Velja za ne leto • . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
AR0DA
Listislovenskih ^delavcev y Ameriki
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 288. — ŠTEV. 288.
Entered as Second Clam Matter, September 21, 1903, at the Port Office at NewJfork.N. Y., under the Act of Congma of M»rah 3, lffnT
I- The largest Slovenian _ _
the United States.
B limed every day except Sundays □
I	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
OBREGON PRAVI DA BO ZATRL VSTAJO
Mehiški predsednik, ki je bil zastran bolezni dalj časa odsoten, se je vrnil v glavno mesto. — Rekel je, da bo Janalu napravil red v deželi. — Če bo potreba, bo poslal proti vstašem zvezne čete. — Uspešna pogajanja med nasprotujočima si generaloma. — Koncentracija čet v Tlacala.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 8, 1923. — SOBOTA, 8. DECEMBRA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
IZPOVED SAILSTADA IN NJEGOVE LJUBICE
"Sunshine Girl" je priznala, da se je udeležila sleparije z zavarovalnino . — Čeprav na smrt bolna, trdi, da je bila srečna i. možem, ki je oropal grob, da prikrije svoj beg.
PRIPRAVLJEN, DA DOSEŽE REKORD.
Napa, CaL, 7. decembra. — Dcflpe ure zasliša vauja so izvabila včeraj iz Edvarda Sailstada in njegove čikaške ljubice, Dorothy Aiwler.son. posameznosti pretrev
Mexico City, Mehika, 7. decembra.—Dežela bo kmalu pomirjena. Vstaja bo zatrta z železno roko," je rekel l»reds<*dnik Obregnil, ko se je vrnil veeraj zvečer iz Celaya, kjer sr jt* mudil, da okreva od svoje zadnje bolezni.
To je bil edini komentar predsednika tflede pororil,
<la sta prieela geneitila Kaurhoz in Adolfo de la Huerta ^
/. gibanjem proti vladi. Predsedniški vlak je dospel ob ;\IHlcr*',n'
l»olosmih zveeer in Obregon se je takoj odpeljal v svoje,	l zllvljenja- ^^
,	i .-	•	sta namreč, kako sta izvršila naj-
s anovanje v liapultepee -radii, kjer se je posvetoval s b«lj čudni doein zadnjem časa cla.n svoje.ua kabineta.	kao stil oropaIil grob for%ož{rala
/vezni unidniki so takoj veeraj zveeer storili potreb-j truplo, potem ko sta se zaljubila ne korake, ko so < 1«»1 >11 i poroeila, da se gibanje širi. Tri,drug v drugega pred tremi leti. kolone zveznih »V T |mm1 poveljstvom generala Alliaro sol Namen zarote je bil izbrisati s l-ile jM^lane iz Tampieo, da nastopijo proti Sanehezu, iii|p°v*"j« obstoj Edvarda Sailstada.
nadalje zvezne eete >o dobile liaroeilo, naj se zberejo v	:i----' "	"
Ksjm'1 anza, <la pomagajo pri napadu na Sanelieza. Xa-daljne eete so bile koncentrirane v državi Tlacala pod poveljstvom generala Topete.
< Miei jelni krogi zrni i kujejo, da je izbrnlmila vstaja v dr/rt vi <>a.\a«o. Tudi pravijo, da niso dobili nikakih po--oeil o vstaji v Michoucanu, Chiliualiui ali San Luis Potosi.
Poročila iz države Puebla kažejo,da so se za vršili bo-,|i v < on lovi, ker se ni hotel del posadke pridružiti gibanju proti vladi.
Objava vojnega departmenta navaja brzojavke iz I niiale, v katerih se glasi, da so bila uspešna pogajanja ■ Jed generaioina Mavnotte in Figeroa, ki se je pred kratkim uprl proti vladi v državi Guerrero.
General Fip-roa obljubil, da bo opustil svojo kam-p injo in da se bo vdal. Rekel je. da se ni uprl centralni ' ladi, temveč da je le skušal reformirati državni administracijo.
I tones bo vršila ljudska demonstracija proti nemirom v različnih delih republike. Demonstraciji bo n; eeloval prejšni predsednik Cliazarro.
i t | | -J	-	i VM" r»l<v "JU"*«*	lil CHS
' "lmk	je dni jM»seben vlak na razpola-;ter ni nobena stvar kalila njuji-
I" Ikoviiiku I*orfirin <iarza in njegovi družini. Pol- ne sre*<N je Mi« Anderson vendar kovmk je rekel. <la se noče boriti )>roti svojemu bratu,! rckla> tla ju je ves čas pekla vest. uj m- r.ihi < iarza. ki je načelnik stab>a upornega generala' Superior, Wis., 7. decembra. — s.im iw /« Polkovnik namerava odpotovati v Laredo,I°krajni Pravdnik Kennedy in več
*r okrajnih uradnikov je na poti v 1 Xapa, Cal., da privede nazaj Ed-
načelnika neke fonografske tvrd ke v Eau Daire, Wis. ter mu omogočit i. da zapusti svojo ženo in otroke ter odide ]*> svetu s svojo ljubico. Miss Anderson. Povest je povedala včeraj slednja okrajnemu pravdniku. ko je ležala v bol niei. buha in bleda, trpeča na je-tikL
Podrobnosti priznanja deklice so soglašale s priznanjem Sailstada. Oba sta bila pridržana, dokler ne bodo storile oblasti v Wisconsin u svojih korakov.
Veselost. s katero si je pridobila Miss priimek 'Sunshine Girl , ko je bila pred več kot tremi leti igralka in plesalka v Chicagu, je popolnoma zapustila deklico, ko je govorila včeraj z okrajnim prav-d ni kom in ob gotovih prilikah je postala celo histerična.
Čeprav sta se ljubila ves ta čas
Tex; KDO
JE USMRTIL MALEGA PICKELNEY-JA?
V • «*raj j»- nevrvorika p<diclja aretirala 30-let nega, ' Nathana ^ehatzk.v-ja, ki je izjavil, da je /vabil v klet štiriletnega Trvhiga Piekrlnev-ja ter ga usmrtil. Sprva so mu na policiji verjeli, pozne* j«1 so pa za'VIi dvomiti o resnič-Jionti njegove izjave.
Mm/ ni normalen 1'»r s«» v svoji izjavi ve"krat zapletel iJovja.
proti-V * '
MUSSOLINI NAPRAVIL KO NEC STUDENTOVSKEMU STRAJKU.
VALEŠKI PRINC SE BO BAJE ODPOVEDAL ANGLEŠKEMU
PRESTOLU.
_
varda Sailstada, prejšnjega načelnika fonografske tvrdke v Eau Claire iu njegovo stenografinjo. Dorothy Anderson. Oba sta obdol-/.♦•na požiga in nepostavnega iz-kopanja mrliča. Izginila sta pred več kot tremi leti.
-
Slika nam kaže Johna A. MacReady-ja? poročnika armadne zračne službe Združenih držav. V kratkem se bo dvignil v zrak u'r ,M> skušal prekositi vse dosedanje višinske rekorde.
PORENJE NAJBRZE NE BO AVTONOMNO
Socijalist Hoffman se zazema za priklopitev Južnega Pfalza Alzaški ter za ustanovitev neodvisne heške države. — Vlada je potrdila pogodbo glede železnic v zasedenem ozemlju. — Položaj v Porenju postaja vsak dan bolj kritičen. — Plenjenje po porenskih mestih.
Berlin, Nemčija, 7. decembra. — Včeraj si' je sestal tukaj odbor, ki ga tvorijo zastopniki iz Porenja in Porurja. Odborniki so razpravljali o sedanjem položaju v zasedenih provincah.
Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri pozivajo vlado, naj stopi z zavezniki v stik ter naj povspeši rešitev porenskega vprašanja.
Odbor je odloeno zoper samostojno Po rensko in Po-rursko. Istili nazorov je tudi sedanji nemški kabinet. A' prvi vrsti je treba paziti na to, da se ne da po renskim separatistom nobene prilike, katero bi izkoristili v svoj prid. Položaj v Porenski postaja z vsakim dnem bolj kritičen. Za mesec deeember je prebivalstvo sicer preskrbljeno s hrano, za poznejši čas st> pa ne ve kako bo.
Zaenkrat potrebujejo brezposelni v zasedenem ozemlju najmanj 340 milijonov zlatih mark.
Take svote so seveda strašno breme za vlado, ki je v slabem finančnem položaju.
V	dvanajstili porenskih mestih ter tudi v Kolinu so včeraj plenili brezposelni po trgovinah. Policija jih je le s težavo pregnala.
Berlin, Nemčija, 7. decembra. — V porenskem Pfalzu so na delu agitatorji, ki skušajo to provinco ločiti od Bavarske
Sf cijalistični poslanec Johannes Hoffman predlaga naj se Južni Pfalz priklopi Alzaški ter naj se ustanovi neodvisna država Hessen.
Koblenz, Nemčija, 7. decembra. — Danes so se obnovila pogajanja med zastopniki tekstilne industrije in pomensko komisijo.
V	normalnih časih je zaposlenih 160,000 tkalcev.
Pogodba glede železnic v zasedenem ozemlju ie bila včeraj potrjena.
VPLIV INOZEMCEV 'PARIZ ZADOVOUEN S
NA KANADO IN U. S.! CALVIN C00LIDGE-0M
— j —
Inozemci vplivajo na literature Skoraj vse francosko časopisje
Združenih držav. _ Canada s»	ugodno komentira predsedniko-
beji slične prikazni v dominiju.	vo poslanico. — Angleži se ne
Najbolji pisatelji so inozemci.	brigajo zanjo.
Pariz, Francija. 7. decembra. — Louis Thomas je napisal v današnjem "lutraxi«reantu" zanimiv članek, v katerem pravi m<xl dru-I jriin tudi sledeče:
Ko se je vrnil valeški princ iz indije, se jc med ljudmi razširila povoriea, da se l>o odjx>v<»dal an-' gle&kemu prestolu. T«> je mislil storiti zastran slabepa zdravja. Ve^t Pr0il vo'llim »odiščem se je moral j- bila pa j »ozn e je omikana, toda »K°varjirti poveljnik Harry L.
MORNARIŠKI POVELJNIK OPROŠČEN.
Boston, Mass.. 7. decembra. -
le v toliko, da je valeški prine
Pence, ki je poveljeval ameriške zdrav in da .se mu ni treba /.astran mu ru5ilcu "MacFarlaml". ko se zdravja odpovedati prestolu.
je slednji trčil v bojno ladjo "Ar-
Rim, Italija, 7. decembra. — vadi deležen le angleški prestolo-l*red kratkim ko bili zaštrajkali I naseldnik. Kralj je prepovedal stud«*nti raznih Italijanskih vse- vojvodinji z Yorka plesati na jav-ii"iiiš.- ter niso hoteli obiskovati 1 nih prostorih. To je mogoče le na
Sedaj pa izkazujejo vojvodi iz kansas"- Kolizija se je pripetila Yorka Iste časti kot jih je pona- 19 .f.ptembra Pri rtu
soil išče ga je oprostilo češ, da ni bil on od govoren za nesrečo.
predavanj. Predsednik Muvsolini je naslovil nanje odprto poslanico, ki je proizvedla nanje tako velik vpliv, da so se vsi brez izjeme vrnili na univerze.
ta način tolmačiti, da bo nekega dne postala kraljica.
