prište-jem še tiste maligane, ki smo jih spravili ob preizkušnji vina, so vsak po svoje prispevali, da je bilo vzdušje kar se da prijetno. Razlegale so se pesmi, humoristi so prišli do polne veljave. Vrstili so se smeh in petje ter razne domislice.
Vračali smo se skozi Novo me-
na Dolenjsko
sto in Mirno peč. Tu smo naredili krajši postanek. V edini gostilni v tem kraju verjetno niso pričakovali veselih Ribničanov, zato so bili kar nekam v zadregi ob tolikšnem številu gostov.
Izvrstno kosilo in dobra kapljica sta obdržala razpoloženje na »visokem« nivoju. Petje, pa tudi ples je povlekel nekatere izletnike. Tovariš Jože, ki je drugače upravnik Komunale, je v šaljivem nagovoru »analiziral« delo servisov v stanovanjski skupnosti, njegova desna roka Jože, ki je zelo dobro odigral vlogo sprevodnika, pa je povedal marsikatero originalno ribniško.
Kar prehitro se je bilo treba posloviti od prijaznih Mirnopeča-nov. Vožnja po avtomobilski cesti je ponoči še posebno lepa. Proti Ljubljani so se vračali številni izletniki. Kolona avtomobilov se je vila skoro v nepretrgani verigi.
Še kratek postanek v Ortneku, kjer je bila zbrana lovska druščina in naš izlet je bil pri kraju. Z izletom smo bili zelo zadovoljni. Videli smo nove kraje, v prijetnem razpoloženju pozabili na dnevne skrbi in preživeli prijeten dan med Dolenjci.
K. Oražem
Komentar
Zapuščena
grobova
t samotnem gozdu blizu Novih sel pri Kočevju je grob neznanega borca, ki je padel po pripovedovanju vaščanov oktobra 1944. Domnevajo, da se je pisal Sere Anton, doma je bil iz šalke vasi, ko poklicu miner na Rudniku. Nedaleč od tu v tihi globeli ob gozdu pa je drugi grob v istem času padlega partizana, za katerega ni znano niti ime. Dolga leta so otroci krasili njuna grobova. Ob dnevu mrtvih so jima prižigali tudi svečke.
V času, ko se z veliko ljubeznijo spominjamo padlih borcev, ko jim postavljamo spomenike in izpisujemo njihova imena z zlatimi črkami, smo prezrli dva izmed mnogih — neznanih, ki pa nista neznana, saj vemo za njuna grobova.
Dolžnost organizacije ZB je, da skrbi za grobove paanh. Da se, četudi na čisto skromen način, oddolži njihovemu spominu.
Razumljivo je da, organizacija. ZB ne more postaviti spomenika na vsakem grobu, ker nima finančnih možnosti. Morda vedo za grob domnevno znanega partizana njegovi svojci. Naj bo kakor koli; samotni zapuščeni grobovi v neposredni bližini naselij, bi vsaj ob dnevu mrtvih zaslužili več pozornosti.
S. L.
PREDGRAD
V Poljanski dolini se kmetje pritožujejo, da jim jelenjad dela veliko škodo po poljih. Divjad se skoraj neovirano sprehaja v večjih skupinah po njivah.
OB 80-LETNICI MARIJE PIRNAT
»Vsako drevo bo imelo svojega Slovenca^
21. novembra je dopolnila Marija Pirnat iz Cankarjeve ceste v Kočevju 80 let. Ta jubilej pa bo praznovala v krogu svojih najdražjih 29. novembra, ko se bodo zbrali pri njej njeni otroci in vnuki.
Marija Pirnat je bila rojena v Dolenji vasi pri Ribnici, po poroki pa se je presesila v Rajm-
Marija Pirnat
dol. Njeno življenje je bilo vedno težko. Spominja se, kako je bilo med prvo svetovno vojno, ko je bilo težko za kruh in sploh živila. Nekoč je po nasvetu neke ženske spekla kruh iz fižolove moke, zaradi česar so otroci zboleli. Mož ji je umrl leta 1934 in poslej je sama skrbela za šest otrok, pet sinov in hči.
Posebno je bilo težko zaradi Kočevarjev, ki so skušali Slovence vedno izkoriščati. Ko se je začela druga svetovna vojna, so Kočevarji obljubljali, »»da bo imelo vsako drevo od Rajndola do Kočevja svojega Slovenca«. Kočevarke so pekle in cvrle dobrote za nemške vojake — po-
tem pa so prišli Italijani, zato »o se Kočevarji preselili k »»atetu Hitlerju«.
Marija Pirnat se je kmalu po začetku vojne vključila v delo OF, zaradi česar je morala že 1942 bežati z otroci v gozdove, najprej v Verdrenk, nato pa v Pokštajn, kjer je kuhala partizanom in pastirjem. »Tu smo bili izdani,« je pripovedovala Pirnatova, »in so nas Italijani nekaj ujeli. Prav takrat so med drugim zajeli še partizanskega kurirja Savinjčana, ki se je ustrelil in naprednega mozeljskega župnika Mateta. Hišo so nam zažgali, nas pa odpeljali v Spodnji log. Od tuu so odpeljali v Kočevje najprej moške, ženskam pa so rekli, naj počakamo, da se bodo vrnili. Me pa seveda nismo čakale.
Bila sem v Lapinjah, ko je bila tam ustanovljena Cankarjeva brigada. Najhuje pa je bilo, ko smo pribežali spet v Stari log, kjer so nas ujeli Italijani in nas odpeljali v kočevski zapor, kjei so nas žrle uši, bilo je tudi polno podgan pa tudi lačni smo bili vedno. Tu sem bila zaprta od novembra 1942 do maja 1943, Potem so nas pustili, a nismo smeli zapustiti Kočevje. Tu sem dočakala tudi italijansko kapitulacijo in takrat so me prišli obiskat tudi moji trije fantje, dva pa sta padla, eden prav na 25. rojstni dan, drugi pa še ni imel 19 let.
Potem sem bila do januarja 1945 pri sestri v Lazah ob Kolpi, potem pa sem odšla v Črnomelj na konferenco AF2, ki je trajala 3 dni. Trikrat sem bila tudi odlikovana z Redom za hrabrost. Potem sem se vrnila v Laze, marca pa so me poklicali spet v Črnomelj, od koder so me z letalom prepeljali na osvobojeno ozemlje v Dalmacijo. Po osvoboditvi sem bila nekaj časa v Ljubljani, Zagrebu in Celju, zdaj pa sum že 7 let v Kočevju.«
Kljub osemdesetim letom Jje
Praznovanje v Predgradu?
Prihodnje leto bo poteklo 20 let, odkar se je v Pregradu nastanil štab garnizona sedmega korpusa NOV in POS, kjer je bilo obenem tudi zbirališče borcev, vežbanje in priprava za borbo. Veliko borcev je šlo skozi tisto partizansko vojaško šolo in je vas ter vsa okolica do Zagozdaca, Deskove vasi in Starega trga pa do Dola in Kolpe bila prizorišče številnih vaj in tudi seveda prijetnih doživljajev. Ko sem pred dnevom mrtvih obiskal tiste kraje, sem obujal sicer prijetne spomine, vendar pa sem se pozanimal pri vaščanih, koliko je že partizanov od tistikrat obiskalo te kraje, pa so povedali, da so bili le redki, kot jaz po 19 letih... Zato sem prišel na misel, da bi se mogoče le kako dalo organizirati partizansko srečanje borcev tega garnizona in bi seveda ob tem tudi prikazali vaščanom kako kulturno prireditev, mogoče celo miting iz tistih dni, saj kulturna grupa iz štaba garnizona je men-
da še vsa živa? To bi kraj in dolina tudi zaslužila.Seveda bi bile treba tudi pomisliti na razne zgodovinske oznake, ki bi jih bilo treba postaviti na razne stavbe v Predgradu, kjer je bil štab garnizona, mitingi in podobno. Misel je dana, mogoče bi se dalo to nekako združiti prihodnje leto s črnomaljskim slavjem, saj je oboje v 20-letnem obdobju in bi tako lažje nekako zbrali naše ljudi, ki so takrat živeli in se vež-bali ter pripravljali za borbe v brigadah.
Mogoče bi tako tudi turistično Poljanska dolina zaživela in odkrila svoje lepote, ki so mnogim danes res še nepoznane. Prilike je torej dovolj, da bi se o tem tudi Predgrajčani kaj pomenili in seveda oba obč. odbora ZB NOV v Kočevju in Črnomlju. Zdi se mi, da bi bil res čas, da se vsa; po 20. letih spet snidemo vsi, ki smo tistikrat hodili tam okrog in partizanih,
M. Tratar-Učo
Marija Pirnatova živahna, da ji nihče ne bi prisodil toliko let.
Septembra letos je potovala v Pi' ran, kjer so praznovali 50-letnico sina Janeza, bivšega predsednika okraja Kočevje.
Napredni Mariji Pirnat želimo v imenu bralcev še veliko zdravih in zadovoljnih let.
J. Primc
SONCU NASPROTI
Zimska noc je puhala iz zasneženim. Kočevskih hribov aluU.no zimsko jutro. Nad Kočevjem je ležala gosta megla, kot da bi se nikoli več ne hotela dvigniti. Zaželel sem si sonca. S svojim pri-jateljem Francljem sva oprtata nahrbtnika in smuči in se poaitia v hrib, svetlobi nasproti. Za nama je ostala gozdarska pristava-Pot se je dvignila v gozd in se vijugala med skalami in drevjem do ovinka prve mestne ceste. Presekala sva ovinek in se po vizi in snegu kobacala naprej do korit, kjer je prav tiho žlubodral izvir. Po bližnjici sva se po nekaj minutah znašla na ovinku četrte mestne ceste. Oddaljita sva se od nje navkreber in po polurni hoji prišla na vrh IZ. oddelka, kjer se nama je nasmejalo sonce v vsej svoji lepoti.
ua tu naprej se je začelo tisto potovanje, ki me je očaralo-Krepke stopinje Franclja pred menoj so mi vžigale mlado kri-Prijazno se mi je smehljala lepo shojena zimska pot. žal naju je gaz v snegu kmalu pustila na cedilu, ko sva se docepala do drvarjev, ki so v 14. oddelku sekali bukovino. Nataknila sva si smuči in tiho drsela po svežem pršiču na stari snežni podlagi naprej-Nebo je bilo čisto modro, opredeno s koprenastimi oblaki. Drevje, obloženo s pršičem je bleščalo v stotisočih kristalih. Na stari jezdni poti se je odprl pred nama razgted na mogočno drevje, kjer so vmes kot žive orjaške sveče stan Suharji. Uustala sva 111 občudovala. Premaknila sva se naprej po svežem puhu. Kako leP se mi je zdel zimski gozd. Tako čudovitega nisem viael še nikou-Te zdrave mogočne, košate jelke, pokrite z pršičem, prav tako smreke in bukve. Sredi globokega miru sva neslišno drsela naprej. Sonce se je nagnilo in siplje skozi mrežo s srebrom posutega drevja, obdanega z vejami, srebrne niti. Difuzna svetloba se razbija od snežnih kristalov na vse strani. Samotna, veličastna tišina je vladala na poti v pragozd. Od vsemirske tišine in tihega šepetanja vetriča mi je šumelo v ušesih, kot da bi nekje blizP čul slapove Kolpe.
Gozd je bil omrežen s čudovitimi sledmi v snegu. Divja mačka je nakazala svoja pota. Sled kune je zopet drugačna. Udi»s* nog divje kure so poživljali odtise četveronoznih preoivalcev zi171' skega gozda. Od nekje so priskakljale tri srne v lepih zimskih kožuščkih in zvedavo gledate na prišleka. Konture drevja so izgle' dale v proti svetlobi posute z belim pultom, kot tanki srebreči sc pajčolan, obsijane od zimskega sonca. V takem svečanem okolju so imela svojevrsten izgled prastara drevesa različnih višinsko1 prelomov. Posuta z drevesnimi gobami, pokritimi s snegom s° zvedavo gledala v lepo zimsko prirodo.
Veter je prav na rahlo otresal pršič z bradatih jelk in sivih bukev. Pršič se je vsul po cistern sončnem zraku v sijajnih srebrnih in zlatih bleščavah. Osvežil mi je od mraza obrit, mrze obraz. Na vrhovih dreves se je posebno izkazal. Ni razgrajal, ko1 burja. Ud časa do časa je otresal beli puh, kot da bi nam notea ponagajati. Storil pa je narobe prav in ziati prah v zraku, obsije11 od prodornih zimskih sončnih žarkov, je dal temu veličastnemu okolju še posebno očarljivo lepoto. Veter potepuh pa je phsim jelke, da so nam s svojimi dolgimi vejami mahale v pozdrav. ta pozdrav ni bil vsakdanji. Dober dan ti želim, pragozd, sem san pri sebi potiho rekel. Deviško čist si tudi pozimi. Tiho šumenje vetra mi je odgovorilo v pozdrav.	.
