Ženski vestnik. x 0 sprejeinu gojeiik v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe krauijske v Ljubljani. V prvi polovici meseca oktobra se otvori petnajsti tečaj gospodinlske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvoin čc. gg. sesler iz reda sv. Frančiška. Zavod je v bosebaem poslopju poleg Marijaniš&a na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in racunstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlapti se pa poučuje teoretično in praktično o kuliauju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigokpdstvu ter v ra^tnanju z bolniki in bolno živino. Gojenke, ki" se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplacen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 35 K, ali !za ves tečaj 385 K. Vsaka gojenka mora prinesiti po možnosti naslednjo obleko s seboj: dve nedeljski obleki, Jtri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in bajvanili jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogaVic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskili predpasnikov 'in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zafrpdu proti plačilu.) Ce ima kaltera ve6 obleke, jo sme prinesti s seboj.. Deklice, ki liocejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršitr že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slucajih se more dovoliti spretem mlajših učenk; 2. znati čitati., pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali^ varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, ¦ da* bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, kf se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po ftišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do dne 10. septembra t. 1. gla,vnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospqdinjsko šolo sprejemajo deklice, kr imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemalo tudi prosilke iz drugih dežel. Prošnje za sprejem bodo rešene med 20. in 25. septembrom. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1913. x Razpošiljanje svežega sa.dja. Sadje, ki dospe na svoje raesto lično zabaleno, brez vsake poškodbe, je v.eselje vsake družine, kateri je bilo poslano. Bridke izkvsšnje, da je dospelo sadje zmečkai:o in gnilo, ostrašijo marsikatero gospodinjo, ki bi iz svojega, bogato obloženega vrta, včasih rada poslala košarico sadja svojim sorodnikom. Včasili trdijo nekater.I, da je bilo sadje vzorno zloženo, a da je kri- va pošta, da so jabolka obtolčona, da je dospolo le pol košarice grozdja, iz katere se je cedil celo pot sok. V resnici je tem-le redkokrat krivapošta. — Prvi vzrok, da je clospelo sadje pokvarjeno, je iiavadno, ker je bilo že preveč zrelo, ko se je odposlalo. Sadje, ki ga odpošlješ, ne sine biti še užitno, zrelo, in posauiezea kos brez vsake, tudi najuianjše poškodbe. Obtolceno ali madežasto sadje se vedno pokvari uied vožiijo. Pri nas na Avstrijskein se ruzpošdja najlepše sadje iz Južne Tirolske, posebiio iz Bozena in Merana. Tu se z vso skrbnostjo in pazljivostjo ne le zabali, temveč tudi obira sadje. Z rokavicami se v suheni vremenu trga na ralilo sad z drevesa ali špalirja, polaga v meliko obšito košarico in že tu razprostre med vsako lego belo rutioo. Le trd sad, brez najmanjšega madeža, se izbere za razpošiljanje. — Jaboika, liruške in marelice se posamezno zavijejo v svilea papir in trdo vlože v lneiiko- podlago iz lcsno volne in svilenega papirja v lahke zabojčke ali v pletene košarice. Vsaka luknjica se tesno zamaši z razrezano lesno volno ali z mehkim zbalenim popirjem, tako, da se posamezni sadovi ne morejo dotikati drug drugega in ne se premakniti. Kar veselje je pogledati tako s sadjem vloženo košarico ali zabojček, ki mu tudi premetavanje na pošti ne more škodovati. Sploli pa ravnajo poštni uslužbenci maio bolj oprezno z zabojčki, na katerili je zapisano: ,,Sveže sadje". Zato je priporocati, na vsako pošdjatev sadja napisati zgoraj navedene besede. Tudi je dobro nataako poizvedeti, kdaj prevzame in odide pošta, oziroma poštni vlak, ki ima prepeljati sadje, in ne oddati sadja dopoldue, če ima oditi še-le zvecer. Ce ni pot predolga, je izbrati veeer in noc, ko je hladnejše, za prevažanje sadja, — Marelice, breskve in eešplje so zelo občutljive. Boljše je med posamezue lege devati papir kakor liste sadnih dreves in vinskih trt. Listje naj bo