BOJ Z BANJ)ITI NA ČIKA&KZ ULICI.
SPREJEM PROTI KLANSKE PREDLOGE.
Oklahoma City, Okla., 7 dec. — V poslanski zbornici je bila danes sprejeta protiJtlanaka predloga senata. Za predlogo je bilo oddanih 70. proti predlogi pa 15 glasov.
DOBER PLEN.
Petersburg, Va., 7. decembra- — »presne kare Norfolk & West-ždeznic« sta vzela včeraj dva audita $37,000. Rop an šele tukaj opurili, ko «o nažli v kari zvezanega železniškega uslužbenca Ste-
Chicago, lil., 7. decembra. — POSLANIK MORE BO DOSPEL TriJe banditi so danes ustavili na V AMERIKO.	ulici nekega bančnega uslužbenca - ter mu odvzeli iH700. Neki policist. ki je videl vse to. je začel na. ! bandite streljati.
Banditi so odvrnili z ognjem.
Washington, D. C., 7. dec. Alexander P. Moore, ameriški poslanik na Španskem, se bo vrnil	- -prihodnji teden v Združene dr- Pri strelJanJu bil ranjen neki
šofer. Banditi so še pravočasno
zave.
Zaenkrat še ni znano, če bo pri-j pobegnili-
šel na obisk, ali bo pa resigniral kot poslanik.
24 BUTLEGARJEV JE PLAČALO 150,000 DOLARJEV KAZNI.
KOLEDAR
leto 1924
Savanah, Ga., 7. decembra. — Sodnik Bar rte je danes v eveznem sodišču zaslišal in obsodil bu-tlegarjev. Obsodil jih je na 15G tiaoč dolarjev globe.
Nekteri med njimi bodo morali šc sedeti.
KaročiU ga takoj, da ne boste brei njega
"GLAS NARODA" 83 Cortlandt Hew York
Toronto, Canada. 7. decembra.? Pariz, Francija. 7. decembra.— Na sestanku Empire kluba je izja- Francozi so nadvse zadovoljni z vil Murray Gibbon, da bodo pri-J zadnjo poslanico predsednika čeli evropski pristal jene i v Canadi Coolidge-a.
krnalo izvajati tak vpliv na eanad-j Post-bno jim u^aja naslednja sko literaturo kot jra že izvajajo ^ Coolidge-ova zahteva; Francija na literaturo v Združenih drža- mora biti plačana. — Nemčija mo-vah.	; ra živeti.
Gibbon j«. dovrAil Oxord vse-j Časopisje na vso pretego hvali učilišče ter je sedaj pri Canadian od točen predsednikov nastop. Pacific železnici. Zasledoval je li ; Francozi niti s Uardingom ni^o terarno gibanje v Združenih dr- l>ili tako zadovoljni kot so a zavali ter rekel, da so med avtorji 1 Coolidireoni.
dvajsetih najboljših povesti v l".| London, An-lija. 7. decembra. S. štirje, ki so se morali naučiti; Poslanica prcds<*huka Cool id ga angl^ki potem ko >o prišli v! ni napravila tukaj nobenega j>o-Ameriko, dočim je bilo pet na- selme^a vtisa, daljnih pisateljev ino^-mskega iz-j Časopisje jo j., komaj omenilo s
vorf-	| P;,i* besedami, komentiralo je
V Canadi bi seveda ne bilo mo. j pa ni.
goče doseči tako hitro mesta v li- "Times" pravi o nji, da je iz-teraturi. ker se priseljenci nasta-; vanredno jasna ter da se popol-nijo ponavadi v poljedelskih okra- noma razlikuje od frazerskih izjav jih. kjer j.> malo prilike za lite-! prejšnjih ameriških predsednikov.
rarno delovanje.	____
Kljub temu ]>a so se že s<Mlaj pričeli oglašaii inozemci s svojimi | REKA TIB ERA JE STRAHOVI-Iiterarnimi proizvmli.	NARASLA
Petrograd, Itusi.ia, C:. decembra. ^ovjet>ska vlada je včeraj izpustila dvajset kaznjencev, ki so bili obsojeni na večletno ječo, ker so kradli cerkvene zaklade.
Nckateii med nji.ci so bili obsojeni v dosmrtno ječo.
LEPA STAROST.
Rim, Italija. 7. decembra. — , Vsi nižje ležeči kraji v okolici Rima so preplavljeni. Reka Tibe-Ware, Mass.. 7. decembra. — ra je narasla za 45 Čevljev. Mesto Včeraj je praznovala tukaj Mrs. Rh« sicer ni prizadeto, okolica AL A. Howe svoj 105-rojstni dan. j je j»a precej opustošena. Njen prvi mož je bil kapitan Pa-1 Voda je narasla vsled zadnjih vel Wood. s katerim se je poro- neprestanih nalivov.
čila leta lj39.	_
Ženica je zdrava ter vidi citati j brez naočnikov.	I COLONEL FORBES 2&TEV
—	MRTVOUDA.
ARETACIJA INOZEMSKIH KO- #	-
RESPONDENTOV V BERLINU.)
Washington, T). C.. 7. dece. — | Colonela Charlesa R. Ferbesa, ka-Berlinska polieija je aretirala j teremu so očitali, da je sleparil t
dopisnika newyorskega dnevnika "Foward" baje zato, ker je svojemu listu poročal o židovskih pogrom ill v Berlinu.
veteranskem uradu, je veeraj dela kap.
Zdravniki majo le malo-upa. u j a, da bi ozdravel.
FRANCIJA HOČE IMETI TRI SEPARATNE REPUBLIKE.
Kolin, Nemčija. 6. decembra. -Francoska vlada hoče ustanoviti v Porenju tri separatne republike. Republike se bodo Imenovale: Gornje Porenje, Spodnje Porenje in AVesftphalia.
Ena sama republika v Porenju bi bila Franciji nevarna. Prebivalstvo bi v tem slučaju veliko bolj simpatiziralo z Nemci kot pa s Francozi.
SOVJETSKA VLADA IZPUŠČA KAZNJENCE.
ITALIJANSKI KRALJ BO OB ISKAL ŠPANIJO
Madrid, Španska G. decembra. Barcelonski dopisnik poroča, da namerava italijanski kralj meseca maja obiskati Špansko. Pri tej priliki se bo ustavil več dni v Barceloni.
Na Španskem bo gost španskega kralja-
AYMARD JE POZVAL HER RIOTA NA DVOBOJ.
Pariz, Francija, 7. decembra. — Camille Avmard. politični ravnatelj časopisa	Liberte" je pozval voditelja radikalne stranke Herrioia na dvoboj. Ilcrriot je objavil o njem par skrajno poniževalnih člankov.
Za dvoboj vlada veliko zanimanje ker sta oba nasprotnika izredno dobra strelca.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naše banke izvršnjejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
BazpoSilja na zadn.e poŠte in izplačuje "Poštni čekovni 7-arnd" in "Jadranska banka' v Ljubljani, Zagrebu. Beogradu. Kranju. Celju Mariboru. Dubrovniku. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je paC za hitro izplačilo najugodneje.
1000 Din. ...... $12.50
2000 Din....... $24.80
5000 Din. ...... $61.50
Pri nakaxilih, ki znaiajo manj kot en tiaoč dinarjev rafcunimo poaebeJ do 15 cantov za poštnino in druge stroške.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje	"Jadranska banka" t Trstu Opatiji in Zadro.
200 lir ................$ 9.90
300 lir................$14.55
500 lir................$23-75
1000 lir ................$46.50
Pri nakasilih, ki znaiajo manj kot 200 lir raCunimo posebej po 15 centov xa poitnfno in drug« atroSkc.
Za |M«iljitve. ki prisegajo znea* pet tisoč dinarjev ali po dra tisoč lir
dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vrednost dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke.
Izplačil v amerižkili dolarjih glejte poseben oglas v tem listu.
Denar nam Je poelatl najbolje po Domestic Money Order ali na New Tort Bank Draft	1 ~
TRANK 8AKSEB STATE BANK
® Oortiaadt Stmt tu.: Cortlandt 4M7 New York, N. Y. OUtbo natopniltvo Jadranske Bank.


GLAS NARODA, 8. DEC. .1923
OLAS NARODA"
• SLOVENE DAILY)
MkGCR, Prealdent
Owned and Published by
Slovenic Publishing Company
LOUIS BENEDIK, Tr«uur«
(A Corporation)
Of Bu»i nem« of tha Corporation and Addraaaaa of Above Officer*: tiandt Street._Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
•OLAS NARODA'
(Voice of the People)
laeued Every Day Exempt Sunday end Holiday.
H©
leto velja • n Canada
1» ooi lata .......
e.t	teta .....
list xa
Ameriko [ Za New York za lelo let£...........97.0
....... 96.00 Za pol leta ................................................93-S
....... 93.00 Za inozemstvo ca celo leto ......• .	97.0
....... $1.50! Za pol leta ................................................9&*
Subscription Yearly SC.00
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj In praznikov.
i i xi t.rr« r«Ktj.|8a in oebennsM a« ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli po-•iljat' p«. Money Order. Pri eprememb! kraja naročnikov, proalmo. dm ae nam tudi prejAnJo bltvatlBO naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" V Cortiinat Street, Borough of Manhatttan, New York« N. Y. Telephone: Cortlandt 2878
PROTIREVOLUCUA V MEHIKI
Jugoslavia Irredenta.
Pot devinskega dekana v Rim.
Od Ivana Sto If a, dskana v De-vmu. je debila tržaška "Edinost" to-le pismo: Dcviii, dne 5. novembra 1923. Slavno uredništvo I Vein, da je bila slovenska javnost užaljena, ko je slišala, da sem šel v Rim v trenutka ko sta dva vladna odloka, namreč o dvoje^ičmo-sti časopisov in o šolski reformi, Slovence vznemirjala. Ko sem pa slišal od merodajnih krogov, da boni imel priložnost pri najvišji vladni instanci razodeti želje na šega ljudstva, — dasi nisem bil v to poklican od slovenskih politikov, — sem premagal vse pomi-
javno zasramovala ustavne naprave države in ščuvala slovensko prebivalstvo k nepokorščini napram zakonu ministra Gentile o preuredbi ešo 1 v novih p krajinah. Po zadnji amnestiji so taki '' pre-greški" odpuščeni, ali za Slovoai-ee fašistovska amnestija ne velja ! Pričeto obtoževanje jugoslo-venskih listov j>omeni nadaljevanje namena, da se. jugoslovensko ča.s- p'isjc v Julijski Krajini ubije. Dvoezično.st je odpravljena, sedaj pa je nastopila sodni j a na pobudo politične oblasti proti jugosloven rV.vim listom. Tisk mm a svoboda, ki jo -uživajg drugi listi, je za Jugo-
Peter Zgaga
sleke. In ko sem bil p trnovo g»- ^ore.ie ukinjena. Ali poskrbi .se zvan, naj se udeležim rimsfcih' P*trebno, da se postavi v pravo sdavnosti. sem šel v družbi župa- luč tudi ta gronja proti Jugoslo-nov in drugih zastopnikov kraške- venoin. ga slovenskega ljudstva v Rim.