Vse mi je bilo naenkrat polno romantične davnine, že pm rama, ta edinstvena pot v zimski pragozd, me je vsega prevzem-Bila je polna mikavnosti za mladega človeka in nisem se je mogel nagledati. Se lepši je bil pragozd v sivobeli obleki, kombinira z zeleno barvo, tih in mikaven. Zakopan v sneg je bil po srw-čaroben. Spodnje veje mladega drevja je sneg globoko upogm in zametal. Mladovje je bilo obdelano s snegom v obliki t>el1 ozkih stožcev. Izgiedalo je kot armada belo oblečenih ro;akov, ,. gredo skozi zimski gozd. Globina gozda je bila zaradi tega še bo i poudarjena, ker so se belo oblečene mlade jelke izgubljale me visokim temnozelenim jelovjem in deblovjem starih golih stv bukev in vej, ki so jih kot gole, obupane roke stezale proti ne°a.
Znašla sva se torej z vsem svojim žitjem in bitjem v Pr gozdu, v objemu prekrasnega sončnega dneva, kar se ulove, samo še v spanju lahko zgodi. Zunaj sijajne bleščave, zn°^J ,e preporod. Veter je nenadoma spremenil glas, veselo šumenje se J. spremenilo v tiho šepetanje, ki kakor tišina nima konca n kraja. Oko se ni naveličalo gledati neprestano se spreminjajoč kulis, ko sva se s Francljem pomikala s smučmi po smučino ■ Obiskala sva tudi prastaro jelko, visoko čez 40 metrov, kot o(-a12oi) je dominirala med mlajšimi sosedami, ki pa so bile tudi stare-taj in več let. Prastara teta je bila takrat stara čez 350 let. Klarsik je videla v svojem življenju. Zob časa je tudi z njo napravil nec. Ostal je le panj in letnice na njem, iz katerih je razbrati starost. Pokukala sva še v Eleonorino jamo poleg st jelke in se za tem napotila po stari jezdni poti domov.
PETER
VOVK-
Občanom in deloonim organizacijam čestitamo ob dnevu republike
in jim želimo še veliko delovnik uspekov	If 111
Občinska skupščina Kočevje
Občinski odbor SZDL, Obč. komite ZKS, Obč. sindikalni svet, Obč. komite ZMS, Občinski odbor ZB, Obč. odbor ZROP, Obč. odbor ZVV1, Obč. gasilska zveza, Občinski odbor RK, Obč. zveza prijateljev mladine, Obč. zveza Svobod in prosvetnih društev, Občinska zveza za telesno vzgojo in Društvo upokojencev
S
Delovni kolektiv
TEKSTILANE
tovarne sukna Kočevje
želi vsem delovnim ljudem,
Kolektivom in poslovnim prijateljem prijetno praznovanje 29. novembra
Pozdrave in čestitke ob obletnici rojstva naše socialistične domovine pošiljamo vsem delovnim ljudem in kolektivom
kolektiv Rudnika
rjavega
premoga
K o c
e v j e
Delovnim ljudem in delovnim Kolektivom čestitamo in jim želimo veliko uspekov n« vsek področjifi
SGP
ZIDAR
Kočevje
08 dnevu republike ■ 29. novembru, toplo pozdravljamo naše cenjene goste in se jim priporočamo
Gostinsko podjetje Ribnica
GSčanom ribniške komune in vsem delovnim ljudem želimo prijetno praznovanje 29. novembra in obilo zdravja
Zdcaastaem dam
RIBNICA
! ♦ ❖
<> o ❖
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
t
♦
!
♦
♦
♦
♦
♦
\
♦
♦
♦
♦
X
♦
0
1
♦
o
o
o
$
X
X
♦
:
♦
06 20~letnici rojstva nove Jugoslavije čestitamo vsem oSčanom
• .........................................„
riftnišlie fcomune in jim želimo prijetno praznovanje
Občinska skupščina Ribnica
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski odbor ZROP Občinski odbor ZVVI Občinski sindikalni svet
Vsem delovnim ljudem, delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem pošiljamo ob obletnici ustanovitve socialistične Jugoslavije prisrčne pozdrave
kolektiv
IN KO P
Kočevje
1 k lil i MII
Kočevje
se pridružuje čestitkam za dan republike 29. november
Občinski komite ZMS
Občinski odbor RK
Občinska gasilska zveza
Občinski svet Svobod
in prosvetnih društev
Društvo upokojencev
©
Potrošnikom električne energije čestitamo ok dnevu repuSlike
\
V
UJ
29. novembru
KOČEVJE
Za naš veliki praznik čestitamo poslovnim prijateljem in vsem občanom
Kovinsko podjetje
RIBNICA

INLES Ribnica
kombinat lesne industrije
Proizvaja:
O žagan les vseh vrst O šolsko in pisarniško pohištvo O stavbeno pohištvo vseh vrst O klasično in turnirsko embalažo O galanterijske izdelke za domače in tuje tržišče
Za naš veliki praznik 20-letnico rojstva nove Jugoslavije toplo čestitamo vsem delovnim ljudem, kolektivom in občanom ribniške in kočevske komune
V obratih v Sodražici in Ribnici izdelujemo vse vrste žičnih mrež. Kupcem se priporočamo
Plelilnica žičnih mrež
Sodražica
VODNA SKUPNOST k,n,
želi občanom kočevske in ribniške komune prijetno praznovanje
29. novembra
Ob dnevu republike —
29- novembru, čestitamo vsem Cenjenim gostom in se jim Priporočamo
1
• _L
gostišče
Majolka
SODRAŽICA

Dom na Travni gori
je prijetno izletišče pozimi in poleti. Obiščite nas — ne bo vam žal
BOM Ljubljana-poslovna enota
Suha roba Sodražica
se pridružuje čestitkam ob dnevu republike
29. novembru
Prebivalcem Loškega potoka in vsem delovnim ljudem želimo prijetno praznovanje
29. novembra
JCmetifska zadiug-a
Loški potok
Zadružnikom, kooperantom in vsem delovnim ljudem želimo prijetno praznovanje dneva republike
V 'Mskii iruga
i t I i it v lu * • kS V '
Delovnim kolektivom in vsem bralcem Novic čestita za
DAN REPUBLIKE
KOLEKTIV
ČZP Kočevski tisk
z Novicami
Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje
KMETIJSKA PANOGA:
•	Osnovna dejavnost:
— Kmetijski obrat Cvišlerji — Kmetijski obrat Koprivnik — Kmetijski obrat Livold — Kmetijski obrat Mlaka ■— Kmetijski obrat Stari log — Kmetijski obrat Draga — Mlekarna Kočevje
#	Pomožna dejavnost:
— Delavnice Breg
— Avtopark
— Skladišče in prodajalna Zagreb — Mešalr/ca močnih krmil — Uprava podjetja s centralnim skladiščem
—. Obrat za kmetijsko kooperacijo
GOZDARSKA PANOGA:
♦	Osnovna dejavnost:
— Gozdni obrat Kočevje — Gozdni obrat Mozelj
n



‘f
Gozdni obrat Stara cerkev Gozdni obrat Grčarice Gozdni obrat Podpreska Gozdni obrat Velike Lašče Gozdni obrat Ribnica Uprava gojitvenega lovišča Rog
e
Špedicija Kočevje Špedicija Ribnica Obrat gozdne mehanizacije Oddelek za urejanje gozdov
MESARIJA IN KLAVNICA REŽIJSKA GRADBENA SKUPINA
-i1
Poslovnim prijateljem, potrošnikom in vsem delovnim ljudem želi
delovni kolektiv
TRGOPROMET
Kočevje
s svojimi poslovnimi enotami prijetno praznovanje dneva republike
Ob našem velikem prazniku 29. NOVEMBRU pozdravljamo vse delovne ljudi in jim želimo pri delu še veliko uspehov
Op
renta kočevje
Kolektiv
Zdravstvenega doma
Kočevje
čestita in pozdravlja ob DNEVU REPUBLIKE vse delovne ljudi in jim želi še obilo zdravja
Ob dnevu republike čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem kolektiv
Gradbenik
RIBNICA
Gostom čestita in sc jim priporoča gostinsko podjetje
HOTEL
KOČEVJE
mm
Kemična tovarna
MELAMIN
Kočevje
pozdravlja ob obletnici ustanovitve nove Jugoslavije vse delovne ljudi kočevske komune ter delovne organizacije ter jim želi pri njihovem nadaljnjem delu še obilo delovnih uspehov
J1
Kako dosegamo plan
Komunala Kočevje gradi cesto mimo bloka Trgoprometa proti stolpnicam. Letos ji bodo napravili samo še robnike, prihodnje leto pa jo bodo asfaltirali. Dolga bo 150 m
Po oceni so industrijske gospodarske organizacije dosegle letni plan tako:
Vrednostno so dosegle letošnji plan s 86,4 odstotka, oziroma 33,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Letni plan sta že presegli podjetji Rudnik in INKOP, nad povprečjem pa so še Teksti-lana (97,2 odstotka letnega plana) in Elcktro 78,4 odstotka.
Plan kumulativne fakturirane realizacije so dosegle s 83,2 odstotka. Rudnik je letni plan že presegel za 7,8 odstota, INKOP pa je pod letnim planom le še za 5,5 odstotka. Podobno, seveda v odstotkih nekoliko nižje, dosegajo podjetja tudi plan vnovčene realizaciji.
Plan izvoza je industrija do-
OBRT NA REŠETU
!^a zadnji seji sveta za industri-J0; gradbeništvo, promet in obrt M občinski skupščini Kočevje so obravnavali položaj in dosežke °brti v zadnjih letih. Med dru-Sirn so ugotovili, da je bilo v ?®dnjih desetih letih od skupnih investicij v občini porabljenih za obrt 2,6 odstotka, v zadnjih dveh je narodni dohodek v obrti občutno bolj porasel kot osebni »ohodiki občutno, pa je porasel »elež skupnosti v celotnem dotiku obrtnih delovnih organizacij posebno pa še lani prispevek C čistega dohodka v družbene in-esticijske sklade. Zaradi takega Položaja obrt v občini nazaduje,
Analiza Pomoči za Skopje
Izvršni odbor občinskega
"?b°ra SZDL Kočevje je na cp*nji seji analiziral tudi ak-to za vpis posojila za obno-Porušenega Skopja. V obči-g. je bilo vpisanega skupno Sq.. n>ilijonov 548.000 din po-vj'l a, medtem ko je bil pred-Vn-en or*entacijski znesek za Pr?, Posojila 47,321.000 din. kov xidcni znesek je bil prc-nCCn torej za 14 milijonov odVt ° d‘n a,i za približno 30 He l°tkov. Vsi vpisniki (delov-US| organizacije, delavci in Prtd,čC,nti ter kmetje) so ČutilVltlcne zneske vpisa ob-Iq,10 Presegli, le obrtniki ne.
. uspeli je bil dosežen tUva,Vj*em> ker so bili vsi pre-Borilč 1 Pripravljeni pomagati »k.,:., uemu Skopju (že v prvi flCn.;11 zbiranja materialnih in Obl''n‘h prispevkov je bilo v jotlo 1 *branUl okoli 19 mili-6clav cbn)> z dobro sestavo in >U	občinske komisije
Ul k ^komisij za vpis posojila v 0,^ po vsi politični organi kg , 'hi, kljub kratkemu ro-hiCe bližnji proslavi 20-let-ko : K°eevskega zbora, res-tej Požrtvovalno delali pri
saj so v tej panogi zelo težki delovni pogoji, podjetja nimajo sredstev za izboljševanje družbenega stadarda zaposlenih, pa tudi osebni dohodki obrtnikov so nizki. Obrtni delavci so se vse pogosteje zaposlovali v industrijskih podjetjih, kjer so imeli občutno boljše osebne dohodke pa tudi večje možnosti, da dobe stanovanje in podobne ugodnosti, čeprav je nesporno, da mora o-brtni delavec več znati (šolanje obrtnih delavcev je dolgo in drago) kot industrijski, ki se določeni fazi dela lahko priuči. Obrt je v tako težavnem položaju kljub temu, da so nekatera podjetja delno (Fotolik, Vrtnarija, Oprema, Komunala, Pekarija) o-proščena plačevanja nekaterih prispevkov, nekatera pa celo v celota (od Krojaštva in Čevljarstva občina nima nobenih dohodkov).
Da bi položaj obrti izboljšali (poročilo je namreč ugotovilo, da obrt kadrovsko in tehnično ne odgovarja potrebam občanov), so nekateri v razpravi menili, je nujno, da se politično teritorialni organi (predvsem občina, pa tudi ostali) odpovedo vsaj delu prispevkov, drugi pa so predlagali, naj tudi obrt posluje na ekonomski osnovi, se pravi, da lahko
dviguje cene.