le na vrhu, da kinca pošiljatev. Se bolj občutljive so jagode in grozdje. Le lepe, cele in ne prezrele jagode naloži v majhne, lalike košarice. Prevelike ninožine skupaj vse pomečkajo. Ve6 napolnjenili košaric zloži tesao v veeji zaboj in tako odpošlji. — Grozdje, ne prezrelo, je varno in tesao naložiti v zaboj ali košarico, vsako meliko, prezrelo, poškodovano Jagodo je odrezati, preden se vloži grozd. Zabojček se mora večkrat na ralilo potresti, da se jagode že doma tesno vlože, in naložiti nekoliko čez vrh, da pokrov še nalahko stisne grozdja, a paziti je, da ga ne pomečka. Najprvo se moramo navaditi na pravilno, okusno zabaieaje le zdravega sadja. Res to ne gre tako naglo, kakor smo bili vajeni dosedaj, kar stresti g& v zaboje in odposlati. Toda trud in potrpljenje nam bogato poplača veselje nad lepo, nepokvarjeno pošiljatvijo. x VkiLhavanje gralia v patentnili kozarciii. Zlušči grah, odstrani vsa premajhna ali zdrobljena zrna. Zbrana zrna daj v čisto ruto in jo vtakni v vrelo vodo, v katero st djala nekoliko soli; v njej pusti vreti grah 5 minut, potem ga vtakni za kratek 5as v mrzlo vodo in takoj napolni kozarce. Na vsak litersici kozarec laliko daš eno žličico sladkorja. V kozarce vlij lahno solno raztopino, tako visoko, da je ves grali po- krit, zapri kozarec z gumijevim obročkom in steklenim pokrovckom, nato takoj steliziraj (pogrevaj) poldrugo uro v vreli vodi. Razgrevanje ponavljaj še dvakrat v presledkih 3 do 5 dni po pol ure. Delo pri graliu se mora vršiti naglo drugo za drugim. Ce pustiš grah dolgo časa zluščenega, postane kisel. Včasih popije vso vodo, kar je popolnoma brez poraena. Ravno tako kakor grali vkuhaj dober stročji fižol, brez niti. Pri fižolu zadostuje dvakratno pogrevanje, v drugič čez 5 dni naj se ga pogreva 20 minut. Stroke lepo vloži v kozarce, da stoje vsi pokonca. x Cebuljne in goraoline cvetlice, ki cveto poleti in jeseni. Ker nara s svojim bogatim, tako zaslužnim cvetjem krase vrtove celo poletje in še dolgo v jeseai, in ker ne potrebujemo posebne strežbe, so se nam zelo priljubile in so tudi zelo priporočljive. Njih čebulje in gomolje rabimo dolgo vrsto let in so potemtakem ceneje ko marsikatere druge. Vzemimo najprej gomoljasto begonijo. Delijo se v polne z velikim razliobojnim- cvetjem in v enostavne tudi z različnim cvetjem. Razmnožujejo se s semenom, podtaknjenci in z razdeljevanjem gomoljev. Kdor ima zimnico (Glashaus) na razpolago, lahko pomnožuje te cvetlice s seinenora. Seme se dobi pri večjih vrtnarjih in se naseje v zimnice januarja in februarja. Nasejati jih ]e treba prav blizu okna. Ko so nekoliko dorastle, se presade v gnojak. V juniju in juliju se pa posade v lonoe ali pa na za to pripravljen prostor v vrtni gredi. Drugo leto imaš pa že gomolje, katere nasadiš v lonce začetkom meseca aprila. Ce nimaš zimnice, postavi jili k oknu v zakurjeni sobi. Cveto navadno v sredi poletja. Cvetje je temnordeče, rožnato, rineno in čisto belo. Razmnožuje se nadalje s potaknjenci in z razdelitvijo gomoljev. S potaknjenci se razmnožu,iejo tako, da se odrežejo stranski izrastki in se vsado v lonce in ti postavijo na toplo. To naj se zgodi v zgodnji spomladi. Z razdelitvijo gomoljev pa naj se po5aka gorkega letnega časa. Nekatere vrste begonjk so: bavarija z enostavnim rožnim cvetjem, lafajeta s polnim rdecim' cvetom, Helena Harms z rumenim cvetom, Alice Trouse rožno cvetje. Prevročega solnca ;ie preneso. V polsenci najboljše uspevajo. Zemlja mora biti dobro pognojena. Prusija za vzgojo šoli odfasle ženske raladine. Na Pruskem iraajo že obširne in visoko razvite ustanove za vzgojo šoli odrasle moške mladine. Pri tem delu je država sama na prvem mestu. Sedaj je pa jjrusko naučno ministrstvo izdalo odlok, glasom katerega ima biti odslej te skrbi deležna tudi ženska mladina. V proraounu za 1. 1913 so v ta namen že doloSena primerna državna sredstva. Zaoiraivo je, kako pruski miiiister utemeljuje svojo odredbo. Pravi nararec med drugim: ,,Kdor hoce vzgojiti teiesno in nravno mofian, bogaboječ, kralju in domovini zvest rod, ta mora pomagati tudi za to skrbeti, da bo ženska mladina na duši in telesu zdrava, na znotraj utrjena in oborožena z onim znanjem in zmožnostmi, ki so ji kot bodoči moževi pomocnici, vzgojiteljici otrok, gojiteljici družinske sreče in kot nositeljici in varuhinji nravaih šeg neobhodno potrebne."