Dne 31. oktobra 1923, približno ob 5. uri pojwldne, v prostorih starodavnega "Kcloseja slevenska delegacija
Zadnjo revolucijo v Mehiki je povzročil de la Huerta, ki je pred kratkim resigniral kot državni zakladniear.
K evolucij o je vprizoril v namenu, da bo lahko nastopil kot aktivni kandidat za predsedniško mesto.
Huerta je kandidat kapitalističnih in reakcijonarnih elementov.
Podpirali ga bodo premogovni baroni, fabrikantje,
veletrgovci in fašisti.
Huerta je znan že dolgo časa kot velik nasprotnik
delavcev.
To svoje sovraštvo je pa znal, ko je bil še visok uradnik v Obregonovi vladi, spretno skrivati. Sedaj kandidira |»roti generalu P. Eliji Callesu. Slednjega podpira z vsem svojim vplivom Obregon.
Ko jp proglasil svojo diktaturo, je pokazal zobe. Svečano je izjavil, da je odločen nasprotnik Obregonove za-1 ' nodaje glede zaščite delavstva.
Ta mož je torej povzročil zadnjo mehiško "revolucijo ^
Vprašanje je seveda, če bo kaj dosegel in opravil. Predsednik Obregon je bolan ter ga ni bilo zadnji čas v crlavnem mestu. Kljub temu se bo pa poslužil vse sile, ■la bo la Iluertovo vstajo v kali zatrl. Saj mu gre vendar-zato, da ne bodo prekinjeni odnošaji, ki so bili pred ' :»*• tkim sklenjeni z Združenimi državami.
General Obregon se je izkazal kot dobrega prijatelja d' lavccv. On je večji prijatelj delavcev kot katerikoli drugi meščanski predsednik te ali one evropske oziroma Mneriške republike.
On je stvoril zakonodajo za varstvo delavstva, ki je bolj napredna in dalekosežna kot v katerikoli drugi kapitalistični deželi.
V vlado je poklical delavce, ne da bi jih naščuval pro-ti delodajalcem, ampak da bi mu bili vedno s svojimi nasvetom na razpolago.
Obregon ni socijalist. Kljub temu ima pa dosti zmi-sla z a socialno vprašanje, dosti več kot katerikoli profesor narodnega gospodarstva.
Mehiški kapitalisti so zato zasovražili Obregona, ker I je izbral naslednikom moža, o katerem ve, da bo stopal po poti, katero je on začrtal. Ta mož je general Calles.
Tudi Calles je velik nasprotnik izkoriščevalcev in
veletatov.
On se zavzema za dobrobiti delavstva ter za natančno
izvedenje delavsko-zaščitne zakonodaje.
Tninevno je, da ameriški reakcijonarci simpatizirajo
z La Huertom.
Svojo osemdesetletnico
je slavil 7. novembra monsignor je bila Fran Kosec, stolni škfilastiik v Tr-slovesno ^tu. zaslužen slovenski duhovnik, sprejeta od g. ministrskega pred-lj^^ dejanje pomorskega k^. sodnika, ki je vsakega posebej	jača.
popravil in mu vljudno dal roko. y ^^ ^ ^	la krvava
Ko je pa prišel do g. Ivana St/,1- (1:ama s cj umazanimi ozad-ie. dekana v Devinu ga je ta M-ijm :,5h.t od SVf>j inQ(ža lo.
^	Hermina FalIHi je živela v
iivjem zakonu k pomorskim kur-
Iz Jugoslavije.
Nova zastava jugoslov. vojne mornarice
Dne 31. oktobra, na dan slave jugoslovanske -rajne mornarice, je ii,t \sch juffoslov. vojnih ladjah zaplapolala nva zastava vojne mornarice, ki je že notifieirana vsem državam sveta. Pri tej priliki vi se vršile velike Kveeanoftfci v is l>en:ku m Gruzu, kjer je bila ta da.:i slavnastoo otvorjona tudi vojna pomorska akademija. Otvoritvi s.» prisost vovali vojni mini-ter general Fo»ic. vieeadmiral Priča, kont readmiral Wrckerhau ser tor vsi komandanti pomorskih obalnih poreljater.
Is vojne akademija.
Za profesorja strategije na vojni a kad* mi ji v Ueojjrudu je imeti van Ivjuba Marie, za profesorja t »k tike pa gen. M^iloti Jo-vanovie in pjlk. A. Dimitrijevie.
Kaj dela atentator Stejič?
J. Strjie, ki je izvršil svojedob-no atentat na kralja Aleksandra tet je bil obsojen na dosmrtno ječo. *>• nahaja v kaznilnici v Srem-> ii M'ltrovici. Stejie in Madžar rsAki, sokrivec pri atentatu, iede-I nje t a v kaznilnici umetne cvetice šxypapirja. Hiše in igontilne v Ma-troviei so polne tega umetnega
cvetja, listi poročajo, da so njuni izdelki prav čedni.
Buniška nesreča v Dolmaciji.
Kakor javljajo iz Splita, se je v rudniku pri Ramljanah pripetila velika eksplozija. Vnel se je dinairit/'Podsulo je 26 delavcev. Mrtvih so odkopali osem osob. Ostali so težko ranjeni.
Tatvina pisem v Novem Sadu.
Na poŠti v Novem Sadu ae že dalj časa opaia, da izginjajo navadna in priporočena pisma Vsled številnih reklamaeij občinstva je poštna uprava uvedla preiskavo. Dognalo se jc, da je kradel pisma |>oštni sluga Sava KoŽaneie.
"Odrešenik" v Botni
V 7adnjem času se je v okolici Baujaluke potrkal brez dela pustolovec Milan Babic. Obleko je imel raztrgano, lase dolge, brado razmršeno. V rokah je nosil evangelij in križ ter se izdajal za preroka. katerega je sam Bog poslal z nebes. Ljudem je pridigal pokoro, krstil otroke in poročal zaročence. Po potrebi j^ tudi bral mašo v privatnih hišah. Vsled prijave duhovne oblasti je bil Babic kot razi»rjpvndec krivih naulkav aretiran in oddan sodišču.
sed »pregovoriti v anenu zastop nikov kraškega slovenskega ljudstva. O. Mussolini je rekel: "Dovolim in hočem poslušati." G. Iv. Štolfa je začel tako-le govoriti: 4: Prišli smo, ekscelenca, da se vam slovesno zahvalimo radi odloka, s katerim ste preklicali naredbo naše deželne vlade v zadevi dvoje-zičnasti slovenskega časopisja. Dalje vas toplo prosimo, da blagovolite na vse načine pospeševti likvidacijo in izplačilo vojne odškodnine. Umestno bi bilo, ek»čelen ca, da tfC odloži izterjanje davkov' in drugih doklad, dokler se temeljito ne izboljša položaj na-šecra revnega, od vojnih dogodkov hudo prizadetega ljudstva. Zdaj pa pridem, elcscelenca, na drugo težko vprašanje. Veni, da se italii-iajiska vlada strogo drži principa, da je treba vso upravo preurediti v smislu enotnega načrta, kaikor pravi v verskem oziru sv. apostol Pavel, da je le 14 en Bog, ena vera in en krst'', vendar z ozirom na kraj, kjer se nahajamo, z ozirom na čut enakopravnosti in znane italijanske velikodušnosti, sinemo trdno pričakovati in vdanostno prosimo, naj se šolska reforma iz-premeni vsaj v toliko, da bo učenec, ko dovrši ljud-sko šolo, poieg italijanskega jezika popolnoma obvladal tudi svoj materin slovenski jezik. In aiko se to zgodi, eks-eelenea, nam ne bodo mogli reči naši nasprotniki, da smo šli v R:m izdajat naše slovenske pravice in tudi proti Italiji se ne bo mogel v tem odru izpod tikati noben sovražnik, bodisi v mejaih italijanskega kraljestva, bodisi zunaj njih. Ako s«? ugodi upravičenim željam zgoraj navedenim, bodite prepričani, ekscelenca, da bodo ne samo Kraševci, ampak vsi Slovenci, naši italijanski državljani, bolj zvesti in vdani novi italijanski domovini, nego so bili bivši vladavini, ki je bila itak na »glasu, da nas sovraži. Trdno upamo, da Italija, dežela prostosti in kulture, ne bo z nami ravnala kot mačeha, ampak kot prava mati " G. miiu-strski predsednik je nato odgovoril: 4'Italija zasluži, da se jo spoštuje, in bodite uverjeni, cla vas bomo spoštovali kot državljane." Proaim, da ta dopis objavijo vsi slovenski listi. Z odličnim spoštovanjem! Ivan Štolfa. dekan.
Mussolini baje obišče slovenske kraje.
Rimski ministrski predsednik Mussolini je sprejel v avdijenci videmskega pretekla Pisentija, ki je poročal premieru o perečih vprašanjih svojega ogromnega o-koLiša. Referat se je tikal v prvi vrsti političnih razmer. Rravijo, da je bil Muaaolind jporočila vesel in je obljubil prefektn, da bo o priliki svojega poseta Gorice obiskal tudi Kobarid lin sploh vse kraje, kjer bivajo tujerodci. Tako bodo_ tudi neodrešeni bratje pod italijanskim jarmom imeli priliko na lastne oči videti nasil-nika, ki jim je vzel šole v materinem jeziku.
Trije jugoslovenski listi pod olg-tožbo.
Proti listom "Edinost", "Ister-»ka Riječ" in "Učiteliski list" je uvedeno kazensko postopanje, in sieer proti "Edinosti" zaradi cele vrste člankov, v katerih je baje
jačem Fendrichom, ki je istortako ločen od žene. Zadnje čase pa se
Ijrbimca nista več razumela in Fallichova se je o<lločila, da zapusti svojega ljubčka, ki je sklenil, da se takoj maščuje. Podal se je v njeno stanovanje, planil razjarjen na ljubimko, jo zabodel z dolgim lovskim nožem v desno ramo in nato pobegnil. Ženska je imela še toliko moči, da je izdrla nož iz rane, nakar jc padla onemoigla na tla. Njena rana je «dcer zelo nevarna, vendar pa ni smrtna. Vročekrvnega Fend rje h a, ki se je pravkar vrnil z daljše pomorske vožnje, še niso izsledili.