Po večurni razpravi je svet sprejel več sklepov, med njimi tudi: nujno je, da tudi v obrt prodre modema tehnologija, kar naj zajame tudi sedemletni družbeni plan; osebni dohodki v obrti naj naraščajo v skladu z narodnim dohodkom; investicijska vlaganja v obrt so bila doslej prešibka; obrtna podjetja so dolžna izdelati dolgoročne investicijske plane (vprašanje je, če bodo sposobna), ki pa naj bodo odraz potreb potrošnikov; osnova za širjenje storitvenih dejavnosti v družbenem sektorju so predvsem 0‘bstoječa podjetja in servisi krajevnih skupnosti; nujno je materialno in moralno podpirati razvoj zasebne obrti; ustanoviti je potrebno namenski sklad za obrt, komunalo, gostinstvo in trgovino (iz katerega bi porabili sredstva tudi za šolanje vajencev, medtem ko naj bi tehnike in inženirje štipendirala komuna);stanovanjsko problematiko delavcev v obrti je reševati s pomočjo občinske skupščine; podjetjema kro-jaštvo in čevljarstvo je omogočiti zvišati cene na povprečje enakih storitev v drugih občinah in svetu za blagovni promet predlagati, da na prvi seji obravnava preskrbo obrti s surovinami.
segla s 56,7 odstotka (skupaj s KGP in Avto pa je letni plan dosežen s 65,1 odstotka).
Oktobra letos je bilo zaposlenih v industriji 9,6 odstotka več ljudi kot v oktobru lani. V vseh desetih niesecih letos pa je bilo zaposlenih povprečno 5 odstotke^ več kot v istem obdobju lani, oziroma za 1,2 odstotka manj kot predvideva letni plan.
Občinska skupščina je potrdila
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so sprejeli več sklepov oziroma odlokov. Tako so podali soglasje k sklepu delavskega sveta TP Suha roba iz Sodražice, da se pridruži uvozno-izvoznemu podjetju Dom Ljubljana, sprejeli odlok o ustanovitvi sklada za borce ter potrdili pravila sklada, sprejeli odlok o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestek za ločeno življenje in za kilometrine za uslužbence obč. skupščine ter obč. zavodov in organizacij ter sprejeli odlok o tem, kateri predpisi ne veljajo več.
Ker je odbornik Nikola Ja-pundžič odšel na novo službeno mesto, so v njegovi volilni enoti bile nove volitve (4. nov.). Za novega odbornika je bil izvoljen Alojz Kragelj, oficir.
Trg. podjetje Jelka je zaprosilo, da dobi v upravljanje stavbo v Grčaricah, v kateri ima podjetje svoj lokal, na predlog turističnega društva pa so imenovali za oskrbnika ribniškega gradu Komunalo.
Na koncu so izdali še nekaj garancij za najetje kreditov, in sicer TP Jelka v višini štiri milijone (za obratna sredstva), Kovinskemu podjetju tudi v višini 4 milijone, Gradbeniku za tri milijone in Komunali za štiri milijone.
Naslednja seja občinske skupščine Ribnica bo še pred novim letom, obravnavali in sprejeli pa bodo predvidoma družbeni plan in proračun za leto 1964.
Sestanki brez dnevnega reda
Mea ustavno razpravo v ribniški ko muni je bilo izrečenih precej pripomb o pomanjkljivostih v naši družbeni praksi v občini. Omenjena je bila občinska uprava, aa zbori volivcev niso zanimivi, občani da niso obveščeni o dogajanjih v komuni in podobno. Mnogo ugotovitev je kazalo, da se nekje še niso dokopali do takih oblik družbenega delovanja, ki so za naše ljudi dojemljive in jih vzpodbujajo k razmišljanju o vsem, kar se dogaja. Upravičeno smo pričakovali, da bodo nekateri naši predstavniki organizacij in društev ter ostalega javnega življenja v občini svoje delovanje naravnali tako, da bodo premišljeno odpravljali navade, ki so jih občani oosodili, ker povzročajo mnoge družbene probleme.
Med te prištevamo lahko tudi sestanke brez dnevnega reda s pripombo na vabilu: »dnevni red bo določen na sestanku«. Neugodno postane, ko prebiraš vabilo in
premišljaš, če bi šel na sestanek? Doživel sem že take sestanke, na njih smo izgubili precej časa za ugibanje, kaj in kaito se bomo pogovarjali. Ni dolgo tega, ko smo sedeli na sestanku brez dnevnega reda in so oči sklicatelja nemirno begale po sejni sobi, ko je iskal besedo in se trudil, da bi zadel na struno, ki bo dala ton naši razpravi! Ni uspel, priskočili smo mu na pomoč, torej tisti, ki nas je povabil, da oi nam nekaj povedal, da bi nas pripravil na akcijo v društvu, organizaciji, Svetu itd.
Pred nekaj meseci in še prej smo govorili, naj se pošilja članom družbenih m političnih organov gradivo o sestankih naprej, da bi lažje našli pot v problematiko, ki je na dnevnem redu. Kljub temu je obveljala ozka navada, ki se izraža v izreku »Navada je železna srajca«.
Upajmo, da bo v bodoče vedno manj sestankov brez dnevnega reda!?
(bQ)
Analiza konferenc aktivov ZMS
Na zadnjem plenumu občinskega komiteja ZMS Kočevje so analizirali letne konference aktivov in razpravljali o pripravah na •bčinako konferenco ZMS, ki bo 14. decembra in bo obravnavala predvsem idejne probleme mladih. Na plenumu so ugotovili, da
Kočevska in zimski turizem
Pred dnevi je bil v Ribnici po-svet o zimskem turizmu na Kočevskem. Udeležili so se ga predstavniki turističnih društev Ribnica, Kočevje, Sodražica, Ortnek in Loški potok ter ljubljanske tu-rsitične zveze, Na posvetu so ugotovili, da so na področju vseh naštetih turističnih društev zelo dobri naravni pogoji za razvoj zimskega turizma, ne pa dovolj gostišč, prenočišč in gostinskega kadra. Več o pogojih za razvoj zimskega turizma na Kočevskem bomo skušali napisati v eni na-
LOVSKO TEKMOVANJE
Na Travni gori smo se pozanimali, če so tudi letos, kakor lani, priredili polharsko noč, pa so povedali, da ni nihče videl niti enega polha. »Ja, žira ni bilo, kaj hočemo!« so potožili. V isti sapi pa nam je upravnik povedal, da je prav tiste dni (16. nov.) pri njih tekmovanje lovskih psov - gonjačev, ki tekmujejo (pravzaprav lovci - lastniki psov) za prehodni lovski rog. Tekmovanja se je udeležilo 15 lovskih psov iz vseh krajev Slovenije. Uspeh pa ni bil kdo ve kako zadovoljiv, ker so bile zaradi slabega vremena sledi vse zmešane.
'jililliliiiiiiliilli
slednjih številk našega lista, so letne konference obravnavale predvsem odnose v podjetjih, osebne dohodke, stanovanjske probleme, odnose do vajencev in podobno. Ugotovili so, da je vse preveč podjetij, kjer vidijo upravna vodstva mladino predvsem takrat, kadar je potrebno napraviti kaj s prostovoljnim delom ter da so vse konference delavskih aktivov končane razen aktiva gostincev, kjer vodstvo ni sposobno, da bi jo pripravilo. Na plenumu so ugotovili še, da je mladina zelo slabo ideološko razgledana (izjema niso niti člani sekretariatov) ter, ko so govorili o kadrovanju, sklenili, da slab delavec ali slab dijak ne more in ne sme biti v vodstvu mladinske organizacije.
Notranjost remizi KGP Kočevje, ki jo je nasproti kolodV® zgradil ribniški Gradbenik
Občni zbor Turističnega društva Loški potok
Loški optok ima s svojimi naravnimi lepotami za razvoj turizma toliko možnosti kot malokateri kraj v Sloveniji. 'Tudi na Gorenjskem in drugje ni prišlo vse samo od sebe, temveč so si morali domačini poleg naravnih lepot ustvariti tudi ostale pogoje za turizem — je naglasil predsednik v svojem poročilu. Potočane čaka še trdo pionirsko turi-ristično delo. V dveh letih obstoja društva so že prebili začetniške težave, ne le organizacijske, temveč tudi eno glavnih, to je, omajali so miselnost nekaterih domačinov, da turizem za ta kraj ni potreben oz. da ne bo kaj prida donosen. Res da okoliškim kmetom nova društvena postojanka, ki jo gradijo na Belih vodah, ne bo služila za oddih, bodo pa imeli koristi od nje v tem,
da bodo lahko prodajali svoje pridelke neposredno turistom ali pa domu, pripravljali bodo lahko privatne sobe, dvignil se bo promet v gostinstvu in trgovini itd. Vse to je dobra stran turizma za vsak kraj, pa tudi za Loški potok bo to velikega gospodarskega pomena.
Občni zbor je že pokazal zanimanje v tej smeri In to je važen napredek. Zbora sta se udeležila tudi predsednik Ljubljanske turistične zveze tov. Janez Pirnat in predsednik TD Kočevje Andrej Arko, ki sta dala prisotnim nekaj napotkov iz svojih izkušenj s posebnim poudarkom na možnosti turizma v Loškem potoku v okviru kompleksne obdelave tega vprašanja za zahodno Dolenjsko.
mili
Srečanje na ulici
r

Marija Dežman je prijetno 20-letno dekle z dolgimi kostanjevimi lasmi. Je skromna, zalo ni hotela ničesar povedati o sebi, čeprav sem v razgovoru z njenimi prijatelji zvedel, da jo veseli glasoa m šport, pa moda, slikarstvo in se marsikaj.
Poseben konjiček, ki mi g.i je Le nekako zaupuia, je zbiranje razglednic.
Rojena je bila v Trbovljah, od leta 1948 pa živi v Ročev ju. Zaposlena je v Kemični tovarni. Po poklicu je kontrolor melapan plošč. S poklicem je zadovoljna. »V mladosti sem imela drugačne želje — rada bi postala modna kreatorka.« Ker ni imela možnosti za dosego svojih ciljev, se je zadovoljila z delom, ki ji sprva ni odgovarjalo, a se je s časom privadila nanj in dosegla že lepe uspehe.
Na vprašanje o delu mladinske organizacije v podjetju je odgovorila: »Naš mladinski aktiv je zelo delaven. Letos smo dobili priznanje od ObK ZMS Kočevje za najuspešnejši aktiv v mestu. Predvsem je
lepo razvita športna sekcija. Precejšnje število mladincev je vključenih tudi v delavski svet podjetja. Zahvala za uspešno delo našega aktiva
gre v precejšnji meri vodstvu podjetja, predvsem pa tovarišu direktorju, ki z velikim razumevanjem gleda na želje in
potrebe mladih...«
O svojem mestu je poveda- . la:	»Predvsem je potrebno '
razgibati kulturno življenje mesta, ki je trenutno na zelo jp nizki stopnji v primeru z dru- jjj gimi mesti. Primanjkuje gle- §8J daliških predstav, koncertov §g in vsakršnih kulturnih dejav- fm nosti, ki bi razgibale dolgo- ggg trajno ohromelost. Potrebno § je opozoriti na kinematogra- gg /e, kjer vrtijo skoro same sla- | be filme. Kljub vsemu pa sem ponosna na to mesto, ki se ta- lgj ko naglo razvija in dobiva z f vsakim dnem lepšo podobo, mm Ko sem prišla kot otrok, se gjg spominjam, da so bile same ml ruševine. Zdaj pa ga krasijo ip velike bele hiše in lepi parki. Bj Rada bi, da bi bilo mesto j še lepše, zato pa ni dovolj, da §gi se gradi, temveč je važno tu- gg di kako in kje. Poleg tega je ■ dolžnost vseh občanov, da \ ' skrbijo za zunanji izgled me- mm sta, parke, vrtove, cvetlične y grede itd...
Ker se ji je mudilo, sem se zahvalil za prisrčen razgovor in ji zaželel veliko uspehov v njenem osebnem življenju in v življenju njenega mesta.
Slavko Lesar
Novih 6 vasi dobilo elektriko
Preteklo nedeljo je dobW elektriko še 6' vasi (Rtbjfr’ Ložec, Grintovec, Žurge, °e' lica in Bezgarji) ob Kolpi » okolici Osilnice. Ob tej prt/0," nosti je bila pri šoli v UsilN ci manjša svečanost, na kate' je govoril predvsem o povoP. elektrifikaciji vasi m vloS Krajevnih skupnosti repabl‘ ški poslanec Nace Karnič111*’ ki je kasneje odkril tudi sP° minsko ploščo na šoli, kaW bo prebivalce tega deta ske doline vedno spominim na ta za njih zelo pomemm dogodek.
Za elektrifikacijo vseh stih vasi je bito porablja W,2 milijona dinarjev (Pr*s/.f. vali so jih Elektro gosp ska skupnost Slovenije, zm zenje DES, v katerem 1 vključeno tudi »Elektro« 'm vevje, in občinska skupšcl Kočevje), razen tega pa. sf scam napravili okoli 3000 P\fl stovoljnih delovnih ur. V za eleKtrifikacijo teh vaSlt0$, se začeta 15. avgusta let J skupno pa je bilo napeljal v 8 km električnega voda. ‘ bivalci tega dela Kolpske ‘j() line so hvaležni vsem, yf.j sodelovali in jim pomagal1 tej za njih najpomemPO gradnji.
še nekaj podatkov o Osfy-ci in tem področju: Pre..„>c<i, no je imela občina °.ten 6 kamor je spadalo tudi m.rjo vasi, ki so dobile v nedf 1. elektriko, okoli 1600 Pre° mIO cev. Od tega jih je iz0 t življenje zaradi sodelovanj^, narodnoosvobodilnim r linjem (partizani, žrtve ta“, tfO nega terorja in podobnoj^ t ljudi. Sovražnik je odpmf /gi internacijo okoli 700 jift otrok do starcev), vočP jifj je konfiniral (prepoved ej-zapustiti določen ^ra^l’nai. tem ko je več vasi P°zy
Številna udeležba
V torek, 11. novembra, jc bila v prostorih ljubljanske univer-letna skupščina Kluba kočevskih študentov. Poleg študentov so j? skupščine udeležili: predsednik občinske skupščine Kočevje "rago Benčina, tajnik občinske skupščine Ribnica Ivan Petrič, jVanizacijski sekretar ZK Ribnica France Lapajne ter predsed-n|k ZMS Kočevje Zvone Žagar.
, « referata predsednika Kluba T^a Andoljška je bilo razvidno, je bilo delo kočevskih in ribjih študentov v preteklem le-u dokaj plodno, saj je klub po-najboljši na ljubljanski uni-?"zi. T0 je pokazala tudi letoš-letna skupščina. Iz majhne levice študentov, ki so vztra-r*1. da klub mora obstojati in "Aezovati študente obeh občin . r sodelovati z matičnim področ-Jd, se je razvila močna organ-Ka celota, toi že kaže sadove ,.°jega dela. Kljub temu, da je ub v teh dveh letih napravil s veliko, pa so se pokazale ne-atere pomanjkljivosti, ki jih bo tj'd'ebno popraviti. Tu mislim dei sem na poltično-ideološko v *°- Se trdnejšo vez pa bo treba 'Postaviti z obema občinskima ^Upščinama ter vplivati na pra-, do in racionalno šipendijsko dtiko. Prav tako pa bo potreb-_ Vzpostaviti večji stik tudi s ^Jetii v obeh občinah, štia dokatere bistvene probleme n;v ent°v je odgovoril predsed-V občinsko skupščine Kočevje Soae° Benčina, ki je poudaril, da n občinske skupščine z ozirom sredstva prisiljene dajati šti-i;,, dd.ip 7£l svoje kadre, ostale l^dendije na naj bi iskali dija-
sala
oodletjih. Letos je razpi-občinska skupščina štipendija Za nekatere stroke, za katere ki Se ni nihče prijavli. Ce bi m 0r8aniziran večji sklad, ki bi PpJH.oval več občin, bi bilo šti-v,,, iisko politko verjetno lažje 4; i’diti. Tovariš Benčina je tu-lahiv ^al, d*8 občinska skupščina o poveča štipendije, pri tem 10 Prisiljena zmanjšati Stevi-^^.Pendistov. I>etos je pri ob-iorirV1 skupščini Kočevje 6 mili-?,tjn* * * * v 900.000 din, namenjenih za v °ddije. Povprečna štipendija tw^ociin znaša 9.125 din, pri petjih pa 11.000 din. Te šti-vfrnlle 80 vseeno še majhne, saj Itan?’ ?a Pordbi študent v Ljub-stan" in to samo za hrano in Juvanje, 15.000 din. čin-,: j6 poudaril, imajo pri ob-Uri„!- skupščini slabe izkušnje s saj ti, ko dokončajo štu-
‘tu<tenti
PREDGRAD
dij, odidejo v službo v druge občine. Zato pa bo občinska skupščina v bodoče štipendriala samo dobre dijake. Slaba je tudi še povezava s študenti in občinama. Tudi tu bi se dalo marsikaj storiti. Študentje naj bi sodelovali
pri reševanju statutov — bodoči pravniki bi tu lahko priskočili na pomoč, drugi problem pa je prehod na skrajšani delovni čas. V času počitnic naj bi iskali študentje zposlitve v svoji občini in se seznanjali z njenimi problemi. Študent naj bi potemtakem ne postal le opazovalec dogajanj v komuni, temveč aktivni sodelavec pri reševanju njenih problemov.
Na skupščini so govorili tudi o dotaciji klubu. Predstavniki obeh
občin so bili mnenja, da bo treba gledati klub, kar se tiče teh stvari, pod drugačnim zornim kotom in mu vsestransko pomagati. Študentje pa bodo morali pred-očiti obema skupščinama jasne koncepte programa svojeva deli, ki bodo prav gotovo naleteli na ugoden odziv.
Ob koncu je predsednik Lado Andoljšek sprejel v klub častne člane ter jim podelil izkaznice. Prav tako pa so bili v klub sprejeti tudi letošnji novinci. Najzaslužnejšim članom kluba so podelili za njihov trud knjižna darila. Razrešen je bil tudi stari odbor in izvoljen novi, katerega predsednik je postal Marjan Pucelj.
PLETILNICA ŽIČNIH MREŽ SODRAŽICA
LETNI PLAN DOSEŽEN SEPTEMBRA
Pletilnica žičnih mrež v Sodražici je letos dosegla že lepe rezultate. Polletni plan proizvodnje so dosegli s 143,2 %, že septembra pa so dosegli letni plan in ga celo presegli za 7,4 %. Resda so na to vplivale tudi za 7 % večje cene, količinska proizvodnja pa se je le povečala v letošnjih prvih devetih mesecih za 9,3 % v pri-
merjavi z lansko celoletno. Letošnji proizvodni plan znaša 76 milijonov din, v prvih devetih mesecih pa so ustvarili že skoraj 86 milijonov dinarjev.
Vse to so lepi rezultati, posebno z ozirom na zelo slabe prostore in stare stroje. Že ko je kolektiv analiziral polletne uspehe, je sklenil napeti vse sile, da
Nova proizvodna hala žičnih pletenin v Sodražici bo kmalu gotova
Mladinci zelo dobro, članice odlično
V Poljanski dolini spalni °bčino Kočevje 12 vasi. fa?-bu • ^ase se va^an* teh vasi •ba wrlaj° zaradi neredne oziro-dostave pošte, saj jo dobijo z večdnevno za-SH d0>,. re-i Je pošta v Starem tr-^Hli vala P°št° z avtobusom iz izJlne preko Kočevja, sedaj
fkjajpfttomlja, zaradi česar na-d0.taki zastoji. Prebivalci v •tiprf j belijo, da se to vprašanje po$tc>ej Uredi in da bi dobivali rg jm8Pet preko Kočevja. Stari
j1 ki bia okrog 75 prebivalcev, pa
v bri^ouoša vsako popoldne, mi t-ne j° avtobus pošto, to ta->	Predgrad, ki ima
.iLragj	prebivalcev, pa dobi
vjkžhe drugačne ureditve poštne P‘srna in časopise z za-
Republiškega turnirja v kegljanju, ki je bil 9. in 10. novembra 1963 na šeststeznem kegljišču Maksa Perca v Ljubljani, so se udeležili tudi mladinci in članice kegljaškega kluba Kočevje. V zelo močni konkurenci so vsi dosegli zelo dobre rezultate. Mladinci (200 lučajev posamezno): Šega Ivan 778, Kajfež Martin 761, Kozina Jože 746, Padovec Ignac 740 in Šega Stane 665. Članice (100 lučajev posamezno): Kosten Anica 396, Šercer Dragica 395, Andoljšek Marija 380, Po-
točnik Angelca 361 in ščap Tilka 336.
Ce upoštevamo, da so bili mladinci prvič na takem turnirju in da tudi članice nimajo za seboj veliko tekmovalnih izkušenj, so ti rezultati za kočevske razmere več kot zadovoljivi.
Želeti je, da bi bilo še več podobnih prireditev in da bi se jih udeležili tudi kočevski tekmovalci in tekmovalke, saj lahko le od tega pričakujemo še boljše rezultate.
A. M
Mladina BELT v Kočevju
Prejšnjo nedeljo je imel mladinski aktiv ITAS tradicinonal-no športno srečanje z mladinci aktiva BELT iz Črnomlja. Namen srečanja je bil predvsem, navezati trdnejše prijateljske odnose me dobema mladinskima aktivoma. Po ogledu podjetja so biJa v domu telesne kulture tek-
movanja v namiznem tenisu in šahu. V teh panogah so domačini visoko porazili goste.
Popoldne je bila na stadionu nogometna tekma. Tudi tu so domačini z boljšo in tehnično dovršeno igro visoko premagali mladince iz Črnomlja.
bi dosegli še več. Da so lahko zadostili tržišče, so morali uvesti dve deseturni izmeni. Kljub temu pa bodo morali povečati proizvodnjo najmanj še za 50 %, kar bodo lahko dosegli z uvedbo treh izmen in nabavo novih strojev. Vse to pa šele potem, ko se bodo preselili v nove obratne prostore.
Največji problem je nabava surovin (žice). Železarna Jesenice, s katero so pogodbeno vezani, jim je ne dobavlja dovolj, tako da tudi njihova proizvodnja občutno trpi. Podjetje pripravlja tudi več novih artiklov, katerih proizvodnjo (vsaj za nekatere) bi lahko prevzeli, toda nimajo dovolj surovin, pa tudi stroji so slabi. Že v kratkem bodo dobili Iz Vzhodne Nemčije nov tkalni stroj, ki jih bo rešil marsikatere težave.
7,a prihodnje leto imajo pogodbeno prodano že vso proizvodnjo: njihovi izdelki bodo šli v prodajo na domačem, slovenskem trgu, vendar vsem naročilom še dolgo ne bodo kos.
Po sedemletnem planu se bo dohodek podjetja predvidoma povečal za 161 %, proizvodnja pa za 136%. Proizvodnjo bodo povečali predvsem na račun večje storilnosti in z znižanjem poslovnih stroškov.
Nova hala, ki jo gradijo, bo kmalu vseljiva. Zaradi preseljevanja strojev proizvodnja ne bo trpela, ker se bodo selili postopno. Predračunska vrednost objekta je 28 milijonov; od tega bo podjetje samo prispevalo 13 milijonov, ostalih 15 pa bodo dobili od občine...
NABODEN NA DRVA
19. novembra ob 18.55 je z vprežnim vozom peljal proti Kočevju iz Stare cerkve več metrov dolga drva Franc Marič, voznik pri Zidarju. Ker ni imel na vozu odbojnega stekla in na vidnem mestu luči, se je v zadnji del voza oziroma na drva nabodel motorist Mihael Moritz iz Kočevja, ki motorja ni mogel pravočasno ustaviti, niti se nesreči izogniti. Motorist si je težko poškodoval noge in trebuh ter je bil prepeljan v novomeško bolnišnico. Na motorju je za 70.000 din škode.
Na novi cesti je vedno večji promet, zato je nujno, da so vsa vozila (posebno pa tista, ki vozijo po prometnih cestah) in tudi vozovi opremljena ponoči z odbojnim steklom na skrajni zadnji levi strani in z lučjo na levi strani.
Dom telesne kulture je zaživel
Društveno življenje v novem domu telesne kulture v Kočevju se je že pričelo, čeprav še ni bilo otvoritve doma. Sestavljen je bil umik uporabe telovadnih prostorov in hišni red uporabe doma.
S šolsko telovadbo je urnik izpopolnjen od 7. ure zjutraj do 16.30 popoldan, medtem ko pričnejo treningi in vadbe društev in klubov od 17. ure do 22., pa tudi ob nedeljah po posebnem programu. V telovadnici je vse najsodobnejše orodje, za vadbo so na razpolago štirje ustrezni prostori, tako da ni več nikakih zadržkov za polni razmah telesne kulture in športnega razvedrila.