Vesti iz Postojne.
Azrl "Lege" ki jc bil otvor j en začetkom aprila,*,se je zatvoril te dni ter se otvori znova začetkom marca prihodnjega leta. Čez zimo ostane zaprt, češ, da je v Postojni prehud mraz in ni pričakovati rednega obiska. V az:!u je bilo H4 otrok, po večini slovenskih. V azil prihajajo ob 9. in ostanejo tam do 15. (3. pop.) Opoldan dobe kosilo. Zaključek je bil seveda slovesen ob navzočnosti zastopnikov oblasti. Slovenski otroci so deklami-rali in peli po italijansko.
"Lega" otvori štiri nove azile, in sicer v Vipavi, v St. Petni in v Bistrici.
Slavina je dobila izrednega komisarja v osebi uradnika postojnske podprefekture Buffonija. Izredni komisarji so že v Postojni, Ka c ji vasi, v St. Petru m v Hreno-vicah. Razlogi za razpuščanje slov, občinskih svetov so niče vi.
Poziv na zdravje v Triner-jevem Stenskem koledarju 1924.
Vsakdo se zanima za svoje zdravje. Kajti zdravje je največje bogastvo, kar ga more imeti človek. Največji revež bi ne prodal za denar svojega zdravja, najbogatejši bi pa rad dal ves svoj denar za zdravje. Vsled tega j« največji poziv, ki zamore biti vsebovan v Stenskem Koledarju, ka-lerega boste imeli pred očmi 3fiS dni, poziv na vaše zdravje. In v Trinerjevem Stenskem Koledarju za leto 1924 je ta poziv umetniško utelešen. Sredi Koledarja je na slikana krasna mlada deklica, ki nese domov Trinerjevo Grenko Vino. Z drugimi besedami rečeno, onap rinaša domov zdravje in veselje, kajti, če hočete biti zdravi, morate biti naznotraj čisti. Zatem pa vidite še osemkrat isto krasno deklico: v njeni spalnici, v avtomobilu, v čolnu, pri tenisu itd. Ali hočete vkleti vsak dan to kraso-tico? Pošljite 10 centov za poši-Ijalne stroške na: Joseph Triner Company, 1333 S. Ashland Ave.. Chicago, 111. Ne pozabite kupiti steklenice Trinerjevega Mirilca Kaši j a in Trinerjevega Lanimenta pri svojem lekarnarju ali prodajalcu zdraviL Prvo zdravilo je najboljše zoper prehlade, drugo pa bitro pomaga v slučaju rev-matizma in nevralgije. ^^Hihl a r__-Alrt
Prijatelj me je opozoril na zanimiv odstavek v "Proletarcu". Napisala ga je ugledna Frances A. Tauchar-
* * *
Iz odstovka je jasno razvidno, s kakšnimi težavami se imajo bo* riti agentke edino zveličavnega slovenskega glasila, ki je v levo smer baš tako zagrizeno kot je Ave Marija v desno.
* , • •
Trpljenica za "Proletarec" piše dobesedno:
"Ko sem se odpravila na agitacijo za Proletarca in J. S. Z., sem naletela takoj po odhodu z doma na nepriliko. Vlak, na katerem sem si rezervirala posteljo, mi je ušel ravno ko sem prišla do njega. Treba je bilo torej sedeti na drugem in kimati vso noč.
Ko pridem v Pittsburgh, smo se sešli na postaji s sodrugom L. Kvedrom, ki je čakal prvega vlaka in potem še drugega, \kar dokazuje, da je potrpežljiv človek. Sodrug Kveder mi je pozneje po= magal pri agitaciji v Pennsvlva-niji in AVest Virginiji skoro ves mesec. S tem je seveda storil 1« svojo socijalistično dolžnost, da.si sem mu tudi jaz hvaležna za sodelovanje".
# * *
To je bil pa samo prvi štacijon njenega križevega pota.
In ko jc na drugem (na kom, ne pove) sedela ter kimala vso noč — bogve, kakšne misli so jr
blodile po glavi.
* * *
Cast Kvedru, ker je potrpežljiv človek.
Revež je čakal in čakal.
No, se je pa potem oddahnil. Saj je imel ves mesec časa po Pennsylvania i in West Virgin!*
S tem je zadeva poravnana. Storil je svojo socijalistično dolžnost.
Fest fant mora biti- Kajti dopisnica mu je hvaležna za sodelovanje.
* * *
V	slovenski cerkvi na osmi cesti baje ne bo več slovenskih predstav, veselic in podobnega hola-drija.
Downtown^ki rojaki imajo pre-čudno lastnost. da se namreč preradi sprimejo ob takih trenut- i kih.
Pri zadnji veslici je bilo treba vreči štiri pretepače na cesto. Bunk je bilo veliko več kot pa kolek te.
Zadeva takega spoprijetja pa še ni končana.
Sedaj ugibajo kdo bo botroval ki sta se bila spoprijela tekom predzadnje predstave v mirnem
kotičku ob vhodu v dovorano.
* * *
To in še kaj drugega bi moral vedeti Zakrajšek. Nemara bi se ga lotili skomini in bi pridirjal-s prvim vlakom v New York.
* * *
V	Broklynu je izveličanje precej drago.
Kdor ne da sto dolarjev za novo slovensko cerkev, ne more biti zveličan.
Gospod pravijo, da jim je vseeno, če kdo kdaj da ali ne.
* * *
Gospod so si s frančiškanskim bordom že tako izoblikovali telo, da se lahko privale kamorkoli hočejo.
* * *
Sc Maričko Miklošič naj dobi v svojo faro, pa ga ne bo lepšega para na svetu.
SagflHloimttHka
Ustanovljena L 1898
SCatni. Srimota
i
Inkorporirana 1. 190*
GLAVNI URAD v ELY, rvIINN.
Glavni odborniki: Prmednlk: RimOIJ" PERDAN, 933 E. 18« St., Cleveland, Q. Podpcedsednik: louis B.aLanT, Box 106 Fearl Ave., Loralm. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Začasni blagajnik louis champa, Box 961, Ely. ifln,
Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERS', ill _ nth It*.
Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. GRAHEK. 101 American SUt* Bank Bid*.. Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
••• Grant 01 at
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK, Room 206 Hake well Bid«., eor. DUmond aad Oraat
Streets, Pittsburgh, Fa. MOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street. Chicago, IU. FRANK BKRABEC. 4821 Washington Street. Denver, Cola,
Porotni odbor.
LEONARD SLABODXTK. Box 480, Ely. Minn.
GREGOR J. rORENTA, 310 Stevenson Bide.. Puvallup. Waah.
FRANK ZORICH, C217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Zdrulevalni odbor: VALENTIN PTRC. 7i0 London Rd.. N. E.. Cleveland. GL PAULINE ERMENC. 3S3 Park Str., Milwaukee, Wis. JOSIP 6TERLE. 404 E. Mesa. Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, »38 Market Street, Waukegan. I1L
~	Jednotlno era dno glaallo: "Glas Naroda".	,
Vae stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne potllJatT« naj se poftlljajo na glavnega tajnika. Vse pritotb« naj se poftllja na predsednika porotnega odbora. lTo8nJe za sprejem novih članov In bolelika spričevala naj se poSilJa na vrhovnega rdravnlka.
Jugoslovanska Katoliška Jed no ta se priporoča, vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor iell postati član te organizacije, naj se zglasl tajnike bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev se pa obrnit« na gL tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl s 8 člani ali članicami.
izpred sodišča.
Ženske "čenče".
Za časa rudarske stavke v Za-' arorju sta nalivni šli rudarjevi ženi Marija Stušek in Franca Uukov-sek rudarja Kročana in Skrabar-ja, čt-š, da delata <lrusrim rudarjem zjrajro In <irugra je vpila: '' Fej! Al: nimaš jesti, ali nisi m<»-i^cl šo on tedon počakati tNista se bala rudarja slabotnih žensk.f vendar pi! ju j<- bilo toliko sram.I da res nista šla na delo. hi t( žil ju je državni pravdnik v smislu člena 11. zakona o zaščiti ja\mc varnosti in reda v državi. 1»• 1 i .sta ženski tudi 7 dni v preiskovalnem zaporu. Preti senatom deželnega s rflifva }>a sta bili opni>čeni, da tvori ta govor le bolj predmet žal jen ja časti.
Nevarna navada.
Marija Uravharjeva iz Vodic je razžitlila n»etl neko obravnavo v Kamniku pričo ^larijo Jenko s j tem. da ji je očitala, da laže. Ob-toženka se .ic zagovarjala, <la ni imela namena Jenkove žaliti, marveč so vse žensko tam tako*
navajene, da pravijo ij>o domače Ližeš. t e kd > n«» govori resjiiee. Sc'.-at M* verjel njenemu ^rečnemu zagovoru in ,v> je oprostil.
Jelenov klane
na r<>>ti od .lt-lena <lo Savskega mos;u v Kranju je posebno za av-to^ofrrje zelo zapeljiv. Voziti >»-• sme tam samo .-> (» km hitrosti. Or« /".'k Frž«-n jt- ugotovi, da jo prev« zi! šofer 1'iaiiee OgrLn progo od IJekseljna po tem klancu »lo mostu v 1 min. in -"»."» sek.. kar pa odgovarja hitrosti km na uro. !Vt em {>:; je bila cesta še precej tbljudena. obs ■ jen jt' I»i L na loO in luT 200 I >in glol>e zii tja in nazaj. "N'endar pa jc strogi opa-z«v;il(H* nasproti liekslja enkrat lo /motil. Kajti ustavil je Ogrni vrh •Jelenovega klanca ]>r<sl Jahovče-vo g !no in to toliko časa, da je družba poveverjala Na mostu pa je zamenjal <n-ožnLk <lrugi voz zh njegov. Ker so to potrdili tudi Ogrinovi izletniki, je bil < l^rrin opreščen.
v Do^-ntownu, tistima dvema.
Pošljite svoja božična denarna darila potom
BRZOJAVNEGA PISMA
Stroški tega pisma znašajo samo —
$1
a tako nakazana izplačila so izvršena v
domovini v teku enega tedna.
Naša postrežba je brza in zanesljiva, a cene zmerne.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
-: GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
HO V A ZANIMIVA
rJIOA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Ivan£Matifi£
itpol
HP BPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in 0 polk o vem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga Je trdo wnm, vsebuje 270 strani in 20 slik Is vojne.
"GLAA NARODA" 82 Cortlandt Strast. New York. K. T.

____ .. _ .. .

OT.AS NARODA, 8. DEC. 1333
BI
a z n e z.
Ony de Maupassant, — Za "Glas Naroda" prevel A. S.