TVD Partizan ie pričel intenzivno uvajati vadbo vseh 14. sekcij in oddelkov, ustanovil pa ie še oddelek splošne in razvedrilne vadbe za starejše člane in članice. ki bodo pričeli z vadbo decembra. za kar je veliko zanimanje. Prijave sprejema društvo dnevno od 17. do 19. ure v društveni pisarni v domu. Ponovno je zaživel zopet namizni tenis
(dnevno od 16. ure dalje na treh mizah v posebni dvorani). Sekcija ima težave, kako vskladiti smotrni trening nad 100 igralcev moških in žensk, od pionirjev do starejših.
Po umiku so dodeljeni prostori tudi drugim klubom, samo za enkrat ne kažejo še one živahnosti, kakršno smo pričakovali z
ozirom na ugodnosti, ki jih nudi dom.
Uprava doma je imela pri imenovanju s strani Občinske skupščine svojo prvo sejo, na kateri je bilo govora predvsem o hišnem redu in uporabi doma. Vsi člani odbora so bili enotni v tem, da se uporabnikom, ki se ne bodo pridrževali hišnega reda in
imeli neke tendence samovolje, uporabo prostorov omeji ali celo odpove.
Glede gledalcev na raznih prireditvah in treningih smatra up rava, da je v domu nujno tudi kulturno vedenje, na kar nekatfr ri često tako radi pozabijo ali smatrajo, da so izjeme in jim mora biti vse na voljo. Takim obiskovalcem bomo krepko stopili na pot že takoj v začetku, da bi se ne preneslo nekaterih slabih navad in »razvedrila« iz drugih lokalov tudi v dom.
DELO V TUJI N I
Pretekli mesec je predpisal Zvezni sekretariat za delo SFRJ navodilo o postopku pri zaposlovanju v tujini. To določa, da rešujejo prošnje zaradi začasne zaposlitve v tujini pri pristojnih občinskih zavodih za zaposlovanje delavcev. Za območje kočevske in ribniške občine pri Zavodu za zaposlovanje delavcev v Kočevju, ki 'nv' podružnico v Ribnici.
Prošnjo za začasno zaposlitev v tujini vzamejo v postopek, če je predloženo dokazilo o urejeni vojaški obveznosti in da je zaposlitev v tujini zagotovljena vsaj ob enakih pogojih in z enakimi pravicami iz delovnega raz-
»Ribnica«, Grajska pot 6-
Celo vsak pravi Ribničan bi moral precej časa misliti, če bi ga n. pr. vprašal tujec, kje je številka, recimo, 247. pa še morda ne bi vedel. Zato je kar prav, da dobi Ribnica končno vendarle ulice, take prave, kakor jih ima vsako mesto. Posebna komisija je dalj časa tuhtala, kako bi to stvar uredili in poimenovali ulice kar najbolj v »ribniškem stilu«. Svoje zaključke so prenesli na veliko skico Ribnice, po-znamenovali posamezne ulice in skico obesili na hodniku v stavbi obč. skupščine, da bi pač še občani povedali svoj mnenje. Morda je bila v tem majhna napaka, ker skice niso obesili na vidnejše mesto, tako da bi bilo seznanjenih čim.več občanov (k. bodo o novih imenih ulic razpravljali verjetno tudi na bližnjih zborih volivcev).
Pa poglejmo še, kako se bodo predvidoma imenovale ulice v Ribnici:
Glavna ulica preko Ribnice s«
bo imenovala »Ulica 26. marca« (v spomin na zmago v Jelenovem žlebu), Kolodvorska bo od banke proti kolodvoru, Struška ulica od Gradbenika proti Inlesu, Pokopališka pa od milice proti Hrvači. Urbanova ulica bo od ga-sinega doma mimo Inlesa proti Hrvači, od banke proti Gorenji vasi pa Gorenjska cesta (v rezervi je ime Ulica narodnega heroja Majde Šilc, kar bi bilo verjetno bolje. Šolska pot bo od Gorenje vasi proti gasilnemu domu (mimo šole), Rešetarska od delavske univerze mimo tržnice, Stara pot pa od nove občine proti Žičnemu tkalstvu. Ob Bistrici (za Pil-darčkom), kjer se je menda rodil Gallus, pa do cerkve bo Gallusovo nabrežje, Mala Mlaka (za gradom) bo Grajska pot, velika Mlaka pa Opekarniška cesta. Pot prgti Bukovici se bo imenovala Glinška pot, cesta mimo kasarn Cesta na Ugar, za kasarnami pa bo Cesta talcev. Onstran železnice pa bodo Gornje in Dolnje Lc-povče.
črna kronika
VETER POVZROČIL VELIKO ŠKODO
Zadnji močan veter, predvsem med 15. in 16. novembrom, je povzročil precej škode. Po podatkih zastopnika DOZ je škoda nasled nja: Na gradbišču »remize« KGF (gradi Gradbenik Ribnica) sta se podrla dva montažna loka in ogrodje, škode okoli 8 milijonov dinarjev, 1 delavec mrtev, 1 pa hudo noškodovan
Np obratu INLES je vt-uer po škodoval ali razmetal zaščitne strehe lesa. škode 200.000 din.
V Stari cerkvi je veter prevrnil leseno remizo za razne Kmetijske stroje (KGP — Mlaka), škode okoli 600.000 din.
Ostalih manjših škod, pred
vsem razbita strešna opeka in šipe. v vrednosti 5 do 10.000 din je doslej prijavljenih okoli 30 predvidoma pa jih bo prijavljenih še enkrat toliko.
DOSTAVA PIJANCA NA DOM
D. K„ 26 let, z Rudnika, se y 17. novembra (torej v mesecu boja proti alkoholizmu) v hot' lu Pugled tako opil, da je dva rat padel že v lokalu, nato pa o ga okoli 24. ure odnesli iz hotela. Ker je bilo nevarno, da bi zaradi močne vinjenosti kje obležal in zbolel, so ga miličniki odpeljali z avtom domov. K. se bo zaradi nedostojnega obnašanja zagovarjal pri sodniku za prekrške, prav tako pa tudi na-akar oziroma natakarica, ki je /inj enemu gosti dajala pijačo.
mer j a glede stanovanja in plače, delovnega časa, dopusta in varstva pri delu, transfera prihrankov ter glede drugih pravic, kot so zajamčene drugim pri tujem delodajalcu zaposlenim delavcem. če pa so pogoji in pravice, določene v sporazumu s tujo dr-avo ali pogodbo s tujim deloda-alcem ali tujim organom za zaposlovanje, predloži prosilec samo dokazilo, da mu je zagotovljena zaposlitev. Poleg zgoraj navedenih dokazil mora prosilec podati pismeno izjavo, da bo redno plačeval prispevke in izpolnjeval družbene obveznosti do J nižine in družbene skupnosti po naših veljavnih predpisih v valuti države, v kateri se namerava zaposliti. Zavod za zaposlovanje delavcev pa mora pri izdaji napotila predvsem upoštevati koristi domačega gospodarstva in družbenih služb ter potrebe po kadrih. Glede tistih, ki so v delovnem razmerju, pa mora upoštevati to, če se strinja tista delovna organizacija, kjer je prosilec zaposlen. V ta namen je potreb-
Jcsenska razglednica Kočevja
Požar v Rakitnici
V četrtek, 14. novembra je v ečemih urah izbruhnil požar na tanovanjski hišici Marije Bančič v Rakitnici. Zaradi lesene stavbe se je požar zelo hitro razširil na vse ostrešje.
Vzrok požara je verjetno ta, da so se vnela drva pri gorečem
štedilniku, kjer jih je stanova1^, sušila. V tem času nje tufv0li-bilo doma. Ker je stavba n0 v ko oddaljena od ostalih vasi, so požar opazili šele P01-ko se je razplamtel.	m od'
Zaradi mirnega vremena b ^ dalj eno sti niso bile v nevan sosednje hiše.
no predložiti pismeno potrdilo delovne organizacije.
Kvalificiranim in visokokvalifi' ciranim delavcem se sme dati napotilo samo izjemoma, in sicer s poprejšnjim soglasjem republiškega zavoda za zaposlovanje delavcev.
Napotila za zaposlitev v tujini pa ni mogoče izdati, kadar se gr® za zaposlitev pri delodajalcu, čigar zaposleni stavkajo, dokler traja stavka.
Naši državljani, ki so bili na dan uveljavitve tega navodila; to je 30. oktobra letos zaposleni v tujini, morajo v enem letu od njegove uveljavitve prilagodit1 svoj položaj temu navodilu. Prošnje za prilagoditev morajo vložiti preko jugoslovanskega dipl0' matskega konzularnega predstavništva v tisti državi, kjer so za' posleni.
Navodilo navaja, da bodo m-0; rali tudi tisti, ki so se že vrni11 z dela v tujini pred uveljavitvil0 tega navodila, vskladiti svoj Pol°' žaj z navodilom.
Z izdajo tega predpisa je končno rešeno vprašanje zaposlovanj v tujini, ki je na področju nas111 obeh občin, zlasti v ribniški za.!®" lo precejšen obseg v zadnJ1*1 letih.	V. D-
»Ho-ho,« je odgovorila Eločka in se usedla na novi stol.
»Ločiti se bo treba.«
»Lej ga no!«
»Najina značaja se ne skladata. Jaz...«
»Ti si rejen, lep dečko!«
»Kolikokrat sem te že prosil, da mi ne pravi dečko!«
»šalite se!«
»In le od kod jemljete ta idiotski žargon?«
»Ne učite me živeti!«
»O hudič!« je kriknil inženir. »Nesramnost, Ernestulja!«
»Dajva, ločiva se mirno.«
»Oho!«
»Ne boš me prelisičila. Ta spor ...« »Namahala te bom kot otroka.«
»Ne, to je neznosno. Tvoje besede me ne morejo odvrniti od koraka, ki sem ga primoran storiti. Takoj stopim po voznika.«
»Vi se šalite!«
»Pohištvo si bova delila na polovico.« »Strahota!«
»Dobivala boš po sto rubljev mesečno, pa četudi sto dvajset. Soba ostane tebi. živi kakor veš in znaš .\.«
»Znamenitost!« je odvrnila Eločk Prezirljivo.
»Nastanil se bom pri Ivanu Alekseje-
viču.«
»Oho!«
»Odpeljal se je na deželo in mi prepustil čez poletje svoje stanovanje.
1LP IN PETROV
Triindvajseto poglavje
AVESALOM VLADIMIROVIČ IZNURENKOV
Za družabnika so se začeli hudi časi. Ostap je zatrjeval, da je treba stole kovati, dokler so še topli. Hipolit Ma-tvejevič je bil amnestiran, dasiravno ga je Ostap kdaj pa kdaj vprašal: »Le čemu, hudiča, sem se zvezal z vami? Kaj pravzaprav imam od vas? Mar bi šli domov, v matični urad. Tam vas čakajo mrtveci in novorojenci. Ne mučite mladih ljudi. Odpeljite se!«
V	duši P3 se je veliki kornbinator navezal na plahega prvaka. »Brez njega življenje ne bi bilo tako zabavno,« si je mislil.
V	delovnem načrtu so bile iniciativi Hipolita Matvejeviča zaupane pomembne naloge. Toliko da je tihi Ivanopulo odnesel pete iz stanovanja, že je Bender vtepal v glavo svojega sodelavca, kako po najkrajši poti priti do zakladov.
»Delati je treba pogumno. Nikogar vpraševati. čimveč cinizma. To ljudem godi. Delovati brez posrednikov. Bedakov ni več. Nihče ne bo šel za vas vleč briljantov iz tujega žepa. Pa brez kriminala! Zakonik je treba upoštevati!«
Kljub temu iskanje stolov ni potekalo kdo ve kako sijajno. Na poti je
Dvanajst stolov
Ključ imam, samo pohištva nimam.« »Sijajno!«
Ernest Pavlovič se je čez pet minut vrtui s hišnikom. »No, omare za obleko ne bom vzel, potrebna ti je, pač pa Pisalno mizo. Bodi tako dobra... Odnesite enega od teh stolov. Mislim, da imam pravico.«
Ernest Pavlovič je povezal svoje stvari v bisago, zavil škornje v časopis in se namenil k vratom.
»Ves hrbet imaš bel,« je rekla Eloč-Ka z gramofonskim glasom.
»Na svidenje, Jelena.«
»Se boš peljal s taksijem? Sijajno!« Inženir je ko plaz zgrmel po stopnicah.
, .Ob desetih dopoldne je velik kom-nrnator stopil na Arsonofjevsko ulico, ^red njim jo je ubiral brezprizomik. ^ukazal mu je hišo.
»Ne lažeš?«
»Kaj mislite, striček... Tukaj je! ^kozi glavni vhod.«
Sender je dal fantiču pošteno zadeni rubelj.
»Dodati bo treba,« je dejal fantič, kušaje izsiljevati.
»Ušesa crknjenega osla! Obrni se na Uskina. Na svidenje, prismode!« Ostap ie Potrkal na vrata, ne da bi bil kolic-, aJ misli na to, pod kakšno pretvezo o vstopil. Pri pogovorih z damicami 6 J6 ravnal po navdihu.