>f vi
okega sodnega dvora je
od je veljal za vzornega u-a. in njegovo življenje, na n ni bilo niti najmanjše sen-eža, je veljalo po vsej Fran-vzorno in }K>snemanja vred-
<
Ivo
\l<
Ijani, ženske in otroci, se opajajo nad to krvno kopeljo, ko poslušajo zvečer ob svetlobi svetilke krvave povesti vojne.
In. ali morda kdo misli, da so oni, ki mesarijo v vojnah, morda zaničevani od soljudi in sodržavljanov? O. ne! Nikakor ne! Nasprotno! Deležni so najvišjih east i. Za klobuki nosijo peresa, na prsih križe in medalje in naslove vseh mogočih vrst in oil likov an j. In oni so ponosni na to, spoštovani so, ljubljeni od žensk, pozdravljam o«! množie, in to zato. ker je njihova naloga in dolžnost, prelivanje človeške krvi!
< 'elo na eesti, na izprehodih in s«'tnjah. nosijo svoje smrtonosne inštrumente seboj, in mimoidoči jili zavidajo!
Moritev in morjenje je prvi veliki zakon, ki ga je vsadila narava vsakemu človeku v srce. Nič ni le] »sega in častnejšepra od morje-nja !
30. junija. — Morjenje je zakon; kajti natura ljubi samo »no. kar je večno mlado! Ona nam neprestano kliče: Živiš živi! živi!
julija. — Človek. . . kaj je človek ? Vse iti nič! V njegovih mi,lih odseva vsemirje. Vsled svojega uma in svojega znanstva postane to bitje tudi samo kos sveta. čigar podobo nosi v (sebi. Vsako javiti neko posebno listino. Sodni j človeško bitje je torej takorekoe odvetnik, ki je odpečatil oporoko. muVl svet zasp. ki suče v veli-j<> našel to listino v pisalni mizi za- kera» ki £a obdaja in v katerem tnrlega. V i^ti miznii, kamor je
slavni pravnik zaklepal akte naj- Kdor pa potuje in vidi jadifci-hujših zločincev, je ležal ta manu- vanje ljudi, pri<le do s-poznanja. skript.	da je posamezen človek brezp't-
Ta čudna listina je nosila napis memben nič. "Zakaj !" 20. junija 1851. — Rar- re stopimo na ladjo in se odpe-n<»kar prihajam od razprave, — je stalo v listini- — Blondela sem obsodil na smrt. Zakaj je le ta človek umoril svojih pet otrok? Za-fcaj!
Dobijo se ljudje, ki jim je vslad-kostrastje uničevati življenja. Da. da. saj t<> mora tudi biti sladko-strastje. morda največje, ki obstoja. Ali nima ravno rušitev največ podobnosti z gradnjo?
(Jraditi in uničevati, zidati in podirati, zaplojati in moriti. Te besede označujejo obkratkem vso zgodovino sveta.
etniki, mladi svetniki ,&od-- vsi *o ga pozdravljali spo-
z globokimi pokloni, kakor-o ugledali njegov velik, bled n in od dveh globoko vdrtih ivljajoč obraz, svoje življenje je posvetil »vanju zločinVev, varustvu :iti slabotnih in tlačenih, ilci in tatovi niso imeli hujšega in bolj neizprosnega sovražnika od njega, kajti zdelo se je, da jim je on videl v globino dus, da je znal citati njihove uaj.skri-tejie misli ter da je z enim samim pogledom predrl pajčolane njihovih lažnjivih izjav.
Bil je dvainosemdeset let star, ko je umrl. Ob njegovem mrtvaškem odru so stale najvišje osebnosti in vsa dežela je žalovala za ti jim. Pogrebni izprevpd je sprem, liala častna četa vojakov prav do groba. Gospodje v visokih cilindrih so korakali za krsto, prelivali so solze ter imeli obupne in, ku-ltor se je r>lelo, Iskrene nagrobne govore.
Jaz pa hočem na tem mestu ob
Ijemo od brega, na katerem stoji na tisoče in tisoče ljudi, tedaj bomo kmalu videli le še obal. ki se vleče kakor temna črta, ljudje pa, ti ubogi, majceni ljudje, so čisto izginili. Ali pa peljite se v hitrem vlaku skozi Evropo in opazujte svet skozi okno železniškega vagona ; videli boste ljudi, neštevil-no nepoznanih ljudi, videli boste kmete, ki ravno obdelujejo svoje polje, videli bostr grde ženske, ki znajo komaj toliko, da skuhajo svojim možem juho in močnik in ki mu rode otroke. Potujte v In-
V	čem n»'ki leži čarovrta opoj-jdijo ali Kitaj, in videli boste tam liost pri moritvi?	, na milijone brezpotrebnih bitij. —
22. junija. — CV si mislim, da je Oni se rode, ljubijo in umrjejo. in to bi*je. ki živi. se giblje, stremi o«i njih ne ostane drugega, kakor k napredku. . . bitje? Kaj pa je i ostane od mravlje, ki je zašla na to: bitje ? Neko živo Nekaj, ki no- poti pod našo nogo. si v .sebi princip gibanja in ki ima Potujte k črncem, ki stanujejo voljo, ki to pihanje kontrolira? — v umazanih kočah, potujte v vro-T.i stvar pa nima nieesar skupne- če dežele Arabcev, in spoznali bo-K* s £im drugim. Njegove noge m-' st«\ da nI posamezni človek nie, so vkoreninjene v zemlji. To bitje popolnoma nič. Masa je vse! Kaj je seme, zrno. ki brodi po zemlji. J velja posameznik pri plemenu, kr — in to zrno. ki prihaja bogve ml- Id- li brez cilja po puščavi? On kod, lahko pohodimo, kakor se ko- gleda smrti neprestano v oci in mu poljubi. Nato ni vol« sledu o pobija svoje sovražnike — tako je njem. Nobenega sledu več! Kar | večna vojska — večna morite v. preostane, segnije. in končano je. Kar potujte pd svetu ter si oglej-
2-'». junija — ^akaj velja umor te mase ljudi, ki nepoznano žive in za zloein ? Zakaj !e? Saj je pravza- ; životarijo!
prav samo prirodni zakon! Vsako |>a. nih«"e jih ne pozna! Tn tako bitje ima določbo, da mori druga pri lemo tudi mi k rešitvi uganke, živa bitja. M ori . da si pridobi s Morjenje je zločin, ker smo zatem sredstev za življenje. Mori pa pisali imena v svoje liste. Ko se tudi le zato. da mori. iz veselja do ljudje rode, jih vpišejo, dajo jim morit ve.	ime in jih krste. Država smatra
V	vsej naši nravi je utemeljeno,, to novo življenje kot svojo lastni-da moramo 7«oriti. pa če hočemo, no. Bitje pa. ki ni vpisano v teh ali ne Žival inori neprestano, vsak imenikih, ne šteje nič. in zato tudr dan in vsak trenotek svojega živ- nič ne škoduje, če ga je konec kje njenja. Človek mori, da se preži- v miščavi. v hribih ali gozdovih, vi; in ker je m or en je njegova po- Res. narava ljubi moritev in ona treba, je iznašel lov. "Nedolžni" bi bila gotovo zadnja, ki bi jo ka-otrok mori žuželke, duši in davi znovala. Življenje posameznika je ptičke, ki mu pridejo pod roko. sveto samo državi! Ta Ščiti elo-
Toda s tem ni nepremagljivi že- veka. ker je vpisan v listah drža-lji, ki živi v nas. Še zadoščeno. — ve. Zato spoštujte oblast, kajti ta Ne zadostuje nam, da umorimo predstavlja zakon, ki je postal žival, temveč čutimo živo potrebo, sam bog?
da morimo tudi ljudi	Država lahko mori. kajti ona
V	starih vekih so bile človeške ima pravico, izpreminjati držav-žrtve. ki so morale služiti tej po-j Ijansko ustavo- Ako država dopu-trobi. Danes pa je družba pritisni-j st i. da gre v vojni k vragu dvakrat la morilcu na čelo pečat zločina., st«,tisoč ljudi tedaj bodo državni Sod išče danes sodi in obsodi moril- uradniki enostavno prečrtali v It-ca Toda mi kljub temu ne more- stah njihova imena, in njihovo živ-mo živeti, ne da bi n.orili. Narav- ljenje bo uradno upihnjeivo. Padle ni nagon za prelivanje kvi. ki živi Uc brez vsakih nadaljnih ceremo-
v nas. je premogočep. Zato si od ni j prečrta iz list _ in konec! _
časa. dO časa poiščemo zadoščenja Toda mi, mi. ki ne smemo izpre-y krvavih vojnah.	minjati pisarniških aktov, mi mo-
In narod davi narod!	n-mo čuvati in spoštovati življe-
Nato brodi človeštvo v krvi. ar-j nje ljudi Meščanska država, ti made po blazni jo pri svojem mesarje« ju do besnosti In tudi držav-
sti, pozdravljena! Ti si močnejša od nature!
8. julija. — Poseben užitek mora biti. umoriti človeško bitje, ki pride morilcu pod roko! Užitek mora biti. izvrtati v telo luknjo, prav malo luknjico, ter potem gledati, kako curlja ven rdeči sok. katert-pa imenujemo kri, in ki je nosilec življenja !
-">. avgusta. — Vse svoje življenje sem prebil s tem. da sem vzdrževal pravico, sodi! in obsojal te? dajal usmrčevati one, ki so z nožem morili. Oh. in kaj če bi naredil jaz to, kar so naredili oni morilci, katere sem obsodil! Kdo bi kdaj kaj vedel!
10. avgusta. — Kdo naj bi izvede! ? Ali bi se dobil človek, ki bi osumil mene. ravno mene? Treba mi je samo poiskati bitja, čigar smrt ne bi pomenila zame nobenih ug nlnosti!
l.">. avgusta. — Izkušnjava. . . izkušnjava se me polašča, kakoi črv se plazi bliže in bliže. . . Raz širja se preko vsega mojega bistva. in neki zli duh mi neprestano šepeta : — 1'bijaj !	✓
Pred svojimi očmi. ki žele videti samo še smrtne stresljaje in dr-ge:aje umirajočih, vidim samo še kr:- A' mojih ušesih zvene grozni smrtni kriki žrtev, v mojih udih trese duh izkušnja ve ter vlači moje noge tja. kjer bi lahko izvršb zloein.
Moriti! Kako lepo in čudovito pnora biti to!|
22. avgusta. — Nič več se ne morem premagovati. Umoril sem malo živalico. — Sem torej končno vsaj poizkusil in naredil s tem začetek.
Moj sluga Ivan je imel ptička lišr-ka. njegova gajbica je visela na oknu uradne '•obe. Služabnika sem poslal z nekim naročilom proč ter vzel malo živ?.lino v roko. — Natančno sem čutil, kako mu utrip Ije njegovo malo srčece. Odšel sem v svojo soljo in sem od časa do časa močneje stisnil: srce ptička je pričelo hitreje utripati; bilo je strašno in divnn obenem. Skoraj sem ptička v svoii roki zadušil, toda če bi to stopil, ne bi videl njegove krvi. Vzhl sem škarjice, ki sem jih rabil sicer samo za striženje nohtov, in naredil sem liščkn tri male ureze v grlo. prav. prav počasi in previdno. Ptiček je odprl kljun ter poizkušal kavsniti po meni. toda držal sem ga dobro. O, takrat bi bil držal bika ! In videl sem teči kri!
Kfiko je bila lepa, ta rdeča, svetla kri! Hotelo se mi je, da bi jo pil. Obliznil sem jo že z jezikom. Bila je zelo okusna. Ampak bilo je je premalo — tako majhna žival i-ca! Božansko mora biti gledati, kadar bruha kri iz grla bika!
Nato sem odstranil in izbrisal vse sledove, kakor pravi morilec. Oč •istil sem škarje ter skrbno zmil kri s svojih rok. Nato sem zlil krvavo vodo pree ter nesel malo tru-pelee na vrt. kjer sem gra zakopal. Pokopal sem »ra pod jagodov grmiček. in nihče ga ne bo našel. — Jaz bom r>a vsak dan pojedel po CI1(> jagodo, ta nebeški, aromaticni sad !
Resnično! Kako se da vendar življenje uživati, kdor ga uživati zna!
Moj sluga je pretakal za svojim ptičkom bridke solze. Ampak kako naj bi sumil mene! On meni, da ,ii> zletel iz gajbice. Za smejati se je*
25. avgusta. — Jaz moram umoriti človeka, moram!
(Nadaljevanje na 4. strani.)
^ Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak in m ga n« sme zanemarjati. Uživajte
SEVERA*S COUGH BALSAM«
kateri olajša, kaielj t« odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke.
Cena 25 in 50 centov.
Vpraiajte po lekarnah.
slavna boginja, ki vladaš v templih in svetieičih sodnih m javnih obla-
COLD AND GMP 7ABLETS
zoper prehlad, gripo in za odpomoft pri glavoboli vsled prehlada.
Cena 50 centov.
vs F SEVER', CO
t D A R RAPIDS I O A A
Zanimivosti o Salvadorju.
Najmanjša republika v latinski Ameriki ima višjo trgovsko bilanco kot pa jo imajo Združene države. — Republika je tudi gosto obljudena.
Republika Salvador, stisnjena ob pae'fično obal eentralno-ame-riškega Istma. ki je zadnja med latinsko - ameriškimi majhnimi narodi, ki iščejo finančne pomoč! v jZdruženih državah, ima trgovsko bilanco per capita, ki presega isto bilaneo Združenih držav.
Salvador je najmanjša med republikami eentralne Amerike. — Razen t eg a je najmanjša neodvisna ali odvisna država na severo-ameriškem ali južno - ameriškem kontinentu. Bolj gosto pa je obljudena kot katerakoli druga država na obeh kontinentih in sodeč po trgovski bilanci, je najbolj proevitajoča centralno-ameriška republika.
Obdana od sosedov, ko jih vlade niso bile še nikdar posebno stalne in ki niso znani radi svoje miroljubnosti, temveč nasprotno radi prepirljivo* t i in osvetoželjnosti. je živela republika Salvador sorazmerno mirno življenje v zad- 1 njih par letih. To je en faktor v blagostanju Salvadorja.
Pametni prebivalci Salvadorja izjavljajo, da je pri vseh državah tako kot pri posameznih ljudeh, da je namreč uspeh v večji meri I>oslediea dela in znoja kot pa po slediea inspiracije. Republika Salvador se je vsled tega lotila uve-ljavljenja prosperitete s pomočjo trdega dela ter pospeševala povsem razvoj industrije.
Je pa še par nadaljnih faktorjev, katere navajajo izvedenci glede narodne ekonomije- Republika Salvador je skoro osamljena v svojem delu sveta v tem, da i-ma precej dobro razvit srednji razred, majhne farmerje, ki obdelujejo svoje lastne majhne farme. Končno je republika z veseljem pozdravila ter zavarovala i liozemski kapital. Temu dejstvu se mora tudi zahvaliti za dobre transportaeijske zmožnosti ter za številne, dobro uspevajoče industrije.
— Če pogledamo na zemljevid, vidimo, da je precejšen del površine te republike, ki znaša Je I'd tisoč kvadratnih, milj, pokrit od gora ali celo d ognjenikov. Kljub temu pa je prebivalstvo tako gosto naseljeno, da bi imele stružene države nekako 3.">0 milijonov prebivalcev, če bi bile tako obljudene. kot je republika Salvadoi.
Mali Salvador je edina dežela med Severnim tečajem ter Južno Ameriko, ki se ne dotika obeh o-ceanov.
Kava- je najvažnejši proizvod Salvadorja. Pred letom 1S40 nt bilo v deželi niti enega kavinega grma. Nato pa je prinesel neki braziljski učitelj, ki se je preselil v Salvador, seboj kavni grm. Ko je bil ta grm zasajen na učiteljevem vrtu, je bil tudi položen temelj prosperitete Salvadorja. — Sedaj je v republiki nekako sto milijonov takih grmov in vsako leto i>ošljejo iz dežele za milijone dolarjev vrednosti kave. preči vsem v Združene države.
Jezdec je še vedno vsakdanja prikazen v republiki. Skoraj vsak vlak ima poseben voz za konjenike. Potnik kupi pogosto vozni listek zase in za svojega konja, nakar odpotuje v določeni kraj. — Ko pride tja, skoči zopet v svoje sedlo ter jaha naprej, po svojih opravkih.
Kljub prosperiteti ki vlada že sedaj v deželi, pa je republika zmožna Se nadaljnega razvoja, posebno v industrijalnem ožini.
Ljubezen in leta.
Mnogo velikih Ln genijalnih pisateljev se je zaljubilo šele v pozni starosti. — Sedemdesetletni Viktor Hugo se je zaljubil v 20 letno sobarico. — Julij Cezar jc vzplamtel v svojem 56. letu za lepo Kleopatro.
rih ženah so redkejši kakor pri' Pritožbe strank so prisilile pošt-moških. Vendar pripovedujejo, da no ravnateljstvo, da je uvedlo obse je slavna pariška lepotica, du- sežno preiskavo. Vsi osumljenci so hovita Ninon de Lenclos, 70 let! aretirani in pod ključem, stara zaljubila v nekega mladega duhovnika. Ljubila ga je dolgo vrsto let in je umrla v 90. letu starosti.
Varno odpravljanje masti
te
Radi tatvine
zagovarjal prod
ki
Proglas Jadranske Straže.
Glavni j^dbor Jadranske Straže je povodom oletniee. odkar .so ju-goslov. vojne ladje prvikrat izobesile narodne zastave, izdal patri-jotičen proglas, v katefrem poživlja vse jugoslov. državljane, naj podpirajo Jadransko Stražo. Proglas naglaŠflr-da je pokrovitelj te patrijo<ične organizacije sam pre-^f-lonaeSrdivk. ki bo osvetnrk Kosova, Triglava, I-ovčena in Jadrana. He^grajski ni$ščaui pristopajo v velikem številu k Jadranski Straži, Id se tudi v Sumadiji ter ostali Srbiji vodno boij širi.
LUbezen ne vpraša ix> sta.ro-.ti-
V	življenju čestokrat vidimo, da oženi starec mlado dekle, dogajajo pa t ml i slučaji, ko mladi možje poroče stare žene. <Yzar.sc it- zaljubil, ko je bil star že 56 let. v Kleopatro. Pisatelj Viktor lingo. ki j«* živel v svoji mladosti ze* lo samotarsko življenje, se je nagnil k romantiki šele. ko je pre-:or;;eil trideseto leto. Zaljubil se je ter oženil ter živel os;*m let srečno v zakonu. Imel je štiri o-troke. Slednjič pa je začel dvomiti nad ljubeznijo svoje žene in je poklonil svoje srce Julietti Ih-on-"t. v katero je žvel skoro petdeset let. Že 70 let star se je Hugo zaljubil v sobarico Juliettino — Blanche, kateri je imenoval Alba.
Noben genijaleh človek pa se ni
zaljubil tako pogostoma kakoy
- ,-,	• i znaša celokupna vsota Thtkrade
nemški velikan Goethe. Bil je du- ^ r . ,	J.,..
evno in telesno sve< in čil do
svoje smrti in je umrl S3 let star.
Njegovih idealov je cela galerija.
V	74. letu starosti se je do blaznosti zaljubil v ririko Leitzow.
IluJSatl. huJfiaU. huJSatl. J® realo de-baliti ljudJ. roaiaU tenak In Blok. J• klio mode in družbe. Val debeluhi vijejo roie v radregt In stlekl. Oni so proU ošabnim cdravllom, boje se težkega veibanj«. mo ' j roti neprijetni ln nezadovoljivi dijeu. do» .... u,r »• »adenejo ca neškodljiv Mu-mola CClj^vim l*rtdyls (Slumola Prescription! ter m*
okrožnim d iščem »let ni samski	^ varno-	^
iahlto hujšajo brex IzDreinemb* naftn* V l»režu*ah pri ne- tlvlj^nja. toda neSWod'jivo, hitro ln tajno
Juh.)... I. (J____1____________»
delavec, ki je .......... t......
teem pt>se-stniku ei>et.ova'io Mern ik ^^'»J0 ld*alm> postavo, neino kožo. bo-.. 1	. ' , 1 T alU>	U»l tek ln zdravje kot so *a kdaj pr^
ll!l razne-OuJi-ke ter p«>skuš<d s v o- iTr.ell. ln sedaj pridejo Marmota Predpla-
KPfri tmli pri dmcrrh s*i-uik »h n* Tablet* tMarmola TrescrtpUon Tsb-!	s.l.lUKJUl. lata) ls	»lavno neškodljiv® formule
Dobil je '{ mesece piM štrene ječe. kot j® Marmola rredpls (Marmola Prescription). Zadovoljive dobrotne uflnke .	tera slavne^ri. varnejra smanjševalea mafl
Zločinski konzorcij poštnih Uame. Cobe spoznate, Ce daste vašemu lekarnar-ščencev na Dnnaju.	Ju en do,ar x* en zavoj aar po«uet*
i st.i svoto Marmola r*om!i:ttiv. 6S-I llarfield
Petnajst uradnikov in r a znašal-. BuUdin*r. i>etr«it. mh-u.. s prošnjo, naj cev. ki so bili uslužbeni pri cen-!vw	MarmoIa Prcdptsni>
- . -- . . , . „	iTablet (Marmola I'rescrlptton TablsfuA.
tialni postaji dunajske južne že-1	—Advt.
lezniee. je bilo te dni aretiranih, ker so občinstvu povzročili mnogo škode s tem, da so ki*adli po-št-1 ne vrednote. Bili so dobro organizirani v tatinsko družbo. ki > kradla denar iz pisom. Pisma s^ izpraznili in popolnoma uničili. Ker je ta zločinski konzorcij deloval že od leta 1019., se smatra, da
zaljubil
kateri ni bilo še 20 let. Plesal je ž njo in pravil ljudem, da se počuti popolnoma mladega. Goethe je hotel Tlriko tudi poroeiti. toda tegn ni dosegel. Ko je bil odbit, je od razočaranja zbolel. Nekoliko let pozneje se je zagledal v Marijam. Jung. Na svoji smrtni postelj?, zadnji dan svojega življenja, je zapisal o nji v svoj dnevnik: Poglej glavo te lep? ženske z njeni mi črnimi kodri! —
Sličen primer ljubezni vidimo pri Avgustu Com tu, slavnemu francoskemu filozofu. Zenitev mn je zagrenila eelo življenje. Najbolj čuden slučaj v ljubezni pa je Anglež Tomaž Par. Bil je 120 let star, ko se je oženil, in je živel pu tej ženitvi še 32 M.