»Oho!« se je zaslišalo izza vrat. »Uradno!« je odvrnil Ostap in vsto-*• Takoj je vedel, kako ravnati z njo. je Pulj šem razgovoru z »damo«, ki ji vš z . nenadni obiskovalec izredno o ee- je izvedel za možev odhod dru-SeJP.in tudi to, da je odnesel en stol sl°°j- Zvedel je tudi novi možev na-ram od »milostljive gospe« je priba-g ktal dragoceni stol za posrebreno 2ad • cedilce> pripovedujoč ji, da je ban J6 ,čase na zahodu spet v modi Uj^anje čaja skozi cedilce. To cedilce M Je šele pred kratkim prinesel z ^naja posloven prijatelj.
bil kazenski zakonik in cel kup buržoaznih predsodkov, v katerih so tičali lastmki stolov. Tako npr. niso mogli trpeti nočnih obiskov skozi okno. Treba je bilo delati zakonito.
Tistega dne je dobil Ivanopulo prvi kos pohištva — stol Eločke ščukine, v katerem ni bilo diamantov. Takoj nato sta se družabnika podala na lov, vsak v svojo smer. Hipolitu je bil izročen v varstvo meketajoči neznanec z Vrtnarske ceste. Dobil je dvajset rubljev za stroške, naročilo, da ne sme v pivnice in da se brez stola ne sme vrniti. Bender pa je vzel na muho Eloč-kinega moža.
Hipolit je dolgo stal nasproti vhoda hiše, v kateri je stanoval meketajoči lastnik stola, se mu zdaj pa zdaj približeval in v glavi ponavljal naznanilo, ki ga je bil vnaprej sestavil, polno groženj na račun zanikrnih stanovalcev, končno pa se je nič kaj odločno povzpel v drugo nadstropje. S hodnika so držala vrata v posamezne sobe. Počasi, kot da se nepripravljen približuje šolski tabli, je stopil proti vratom številka 41. Na vratih je visela vizitka, pritrjena z risalnim žebljičkom. Bila je pritrjena narobe:
Avesalom Vladimirovič Iznurenlcov
Ves zmeden je Hipolit pozabil potrkati. Odprl je vrata, naredil tri mesečne korake in se znašel sredi sobe. »Oprostite,« je dejal s pridušenim glasom, »ah bi lahko govoril s tovarišem Iznurenkovom?«
Avesalom Vladimirovič ni odgovoril. Hipolit je dvignil glavo in šele tedaj opazil, da v sobi ni nikogar. Po njeni vnanjosti nikakor ni bilo mogoče dognati, s čim se ukvarja njen najemnik. Pribito je bilo samo to, da je samec in da nima služinčadi. Na podnici je ležal papir z ostanki klobase. Po divanu ob steni so ležali razmetani časopisi. Na majhni polički je stalo nekaj zaprašenih knjig. V sobi je bila tudi mačka.

BRANKO COFIC:
Oslovska leta
— Živeli šolarji!
Za nami je ostal prazen, pust konvikt. Iz sobe v sobo pa je brezglavo tekal presenečeni Jovo Škandal in se čudil:
— Ljudje božji, kaj pa je spet to: dijaki gredo v šolo in pozabijo na zajtrk! Škandal!
Preprostemu človeku niti v sanjah ni prišlo na misel, da je to upor, in ko je okrog desete prišel iz svoje sobe prefekt, ves zmdčkan, je raportiral:
— Gospod prefekt, dijaki so pozabili zajtrkovati!
Prefekt je skremžil obraz: — Kakšne bedarije pa spet kvasiš? Kakšen zajtrk?
Zlovoljno je odrinil vrata v jedilnico, ko pa je na mizah zagledal nedotaknjen zajtrk, se je zresnil: — Kakšne neumnosti pa so spet to?
— Saj sem vam že povedal, pozabili So!
— Pozabil si ti svojo glavo v Kuli, pri Karano vicih! — se zadere prefekt. — Za vsem tem tiči neki drug razlog!
Razburjen se je pričel sprehajati po prazni jedilnici in se pogovarjati sam s sabo:
—- Pet rakij stavim, da je tole maslo popa Bogunoviča! Dijake podpihuje proti meni, prefekt bi bil rad. E, ne boš, ne, ne dam se!
Divji od jeze je zdrvel v pisarno in napisal proti popu strašno pritožbo upravnemu odboru konvikta, v katerem je bilo sedem ali osem prosvetnih delavcev in uglednih bihaških meščanov. V pritožbi je tudi napisal, da je s strogostjo in kaznovanjem uvedel v konviktu primeren red, da je iz doma celo spodil nedisciplinirane dijake, priškrnil pri hrani celo vrsto kršiteljev reda itd.
Medtem ko je še omotičen od žganja tako razmišljal, je na upravni odbor konvikta pripotovala preko pošte druga pritožba. Konviktaši, dijaki višjih razredov, so se pritoževali proti slabi hrani, nečloveškim prefektovim postopkom in razložili, zakaj so pričeli gladovno stavko. Na kratko so navedli tudi svoje zahteve:
1.	da stari prefekt odstopi,
2.	da se izboljša hrana,
3.	da Duleta Dabiča spet sprejmejo v konvikt,
4.	da odpuste kuharico zaradi kraje.
V gimnaziji se je vest o stavki v konviktu v trenutku raznesla, že pri prvi uri se je naš profesor zgodovine, ki je bil tudi član upravnega odbora, obrnil k nam konviktašem:
— Kaj čujemo, fantje, stavkate,
— Stavkamo, — mračno odgovori Baja, ki mu je že krulilo po trebuhu.
— Prav, prav, sedli bomo skupaj in videli, kaj je narobe, — mirno odgovori starec.
Med našimi sošolkami je zašumelo ko v panju. Kaj? Njihovi sošolci iz konvikta niso še zajtrkovali in tudi kosili ne bodo? Ne, to pa ne gre!
Prihajale so ena za drugo. — Ti boš danes jedel pri nas! Ti pa pri nas! — Zora Tankovič je prišla k meni, me prijateljsko prijela za roko in me oslepila s svojim nasmejanim pogledom. — Pesnik, danes si moj gost!
In tako smo se razpršili po domovih naših sošolk, kjer so za nas njihove mamice lepo poskrbele. Jaz sem bil pri Tankovičevih ko v nebesih in zaradi lepega sprejema je malo manjkalo, da nisem zinil njenemu očetu: — Gospod, Tankovič, prosim za roko vaše hčere! — šele kasno popoldne sem se spomnil, da pravzaprav stavkamo in pričel sem se spraševati, kaj je v konviktu novega.
XXVI.
Tisti dan se je, ob času kosila, prefekt nemirno sprehajal po prazni obednici. čakal je dijake.
Ko je zazvonilo, je prišel samo reditelj Smr-donja. Prefekt je začudeno izbuljil oči. — Kje pa so drugi?
— Stavkajo, gospod prefekt.
— Kaj praviš?! — je vzkliknil in kri mu je zalila obraz. — Kako stavkajo, zakaj? Kdo jim je dovolil?
— Kaj vem, — je v zadregi zmignil z rameni
reditelj.
To in ono o alkoholu
© Leta 1951 smo v Jugoslaviji pripravili oziroma izdelali 8 milijonov 180.000 hi alkoholnih pijač. Od tega smo jih popili 99% doma, le 1% pa smo jih izvozili.
© V Jugoslaviji imamo okoli 5 milijonov rednih pivcev in 200.000 kroničnih pijancev.
© Leta 1957 smo imeli v Jugoslaviji 16.300 gostišč, zdaj pa jih je že precej več. s Tri nas je 40—60% ločitev zakonov letno zaradi alkoholizma.
© V Sloveniji uživa 64% nosečnic alkohol.
© 50% prometnih nesreč zakrivi alkohol.
0 80% svetovne proizvodnje grozdja se predela v alkoholne pijače, ostalo pa v sadne sokove in drugo oziroma pojemo svežega.
ANKETA 2000 PIVCEV
je pokazala,
© da je med njimi največ moških med 40. in 50. letom starosti in žensik med 30. in 40. letom starosti,
© da 46% teh moških pije vino, 36% vino in žganje in 12% žganje,
© da 30% teh žensk pije vino, 7% vino in žganje in 50% žganje,
da spije količinsko do © 1 liter na dan 20% moških in 50% žensk,
© od 2 do 3 litre 50% moških in 43% žensk,
© od 4 do 5 litrov 20% moških 4% žensk,
© nad 5 litrov pa 8% moških in 1,4% žensk.
V KOČEVJU
ALKOHOL : NEALKOHOL 100 : 10
V prvih devetih mesecih letos je družbeni sektor gostinstva v kočevski komuni prodal za 137 milijonov 210.000 din alkoholnih pijač in za 13 milijonov 948.000 brezalkoholnih pijač. Razmerje bi se pomaknilo še bolj v škodo brezalkoholnih pijač, če bi upoštevali privatne gostilne in vino ter žganje, pridelano doma in tisto, ki ga prodalo v trgovinah.
PIJANEC JE BOLNIK
Po ugotovitvi zdravnikov je pijanec nevrotik, torej bolnik, ki ne zna oziroma ni sposoben sam reševati že vsakdanjih življenjskih problemov. Pijača mu pomaga, da pozabi na stvarnost ali pa mu da pogum, ki ga nima, kc je trezen. Človek, ki se čuti duševno ali telesno manjvrednega oziroma nezmožnega, je kandidat za alkoholika.
Prav zato, ker je alkoholik bolnik, je nujno zdraviti njegovo nervozo (preobčutljivost za življenjske težave kot so njegove socialne razmere itd.) in ga hkrati odtegniti alkoholu, nato pa urediti tudi njegove življenjske razmere. To zdravljenje je zelo zahtevno in ne vedno uspešno.
PIJANIM
IN MLADOLETNIKOM NE ALKOHOLA!
Na zadnji seji občinske komi-
sije za borbo proti alkoholizmu
pri ofoBnsikem odboru RK Kocev j e SO' razpravllja|li o vsem navedenem in še posebej o problemu alkoholizma v naši občini. Ugotovili so, da naša podjetja ne rešujejo ddbro problemov alkoholikov (v glavnem z odpovedmi in potem se problem le preseli v drugo podjetje) ir da naj bi v bodoče kadrovske socialne službe v pod-
Kadar govorimo o turizmu v naših krajih, ne moremo molče mimo Sodražice, tega lepega naselja pod Travno goro, ki ima res vse pogoje za razvoj te vedno pomembnejše gospodarske in rekreacijske panoge. Istočasno pa tudi ugotavljamo, da je vse, kar je pri nas napravljenega za turizem, le začetek nečesa večjega, širšega. Doslej smo se izgovarjali na cesto, češ da bo bolje, ko bo stekla nova cesta. Ta je tu, ugotovili pa smo, da smo marsikaj že zamudili!
Sodražica ima s svojo lego vse pogoje za razvoj zimskega turizma. Nekaj kilometrov makadam ceste, ki jo loči od glavne magistrale, v bistvu ne pomeni nobene ovire, da pa bi lahko kaj več govorili o turizmu v teh krajih, bo treba storiti še marsikaj. O tem, kako pritegniti v kraj čimveč turistov, kako jih obdržati itd. že dalj časa razmišlja sodraško turistično društvo. Njihovi »turistični možje« stalno nekaj snujejo, tuhtajo in razmišljajo. Takole pravijo: Sodražica je že lep, priljuden kraj, kar vse poudarjajo številni lepo negovani parki in cvetlični nasadi. Za lepo urejene zelenice in parke gre
jetjiih tesneje sodelovale pri zdravljenju alkoholikov z zdravstveno službo.
Nadalje so poudarili, da je nujno zaostrili kontrolo nad dajanjem pijač mladoletnikom in pijanim ter predlagali, naj bi še večkrat r spraviti podobne akcije, kot je bila »Kšeft je kšeft, klobasa je pa klobasa« (zadnja šte-
vse priznanje prizadevni frizerki, ki sicer frizira Sodražanom glave, v prostem času pa sodraške parke, vendar da bi pritegnili kar največ turistov (od tega si veliko obetajo), je potrebno predvsem zagotoviti dovolj prenočitvenih kapacitet. Predvsem pa bi bila potrebna dobra informacijska pisarna in človek, ki bi se ukvarjal samo s tem. Odikar ima Travna gora telefon, bo preko Sodražice lepo povezana s svetom.