Primeri zaljubljenosti pri sta-
nega denarja nekaj sto milijonov kron. V zadnjem času so ti uradniki ukradli celo Vreeo pisem, ki so dospela iz Amerike. V skoro vseh pismih so se nahajali dolar j* katere so emigranti poslali v pomoč svojim siromašnim rodbinam, advertise in
Prav vsakdo—
kdor kaj i&ča; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
Glas Naroda".
"Gl_AH NARODA"
fZPLAGILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugo»l»viji —
se more Izplačat! dolar)« le potni*
kom ▼ Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega Usta ln ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to je pH-bliiao $200.— za enega potnika. *' V slučaju, <?i naslovljenec sa li>
plafillo dolarjev nebi mogel predložiti porrjenega potnega lista, dob!
pošiljatelj lahko dolarje nanj lil
aam pa na novo nafbči lzplaCatl nakazani neaek ▼ dinarjih.
Nadalje ss w»w» cdl nmeatno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke t Jugoslavije.
Sploflno mnenj« Tltda, d« m CeU,
U m glass na dolarje, radi t šoferjih lzplt)!^ tar pa ni rea. ker.
kot ie zgoraj omenjeno, Je t Jugo-■lavijl od vlade ped kazpjjo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni sa ljudi na deželi, ker ao banka oddaljene ia izplačajo take Čeke ▼ dinarjih Bele potem, ko dobe ia Amerike potrdilo, da so jim bUl odobreni
Onim, U stanujejo na deteti ln m potujejo r Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri m Jim izplačajo na zadnji poŠt* j res neprilik.
Tudi aa aabavo potnega lieta — (poea) Je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni Uat ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke sa razne listini in petni Ust se pa lahko plača tudi s dinarji.
V	Italiji in saaedenam
oninlja —
ao veljavne povsem droga&M odredbe ter lahko Izplačamo dolarja vsakomur do poljubnega zneska, ©e J« pa namenjen denar le aa potovanje, Je na nakaznici označiti vidno: I* plačati le, ako naslovnik pJtbja,
Vaied naraSčnjoOh stroSkov smo morali odločili prevredltž pristojbino n dolarska Izplačila kakor Sledi: Za Izplačila do 920. »Omamo po 75 centov; od $29. naprej po 8%. lo |s po 8 cents od dolarja.
Na
FRANK SAKSER STATE BANK 82C*tbB*SL, New TsrkGty
LORENZ
642 Penn Ave., PITT8BUROH, PA.
«DINI «LCVKN«K« «OVeRBČI ZDRAVNIK
fo»«CWALItr MOŠKIH SCLIZNI. Meje stestea Je sersvfjenis skutalh ln *r»n*nth SeMsnl. Jms »■m te ztfrevlm na* a lit tw l.nam sku«nj* v v*vh bo lažnih '
■Jov*°«Wo' Mto »" morem popolnem. ,UUR.i|| |„ e»»e boisxsn, da vsa ozdravim ln vrnem mo« lr> zdravja, fkoal >3 lit erMobtl poMbnc akuinj* pri cxdr.vlj.nju mo«Klh t»»i.zni.	L mJ^t.
Seaelnoma sanestl na »ena, moja skrb pa je. aa vsa pepainrma anira-v»m. N« ediaiajta, .mp.k priait« »impraja.	""
«sa. esSrsvIm zaatrupljeao kri, m^uije In llae po toleav. bafml v mrlm ta. aaria^fa laa. t>»la«ina v i-eatah, atarerana;oalab*loat.itv«na in boisanl " nr'n^ iulstflesa, letrah. ialodcu, rmanlco revrr.ailzami katar; aiata lila, naeuita i ta »rsanp ure: V panadaljek: are«« ln patak »4 ». Sopoldaa t. pcpclfiui *	eacrrak ir aobot. o4 1 dcroldaa «o «. «rraA*ri * a^lia'4 ta
aiasnjkt* oa it. CopolSaa Se S. papeitaa,
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz HkaL -Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L. 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu sliki y krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predocuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,
JMn Miseria. Spisal P. h. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena poveat. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob AJežovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr. ičanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani.
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po Živo in resnično slikanih domačih značajih. —. Vsebuje 231 strani,
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu rmana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je priSel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani
$1.00
.Tt
JM
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewiez. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja ia trpljenja. Vsebuje 123 strani,	,4
Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki pant in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in juna-iko umirali mučeniike smrti.
Vsebuje 878 strani,	j\
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt SU !New York
CrLAS NARODA. 8. DEO. 1923
MARIJINA POVEST
*-- -i/ i. dji _
Blaznež.

Spfcal JEAN BAMEAU.
Z* "Glas Naroda" priredil J. T.
✓ 1 /L i

:u
(Nadaljevanje.) nekega vraga ima -
je modrovala starka. —
—	Nekaj ima Ali teb«; nič ne plaai!
—	Nh\ Zakaj! — je odvrnila Marijina mati.
—	Potem pa nihi ženska, potem pa nisi mati — se je jezila »tarka. — Saj pravita, dauašnji ljudje. Vsi so brez srca. Ne poznajo mladine.
—	Kaj pu je? — je vprašala preplašeno.
—	Kaj bi bilo.' No, ali ti je vseeno, če s>e bo poroka razdrla!
*— Kakšna poroka?
—	No, poroka med tvojo hčerjo in Ciprijanom Biuskalom.
—	To ni mogoče, to ni mogoče-
—	Meni pa zdi. da je mogoče. Če bi šlo vse gladko, bi bilo morda še *labš*'.
Marijino mater mi te besede tako razburile, da se je takoj podala k svoji hčeri.
Na prsi p'^'lij j»- opazila. da ni v«.e tako kot bi moralo biti.
—	Kakhita pa si že par dni.' — je vprašala hčerko.
—	Kaj bi mi bilo? Nič.	r
—	!*ri Brucka lovih se gotovo čndijo. ker te ni več tja.
—	Ali bi ti rada šla tja, mati.'
—	Ne, jaz ne, toda ti.
—	No, jaz xen» lahko brez njih — je odvrnila Marija pikro.
—	Povej mi Marija, kaj pomeni vse to? Marija >.e je zamklila ter pričela govoriti: — To pomeni
~ - to pomeni . . Nagloma se je premislila ter odvrnila: — (V pa hočeš, mati. ?rcva lahko takoj k Bruskalovfra.
Materi nikakor ni lui.gia povedati, da je prišla na sled veliki /moti. Za ves vet ji ni mogla zaupati, da ne ljubi Ciprijana, njegovega mlajšega brata. Kaj bi si mislila o nji?
N" r.rkah je mečkala žepni robec, katerega je imela-vedno pri •»ebi ter je globoko vztlihala in si brisala oči.
l)a, sklenila je iti k Brucka lov i m ter storiti vse. kar bi zahtevali o<l nje. Vedela j** da bi se nekaj strašnega zgodilo, če bi preklicala svojo zaroko.
Kaj ji je preostajalo drugega? Da, seveda, drugače bi bilo, če bi bd Jernej zdrav in če mi še maral zanjo
(Nadaljevanje a 3. strani)
29. avgusta. — No, zgodilo se je! Bilo je čisto lahko in enostavno.
Sel sem na šetnjo v gozdiček v Vernesu, in mislil nisem ničesar, '— prav ničesar. Tedaj pa mi pride povsem nepričakovano na pot
dvoru moram predsedovati jaz.
25. januarja. — Na smrt! Na smrt 1 Na smrt! Obsodil sem ga k smrti! Ha, ha ha! Državni pravd-nik je govoril kakor angel. Ha, to-ej še enega ! Na vsak način moram biti navzoč pri usmrčenju! H 10. marca. — Stvar je rešena.
II
oeki mali deček, ki je gredoč lizal ( Danes zjutraj je bil oddan krvni smetano iz lonca, katerega je dr-. ku. Bil je res pravi užitek, gleda-ial v roki.	I ti njegovo smrt!
Deček je obstal, da bi me pustil j Ko je odletela glava, je bruhni-naprej, in rekel: — Dobro jutro, kri kr.icor vrelec iz vratu. Ne-gospod predsednik!	j hote sem moral misliti na to. ka-
Tedaj mi je mahoma zablisnila ko krasno bi se bilo kopati v tej v glavi misel:	| rdeči krvi! Kako božansko, pusti-
—	Kaj če bi zdajle tega mladiča ti si teči ta rdeči ve let o k po svojem eadavil?	j obrazu!
—	Ali si sam, dečko moj? —; Zdaj bom čakal, zdaj lahko ča-sem ga vprašal.	kam! Kajti drugače bi bila lahko
—	Da, gospod!	mogoče, da me presenetijo.
—	Sam. prav sam si tukaj v go-j	* « •
zdu?	j Manuskript je bil še zelo dolg.
—	Da. gospod !	toda o umorili ni bilo v njem vee Tedaj se me je nalik demonski govora.
opojnosti polastila želja, da umo-' Ta »lučaj so predložili mnogim rim tega malega človeka, ki stoji zdravnikom v umobolnicah in dru
pa c pa
V tem slučaju bi bilo
nekaj drugega. Toda kaj naj bi z ubogim revežem, kateremu se je rpk ter »a P°kril z listjem in travo /rrmii iu »	• Xato sem šel domov ter dobro in s
pred menoj.
Bližal sem se mu počasi, prepričan. da mi bo ušel.
In zgrabil sem ga za grlo. • . pritisnil sem. . . stisnil z vso mofc-jo. On me je pogledal s prestrašenimi očmi! Popolnoma okrogle so postale te oči, žareče, divje! Še ni-kol i v svojem življenju nisem bil tako razburjen. Deček je prijel n svojimi malimi rokami moje pestk njegovo telo pa se je zvijalo liki peresu, ki ga /Iržiie nad ognjem. Nato se je zadnjikrat streslo.