Predvsem so vabljivi lepi smučarski tereni, turisti jih morajo samo spoznati in zvedeti zanje. Končno se je menda smučanje rodilo na Blokah, le-te pa niso daleč od Sodražice! Med zimskimi šol. počinicami bodo na Travni gori ves čas šolarji iz. Ljubljane, nekaj kolonij bo med počitnicami vzela pod streho lahko tudi sodraška šola, vprašanje je le, kako napolniti vso zimsko sezono, tako da bodo obstoječe kapacitete čimbolj izkoriščene. Vsekakor se bodo lahko naši turistični delavci marsikaj naučili iz letošnje sezone in se potem na prihodnjo temeljiteje pripravljali!
V DOMU TELESNE KULTURE MLADINSKI PLESI. Upravni odbor doma telesne kulture v Kočevju in občinski komite ZMS sta organizirala v domu telesne kulture redne mladinske plese. Ples je vsako nedeljo od 17. do 21.30 ure, prvi pa je bil 17. novembra. Vstopnina je le 50 din, na ples pa lahko pride vsak mladinec ali mladinka, ki je primerno oblečen, ki se dostojno vede ir ni vinjen. Vsako soboto od 17. do 20. ure pa so v domu plesne vaje za delavsko mladino. medtem ko ima mladina gimnazije plesne vaje v gimnaziji. Namen plesov je, da se mladina navaja kulturnega plesa in vedenja ter odtegne škodljivemu vplivu gostiln in alkohola. V domu ima mladina na razpolago tudi brezalkoholne pijače. Doslej mladina ni imela prostorov za družbeno izživljanje, predvsem za plese, in je vse prepogosto zahajala v gostilne.
Sodražica: ZllllSkl tlim
November, mesec | :	boja proti j
j alkoholizmu j
Mimi.— II M ^■■■1 lili l	MIN IM ■*■■11IIII
vilka Novic), vendar s pomočjo varnostnih organov, ki bi prestopnike tudi takoj kaznovali. Za red v gostišču so v prvi vrsti odgovorni gostinci in šele nato mi-lica, za katero so predlagali, naj bi v bodoče še učinkoviteje intervenirala pri raznih izpadin pijancev.
Med sklepi zadnje seje komisije za borbo proti alkohoiizmu so, da je nujno napraviti za mladino pa tudi za odrasle več predavanj o zdravi prehrani in alkoholizmu, da na mladinskih za-bavah ne bi točili alkoholnih P1' jač, da naj bi v Kočevju ustanovili ekspresni brezalkoholni bifo da je nujno opozoriti odgovorno (izven komune), da so sadni s°' kovi predragi, in še nekateri dragi sklepi, ki so bolj ali manj P0"" vezani z borbo proti alkoholizm^ (Seji komisije za borbo proti alkoholizmu so prisostvovali in sodelovali v razpravi predstavni^ občinskega odbora SZDL, obči*1 skega komiteja ZK, občinska^ sindikalnega sveta, RK, zdra stvene službe, podjetij, šol in več drugih, žal pa se seje m» udeležili predstavniki občins'keg komiteja ZMS in gostincev.
(jp)
Turistični seminar . na Travni gori
\e
V ponedeljek, 24. t. m., se pričel na Travni gori kratek minar za tajnike in lunkcion, je vseh turističnih društev s Pri. ročja bivšega ijubljanskega oto ja. Udeležencev bo preko 50.	,,
minar je organizirala Ljubti^ ska turistična zveza, ki bo .j, tudi vrsto predavateljev, zna turističnih strokovnjakov.
Poleg turističnih delavcev so prijavili za seminar tudi ci iz raznih krajev. Relerati o , -»osebno podrobno obdelali anje informativne službe v,%ja nem in za posamezna P°d\%v-
ter inventarizacijo ne le e*11
er lUVt-'llLLUlZxAVJiJL/ Ul V. —	.
ih sredstev turizma, temveč ,fl i posebnih naravnih lepe1 rajevnih zanimivosti.	-ArO'
Za udeležence z našega P^n, ja bo ta seminar zelo km* j t aj sc sedaj turistični dela ^ otokom turistov po novi^ ^
jokmvuiu Luiio-vvv ^	Ao ^
srečujemo z mnogimi nam daj neznanimi nalogami m pd' šanji, ki zahtevajo temelji. y prave vseh gospodarskih
robčka j ...---- -
iobnega turizma, pa do
|UV'
tu-
vplivajo na
osta;
mutiny, j/—	-	O' ;
rih športnih, kulturnih J staln ih prireditev, ki naj hod turi' spremljevalec krajevneg
Otta.	0 po'
O poteku seminarja bo ■očali v prihodnji številki iasopisa.	M
A. ^
Več pozornosti gostinstvu in turizmu
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila minuli Petek, so odborniki veliko govo-rili o gostinstvu in turizmu v komuni in ugotovili, da je nujno vati več pozornosti tej panogi, ki občutno zaostaja za splošnim tezvojem v komuni. Gostinstvo Posluje v lokalih, ki so pretežno Privatnega značaja, razen obrata Ribničan in kavarne v gradu. Najemnina lokalov in inventarja Povečuje režijske stroške. Že sa-Pte razmere so zahtevale rekonstrukcijo obrata Ribničan, obe-nem pa je treba že misliti na temeljito obnovo vseh lokalov. Gostinsko podjetje bi moralo tudi P°lj skrbeti za strokovne delav-te, ki si jih bo v glavnem lahko Pridobilo le s štipendiranjem.
Prav tako v Ribnici primanjkuje prenočitvenih kapacitet. Na-l°ga gostinskega podjetja je, da Nrnprej usposobi najmanj 60 le-
Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem, ki je podal Sv°je poročilo na seji skupščine, tudi priporočil, da je treba
Potujoči kino predvaja
Domač film »Abeceda strahu« '.Petek, 29. nov. ob 19. uri v Dol-vasi. V soboto, 30. nov. ob 17. Pri na Oneku in ob 19. uri v Ko-Pbvniku. V nedeljo, 1. dec. ob 14.
. 1 v Vimolju, ob 16.30 v Lazah m ob 19. uri v Mozlju.
Češki film »Ustvarjanje sveta« f, soboto, 30. nov. ob 19. uri v potoku. V nedeljo, 1. dec. 2 1 15. uri na Travi in ob 18. uri v * Odpreski.
, Prihodnji teden bomo predvajali poljski film »Likvidacija« v ijolgi vasi, Polomu, Banja loki, uri in Kuži ju. Domači cinema-jkopski film »Pesem« v Starem °SU, Strugah in Livoldu.
Prosimo odgovorne za kino-Predstavo, da poskrbijo za ure-en°, zatemnjeno in zakurjeno v°rano. Vstopnice prodajajo ed predstavo. Vsem gledalcem j, brezplačno na voljo Filmski .st s kratko vsebino filma in rugimi zanimivostmi.
čimprej dokončno urediti kavarno v gradu. V letnem času mora biti postrežba tudi zunaj, določiti je trcjba delovni čas, urediti nočne reklamne napise, predvsem pa zagotoviti kvalitetno strežno osebje.
Privatna gostišča so, fazen nekaterih, še primitivno urejena. Prav privatnim gostinskim lokalom je treba v prihodnje posvetiti večjo skrb, da bodo primerno urejena in da bo turist iz teh krajev odnesel čim lepšo sliko.
Skoraj prav tako boleča točka je turizem, ki še vedno ni našel pravega mesta. Z novo cesto so se možnosti za razvoj te panoge močno povečale, sedaj pa je naša stvar, kako bomo to čim bolje izkoristili. Vsekakor je treba urejevati nove in že obstoječe turistične postojanke ter olepševati naselja. V perspektivi bo treba
misliti na javno kopališče v Ribnici in Sodražici, urediti kam-piing in vikend prostore, dograditi ter pridobiti še več prenočišč na Travni gori.
Razmisliti je treba tudi o tem, kako bi od Pule dobili nazaj ort-neški grad in ga preuredili v hotel. Seveda je treba prej preštudirati, če ne bi adaptacija stavbe stala toliko kot gradnja nove. Odborniki so opozorili tudi, naj bi tudi v privatnih gostilnah mislili na strokovno postrežbo, skrbeli za večji red in snago in morda uvedli enotne obleke pri strežnem osebju. Zanimiva je tudi tale misel, izrečena na seji skupščine: — Mi jim plačujemo po-strežnino, oni pa bi morali nam plačevati učnine, saj se nad nami učijo strežbe... V tem je pač vsa tragika našega gostinstva, saj
SMRT POD RUŠEVINAMI — 16. novembra ob 7.30, ko je pihal močan veter, sta se porušila dva betonska montažna loka, ki sta bila med seboj povezana z betonskim železom, ne pa zalita in dovolj bočno zavarovana na objektu »Remiza« KGP, ki ga gradi Gradbenik iz Ribnice. Tu je takrat delalo 5 tesarjev, od katerih sta bila Pavel Lakner iz Dolge vasi in Ivan Klun iz Nemške vasi hudo poškodovana (Lakner je kasneje v bolnišnici poškodbam podlegel). Republiški gradbeni inšpektor in delovni inšpektor občinske skupščine Kočevje ter gradbeni strokovnjaki, ki so si ogledali kraj nesreče, so ugotovili, da je prišlo do nesreče v glavnem zato, ker pri gradnji niso bili podvzeti varnostni ukrepi in ker se je gradilo brez strokovnega osebja, usposobljenega za taka dela.
(i) ^J IŠČE V RIBNICI — Ribniški člani ZB (navdušeni keglja-bo f ° sklenili zgraditi kegljišče. Stavba modernega kegljišča (ki hji j 0 kot v Kočevju) bo nasproti železniške postaje. Pri grad-lrnajn °Pravili že precej prostovoljnih delovnih ur. Pravijo, da k<ijJ nekaj sredstev že zagotovljenih. Zaenkrat so postavili ne-S?2eer> ’ 6e bo vreme’ Pa bodo kmalu nadaljevali. Radi bi pred siče??17n spravili stavbo pod streho. Novo kegljišče, ki bo v mar-4Ogr* Pripomoglo k popestritvi življenja v Ribnici, bo verjetno leno do dneva borcev prihodnje leto.
EKSPRES GRADBENO DOVOLJENJE
Pri obravnavanju in reševanju vlog za izdajo gradbenega dovoljenja po Skrajšanem postopku je treba upoštevati več zakonov, kot pri rednem postopku, pa je treba tudi pri skrajšanem opraviti lokacijsko razpravo ter izdati u-strezne odločbe o lokaciji. Po skrajšanem postopku s poprejšnjo lokacijsko razpravo in predložitvijo skice lahko dobite gradbeno dovoljenje za garaže, nesta-novanjske provizorije, rekonstrukcije in adaptacije gospodarskih in stanovanjskih objektov, izmenjave ostrešij z dvigom za največ 1,5 metra, izdelavo sob v podstrešju, priključke kanalov, vrtne ograje ob cestah 2., 3. in 4. reda itd. Brez lokacijske odločbe in skice se obravnavajo in odobravajo le vzdrževalna dela (n. pr. izmenjava posameznih delov ostrešja, letvanje, prekrivanje in podobno).
Odlok o skrajšanem postopku pri izdajanju gradbenih dovoljenj je sprejela občinska skupščina Ribnica na svoji zadnji seji.
strežno osebje prenekaterikrat dela po 16 ur na dan; jasno je, da v takih pogojih ne more tako v redu opravljati svoje dolžnosti, kot bi jo, če bi bila spočita.
GLOSA
»Mesarji«
Vsak dan. vsake ure in mi nuto in na vsakem koraku mesarimo. Mesarimo tisto, na kar bi morali biti najbolj ponosni, kar nam je mati že ob rojstvu ljubeče položila v srce. Tisto, kar nam nasilno ne more nihče vzeti. Mesarimo lastni jezik!
Zanimiva je izjava preprostega človeka, delavca, v deževnem jutru:
— No, kiša pada.
— Kakšna kiša, pri nas je dež, kiša pa na Hrvaškem.
— Saj je vseeno, tako in tako ne znamo več govoriti slovensko.
Po časopisih in radiu, v predavanjih in v najrazličnejših šolah se borimo za lep, čist in nepopačen jezik. Ce pa samo prisluhnemo na cesti, v lokalih, posebno pa v veselih družbah, če preberemo razna uradna poročila, nas v prsih stisne in boleče vomislimo, kaj bi deial Levstik, če bi še živel in kaj drugi naši veliki možic, ki so se vse življenje bo^U za le o jezik.
Takole mimogrede sem po-neko noročilo in navedel bom samo nekatere »cvetke«. kot ilv.strmiio:
— Plan predvideva, da se bo v letošnjem in prihodnjem letu uredilo vprašanje vzdrževanja cest v celoti, kjer pa odpadejo gradnje večjega značaja, kar pa bo... nalagalo iskati rešitve po pridobivanju lastnih dohodkov z raznimi uslugami...
— Dalje je s tem v zvezi omeniti tudi zimsko službo, kateri kolektiv v celoti ni kos zaradi takojšnje intervencije pluženja...
— .. .ko vemo, da proračun ni v stanju angažirati sredstev za takojšnjo... (proračun sploh ne angažira sredstev, kvečjemu jih ima dovolj \ali pa ne!).
— Iz zapisnikov zborov vo-lilcev pa je tudi ugotoviti...
— Z ozirom na vse navedeno in... da je prav naša občina v tem pogledu med vodečimi občinami, ki imajo to stanje do nekle urejeno...
— Zato je zaželjeno. da se še v tistih krajih kjer zadeve niso na področju komunale urejene pristopiti k zbiranju sredstev v obliki samoudelež-be in pomoči občine, ter se na ta način pride do najhitrejšega zaključka rešitve problema, kar je tudi zaželjeno, da tako stališče v obliki priporočila zavzame skupščina!
In vse to iz enega samega poročila, dolgega dve in pol tipkani strani! Kdo naj razume to »slovenščino«, posebno preprost človek, če mu jo bereš?! Saj bi končno lahko šlo tudi veliko preprosteje in — lepše!
F. Grivec
ta teden za vas
KOČEVJE
Poročili so se:
Alojz Kregulj, delavec v kemični tovarni iz Kočevja, Rudnik, 1, star 23 let in Stanislava Mavsar, tehnik v kemični tovarni iz Kočevja, II. stolpnica o'b Rinži, stara 23 let;
Jože Lunder, kmetovalec iz Potoka 2, star 38 let in Marija Šneberger, poljedelka iz Morave 13, stara 33 let;
Anton Čeme, mizarski pomočnik iz Grivca 1, star 31 let in Marija Klobučar, šivilja iz Padova pri Fari 2, stara 21 let;
Boris Fink, kurjač iz Željn 35, star 23 let in Valerija Struna, delavka iz Željn 26, stara 22 let;
Julij Koprivšek, uslužbenec iz Zemuna, Ugvinovačka 7, star 51 let in Marija Pimaver, inv. upokojenka iz Zemuna, stara 58 let;
Bogomir Bavčar, elekitrovarilec iz Kočevja, Kolodvorska 8, star 23 let in Milena Trpin, krojaška pomočnica iz Slovenske vasi 5, stara 24 let;
Peter Poje, šofer iz Novih Laz 21, star 25 let in Veronika Krkovič, trgovska pomočnica iz Kočevja. Trata 67, stara 19 let;
Milan Kocjančič, železolivar iz Kočevja, Kolodvorska 12, star 24 let in Ema Sterk, natakarica iz Kočevja 4, stara 24 let.
V	Ljubljani so se poročili: Ludvik Pondelek iz Lucova,
star 54 let in Jožefa Nose iz Ti-sovca 7. stara 40 let;
Filip Hočevar iz Kočevja, Rudnik 23, star 30 let in Darinka Mirtič iz Sela pri Hinjah, stara 22 let;
Alojz Košir iz Kočevja, Trata 34, star 22 let in Anica Gregorič iz Kočevja, Ljubljanska cesta 8, stara 20 let;
ing. Medan Uranič iz Kočevja, Roška cesta 47, star 26 let in Nada Ložar, uslužbenka iz Kočevja, Trg svobode 34, stara 19 let;
Mirko Mikulič, strojni ključavničar iz Dolge vasi 30, star 29 let in Anica Sira j, uslužbenka iz Livolda 11, stara 20 let;
Albin Ličen-Boris iz Kočevske Reke 43, star 28 let in Tatjana Petkovšek iz Kočevske Reke 37, stara 27 let.
V	Piranu sta se poročila:
Janez Modic iz Podtabora 22,
star 29 let in Ivana Nusdorfer iz Pirana, Cesta JLA 55, stara 27 let.
V	Črnomlju sta se poročila:
Anton Grahek iz Kočevja, Ljubljanska cesta 43, star 24 let in Marija Crnkovič iz Kočevja, Reška cesta 20, stara 23 let.
Rodila je:
Jožefa Zupančič iz Kočevja, Ljubljanska cesta 20 — deklico.
V	Ljubljani so rodile:
Julka Henigman, uslužbenka iz Kočevja, Mestni log 18 — deklico,
Antonija Primčič iz Kočevja, Reška cesta 10 — dečka,
Nada Jakšič iz Kočevja, Bračičeva 21 — deklico,
Alojzija Lesar iz Kočevja, Trg svobode 5 — dečka,
Katarina Hrovat iz Kočevja, Rožna ulica 36 — deklico,
Terezija Šehič iz Kočevja, Reška cesta 13 — deklico,
Antonija Šinkovec iz Tisovca 16 — dečka.
V	Novem mestu je rodila: Ivanka Klepač iz Dolge vasi 37
— dečka.
Knavs Karolina, gospodinja iz Željn 30 — dečka,
Olga Merhar, gospodinja iz Željn 33 — dečka,
Marija Štrekelj, gospodinja iz Kočevja, Tomšičeva 3 — deklico, Marija Vindiš, gospodinja iz Roške ceste, Kočevje 3 — dečka, Katarina Marinčič iz Kočevja, Trg svobode 36 — dečka.
V	Novem mestu je rodila:
Ema Tomšič iz Kočevja, Rudnik 23 — deklico.
Umrli so:
Marija Ferkulj iz Rapljevega 21, kmetica, stara 71 let.
Ignac Zupančič, kmetovalec iz Rapljevega 28, star 67 let,
Andrej Vučur, soc. podpiranec iz Šalke vasi 119, star 91 let,
Jože Lavrenčič, upokojenec iz Kočevja, Ljubljanska cesta 30, star 62 let.
V	Ljubljani je umrl:
Pavel Lakner, tesar iz Dolge vasi 26, star 63 let. Podlegel poškodbam ob nesreči prd delu v Kočevju,
RIBNICA
Umrla je Marija Petek, gospodinja iz Ribnice 153, stara 79 let.
VELIKE LAŠČE
Umrla je Alojzija Zakrajšek, gospodinja iz Velikih Lašč 73, stara 75 let.
PREDGRAD
Rodila je Zofka Kljun, gospodinja iz Čepelj 9 — dečka.
Umrla je Marija Osterman roj. Majerle, kmetovalka iz Predgra-da 41. stara 61 let.
Rodila je Marija Jonke, gospodinja iz Dola 12 — dečka.
KOSTEL
Umrl je Matija Bauer, upokojenec iz Pirč 15, star 78 let,
LOŠKI POTOK
V	Ljubljani sita rodili: Francka Mohar iz Šegove vasi 6 ,— deklico in Ivanka Ruparčič iz Travnika 94 — deklico.
V	Ljubljani sta se poročila: Alojz Lavrič, kleparski pomočnik iz Šegove vasi 36, star 23 let in Pavla Lavrič, učiteljica iz Re-tij 78, stara 22 let.
DRAGA
Umrl je Edvard Trope, upokojenec iz Podplanine 10, star 85 let.
Čestitka
Pirnatovi mami iz Kočevja želijo za 80-letnico še mnogo zdravih in zadovoljnih let brat z ženo, France z družino, Nežka z družino, posebno pa mala Anica iz Dolenje vasi.
Čestitka
Vsem domačim, znancem, in prijateljem čestitajo za dan republike ribniški fantje, ki služijo vojaški rok v Aleksincu, Vinko Lovšin, Marjan Šilc, Franc Pucelj, Stane Janež in Anton Kers-nič, v. p. 5250/3 Aleksinac, Srbija.
ČESTITKA
Za dan republike čestitam vsem domačim, prijateljem, dekletom in znancem. Alojz Škoda, v. p. 2883/14, Gospič.
ČESTITKA
Ložarjevi mami in stari mami Katarini iz Zapuž vse najlepše za njeno praznovanje in na mnoga zdrava leta iz srca želi A. M.
ČESTITKA
Mnogo sreče in še veliko zdravih let želijo mami Katici Kapš iz Kavran za njeno praznovanje hčerki Katica in Marica z družinama ter sin Ivan.
ČESTITKA
Dragi mami in stari mami Mariji Pirnat iz Kočevja želijo za 80-letnico še mnogo zdravih let otroci z družinami.
IZGUBLJENO
Od Kočevja do Željn sem izgubil orodje za moped. Najditelj dobi nagrado. Krese, Šalika vas.
PRODAM
Gradbena parcela, sadni vrt, 12 a, naprodaj v Hrvači. Poizvedbe pri PUCELJ, Hrvača 25, Ribnica.
SLUŽBA
Gospodinjo srednjih let išče štiričlanska zdravniška odrasla družina z mehaniziranim gospodinjstvom, centralno kurjavo in dvigalom v središču mesta. Plača 15.000 din, lastna soba in vsa oskrba. Bombač, Ljubljana, Vošnjakova 8/VII.
PREKLIC
Obžalujem besede, ki sem jih izrekel 20. oktobra o Jožetu Knav-
KOČEVJE: 27. in 28. novembra francoski film »Noč«, 29. in 30. novembra jugoslovanski film »Medaljon s tremi sred«, 30. novembra in 1. decembra ameriški barvni CS film »Dvoboj na soncu«, 2. in 3. decembra sovjetski barvni film »Slepi muzikant«,1 4. in 5. decembra jugoslovanski film »Nevama pot«, od 6. do 8. decembra nemški barvni film »Jaz nisem Casanova«.
RUDNIK: 30. novembra in 1. decembra ameriški barvni film »Prijatelj Joe«, 7. in 8. decembra nemški film »Satan mami z ljubeznijo«.
RIBNICA: 30. novembra in 1. decembra jugoslovanski film »Nadštevilna«, 7. in 8. decembra egiptovski film »Alžirka Džami-la«.
SODRAŽICA: 30. novembra in 1. decembra ameriški film »Ponosni upornik«, 7. in 8. decembra egiptovski barvni film »Dežela sanj«.
VELIKE LAŠČE: 30. novembra in 1. decembra ameriški CS film »Dnevnik Ane Frank«, 7. in 8. decembra francoski CS film »Štiristo udarcev«.
PREDGRAD: 28. in 29. novembra sovjetski barvni film »Beli sužnji«, 30. novembra in 1. de-
su iz Travnika. — Ivan Mohat Šegova vas, Loški potok.
OBVESTILO
Obveščamo občinstvo, da bomo popravljali pokopališče J>a Trati. Zato prosimo, da plačate pristojbino za grobove, 73 katere je preteklo že več ko* 10 let v Vrtnariji šte letos.
Vrtnarija Kočevje
ZAHVALA
Najiskreneje se zahvaljuj?1’’0 vsem sorodnikom, prijatelj?",' znancem, vaščanom Gorenja . Stare cerkve ter družbeno P°,a tičnim organizacijam iz Koče” za izkazano pozornost in so? stvovanje v dneh žalosti ob pričakovani smrti dragega °?
DANIJELA BADOVINCA
Globoko užaloščeni: žena ^ tilda, sinova Tomislav in PeL. snaha Marija in vnukinja A jama.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega
gega moža, očeta, brata in
PAVLA LAKNERJA iz Dolge vasi
V
se najlepše zahvaljujemo vseb1’^ so nam v dneh žalosti stali strani in nam izrekli sožalje- .jj, sebno se zahvaljujemo vsem njim sosedom za izkazano Pf' (fr darovalcem vencev in cvetj® r vsem, ki so ga spremili na logovi zadnji poti. Posebna jii la G. P. Gradbenik za 6° ^1'»' spremstvo. Vsem prav lep®
la-	.r«?'
Žalujoča žena Anica * 0 in sorodniki.
cembra mehiški barvni
vcimuT a iiiciuan.1 uai vin ■*-'** cg\
sem upornikov«, 7. in 8. dc^.
bra ameriški film »Ko je 1°°
F'
vala komedija«
DOBREPOLJE:	29. noV& f
ameriški barvni film »Pot ^ !■ diino zem-lje«, 30. novembra gjO decembra ameriški film za Jurno«, 4. decembra film »Žeja«, 7. in 8. c' italijanski barvni film barbarov«.	/pF
PONIKVE: 5. decembra skl film »Žeja«.
BROD NA KOLPI: 29.
8. d
30'
K
■cef.
novembra jugoslovansko-' ‘ ,
ski film »Kapo«, 7. in 8. bra francoski film »Vreli .
STARA CERKEV: 28. vemlbra sovjetski film »* miru«, 30. novembra in J- , bra italijanski film ce«, 7. in 8. decembra s barvni film »Šofer po su
RŽUJ®
PEPEL ZAD
toploto v
[«! Ji 7b
ne kurišča — celo
Napačno je, da pmšča1^^rij;
Fsrs8 20
Napačno je, da	btgt >■,
ceni h pečeh z rešetko a pepel tudi po več dni, -- s
pečeh pa
ne kurišča — aw ■
Pepel tvori kot slab v ^ p toplote izolacijsko sten ■ ^ p prečuje prehod toplo mena na pečni ce.
1<