Meni je srce močno utripalo. Nehote sem moral misliti na srče-ee ptička, ki je tudi tako močno bilo. Truplo dečka sem vrgel v ja-
pamet zmedla ?
Sklenila je, da ne bo več mislila na zapaški travnik in na poljub, k ga je dala mlademu fantu za slovo.
Taku je sklenila. 1'soda naj pa odloči po svoje.
In z materjo .sta sli k IJruskalovim.	»
Prijazno >«• je smejala ter vlivala v Ciprijana vero. da je vse pozabljeno. Dala -e mu je videti, da ga še vedno ljubi in da hoče postati njegova žena.
Zakaj bi »a razočarala? Saj n: bil slab človek. Stara je dovolj in poročiti se mora. Pa naj vzame Ciprijana, mesto da bi jemala koga drugega. Slab človek pa tudi ni.
Iti tak . so določili naj bo civilna poroka 20. maja. cerkvena poroka z velikimi slovesnostmi pa 22. maja.
Ciprijan je že pisal v Pariz po tiskovine. Delavci so bili dovršili svoje delo,	« t
Stari Bruskal je hodil kot petelin po dvorišču. Zmerjal je in proklinjal ter dajal za pijano.
Le mati Katarina ni bila vesela- Nekaj ji je ležalo na srcu. pa >«una ni vedela, kaj. .Jernej jo je skrbel. Že dvakrat je pisal očetu, da ni prav posebno zdrav. Ciprijan »bo torej užival najvišjo srečo, Jernej bi pa ležal bolan v tujem kraju.
.Jerneju sieer ni pisala, da se bo poročil Ciprijan z Marijo, kajti vedela je. kako bi ta novica razžalostila fanta.
Dne 17 maja zjutraj je pa dobila pismo, ki se je glasilo:
Draga moja mati t	*
Prosim vas, pridite .Jaz sem bolan.
Vas pozdravlja vaš sin	"	Jernej.
Pismo je pokazala svojemu možu ter rekla odločno kot vojak:
—	Sedaj grem.
— Kam preš?
-- V IJorod boni šla. k Jerneju.
—	In kdaj bo šla, ee te smem vprašati. ^	T
—	Zdaj. takoj.
Ti prokleta baba ! — Ali ne veš, da ne moreš biti do jntri nazaj?	t v * f gf
—	Bodo pa brez mene od pravili.
—	Jutri bomo vendar elelali pismo. Kaj bo mislila Marija, če te ne bo doma? Drugi teden boš šla. Po poroki l>o« šla.
—	Rečem ti, da bi strahu umrla, če bi čakala toliko časa. Jernej je bolan-
—	Zlodja je bolan! Ljubosumen je. Izjokati se hoče. Nič drugega ni.
Katarina je .segla v žep, prebrala ^ar jagod rožnega venca ter odvrnila:
—	Ob poldvauajstih se bom odpeljala.	*
Ta odgovor j»> bil tako sub. odločen in prepričevalen, da ni mogel fctari Bruskal ugovarjati.
Kadar je njegova žena tako govorila, je bila vsaka beseda zastonj.
—	Pa pojdi k vragu — je rekel ter povesil kapo na oči. — Boš videla, kaj je vožnja. Ko boš prišla v tunel, boš prosila Boga. da bi bila doma.
—	Kaj me brigajo tuneli.
—	Ti ne veš, koliko je tunelov. Ni jih ne konca ne kraja. Lokomotiva neprestano piska, kot da bi se vozilo žnjo tavžent hudičev.
—	Jaz sem pa rekla, da grem in grem-
—	Saj pravim, ča si babnica kaj zatolče v glavo. Ali se boš vrnila do časa. ko bo treba k oblastim.
—	Bomo videli.
—	Nič, bomo videli. Jutri te se ne potrebujemo toliko. Na vsak način pa moraš biti nazaj dvajsetega maja, ko bo sklenjen civilni zakon.
—	Da. do tedaj se bom že vrnila — je rekla Katarina.
V ročno torbo je dala nekaj obleke, srajco in par malenkosti. Tujdi kokoš je dala zaklati, da bo imel Jerinej dobro kurjo juho. Tudi per zrelih češenj je utrgala na vrtu.
tekom obedoval.
Kako je vendar lahko spraviti človeka s sveta! Zvečer sem šel v družbo, k prefektu. Tamkaj so me našli vsi zelo duhovitega, šaljivega in dobro razpoloženega- Toda jaz vendar nisem videl krvi!
30. avgusta. — Truplo so našli. Morilca seveda iščejo. Jaz se t rešeni od smeha.
1.	septembra. — Prijeli so dva postopača, toda dokazov manjka.
2.	septembra. Dečkov oče in mati sta prišla k meni ter jokala. Ha. ha! —
6. oktobra. — Dozdaj niso še ničesar odkrili. Kak okoli klateči ss vagabund je moral izvršiti zločin, seveda!
Samo če bi mogel vu>ti teči kri! Menim, da bi to ohladilo moje mrzlično razburjenje.
30. oktobra. — Veselje do mor-jenja mi tiči v krvi. S tem je kakor z ljubezensko strastjo, ki muči človeka pri dvajsetih letih.
20. oktobra. —Sedaj sem še enega.
Po zajtrku sem šel na izprehod k reki. Tamkaj sera opazil človeka, ki je s trnkom robe lovil in zaspal koncem nekega travnika. B*-lo je okoli poldne. Na neki njivi, kjer so kopali krompir in ki je bila cisto blizu, je bila — kakor nalašč zame — v zemljo zasajena lopata. Jaz sem jo prijel, se vrnil ž njo nazaj, jo dvignil kot kak kij, ter z enim samim udarcem preklal' spečemu glavo. Oh, kako jetekla kri ! V potokih! Kri, pomešana z možgani! Počasi je curljal rdeči potok doli proti reki. Jaz pa sem šel dostojanstveno in svečano na= prej. Kaj. če je kdo videl?
Ah! Jaz bi postal lahko izboren, prvovrsten morilec!
25.	oktobra. — Umor ribiča je izzval veliko razburjenje in senzacijo. Osumili so njegovega netja-ka, ki je ž njim ribe lovil.
26.	oktobra--Preiskovalni sodnik smatra net jaka za krivega. — In vse mesto vidi v njem morilca. Res. za smejati se je!
27.	oktobra. — Netjak se slabo zagovarja, zelo slabo. Trdi, da je šel v vas, da kupi sira in surovega masla. On prisega, da je bil njegov stric umorjen v njegovi odsotnosti. Toda, kdo mu naj veruje?!
28.	oktobra. — Netjak bi bil Se skoraj priznal umor, tako so mu /mešali glavo! O, pravica!
15. novembra. — Dokazi proti obtožencu so naravnost uničujoči. Imel je namreč v slučaju stzieeve smrti pričakovati podedovanja vsega njegovega premoženja. In to zadostuje! Porotnemu sodnemu
gim psihijatrom. Ti so menili, da je na svetu mnogo takih nepoznanih blaznežev, ki so is tot a ko spretni in istotako strašni in grozni, kakor je bila ta zver!
Veselite sc vdrgnenja s PAIN-EXPELLERJEM.
Po trdnem dnevnem d^lu si nadrgnite mke. nope fn hrbet, človek, ki dela z milicami. ne sme biti bolan. 1'rite ?e vedno. PoskuSujte vdrgnenje"' s Pain-Expetlerjem.
Pain Expeller i hranja zdrave ljudi pri zdravju! S5 In TfVo. steklenica v lekarnah
F. AD. RICHTER A CQ 104-114 So. 4th	Brooklyn.N.Y
ROYAL MAILlO?
Pooblaftiana parobrodns črta o* Jugoslovanski vlad«
_	Neposredna sluiba me*
i New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southamptonom decembr-'
"OHIO"	''OSCA" Suffren. Havre.
"OVHJMA"	"OUITA"
Ti parnlkl so ▼ vseh ostrih novi in moderni. Priljubljeni šo prehooleanskim potnikom ter so slavni vsled svojih pri* v lačnih naprav, izborne službe, lfc kal* j« naj važne j3e vsled udobnosti.
Uljudnl strežniki nosijo na bel« pogrnjene mlse dobre, okusne in zadostne obede. Posebna pomornost Je posvečena ženskam in otrokom.
Za podrobnosti vprašajte agenta, t vm-Sem mestu ali pa pH:
F0YAL M ML S TEAM PACKET COMPANY
36 BROADWAY	NEW YORK. N. V.
Kretanje parnikov - Shipping News
12.	decembra:
Parts, Havre: Pittsburgh, Cherbourg,
Hambuif: George Washington. Cherbourg: ,M uenchwii. Ureuien: Conte Rosso, Genua,
13.	decembra:
ilansa. Hamburg.
15. decembra:
Majestic. Cherbourg; Derffllnger, Bremen.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko«
DOB je namenjen potovati v
^ atari kraj, Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih li«tih prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled na Se dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se also ameriSki državljani, morejo potovati ▼ etarl kraj na obisk, toda potrebno Je. da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuSčeni brez vsake neprillke ▼ to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ail pa svojca iz starega kraja, naj nam Piše za pojasnila in navodila Jugoslovanska letna kvota znaša 6428 novih priseljencev.
Za potne stroSke izplačuje po nagem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
83 Cortlandt Street New York
Glavno zastopstvo Jadranska bank«.
Cherbourg: Vtvndam.
iZSmfr IMP
MOŠKI! ZsKitlte m Proti nalezraju
J@S552n>»
N »h« Tj t p si na t boljšo »at*>to PREPRF*_BA is MOaKE Velika lubaS5e. Kit (4's) $1 VriMsnsr^sli Ssn-Y-Kit Dept: B 92 Beakman St.. New Ycrk Pišite za okrožnico.
Izšel je
i6SloveRsko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SltOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES.
Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HTTBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; 6. Na trgn; 7. Pesem o beli hiSld; a Prošnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja;
II.	Še ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnčice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila ; 16. Slanca; 17. Tabilo; 13. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica: 21. Prošnja; 22. Imel ■em ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a- 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 29. Rožica i slavni j; 30. Nada zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te praSal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Ual 151 nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska-zemlja; 42. Barčkra; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad rn-dočlh rož; SO. Zdravica; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam ▼ rate; 59. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. NaSa zvezda; 61. V slovo; 62. Ja-gubi jeni cvet; 63. Sanak spava; CC Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom Je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova peaem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. IT boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čutiS. Srbine tužnl?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, NJoj; 87. Njega nI; 88. Pod okuota; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri okna ara mclfla slonela: 92. Strunam: 93. S? or O; 94; Strunam; 95. Pro-fctfu; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Ljn-
- bežen in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Raztanek; 10L Svra-Čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
"GLAS NARODA
Oortlaadt
IS. decembra:
Pres, Polk. Doulogne.
22. decembra:
B^rengaria, Cherbourg: I'res. liurding Cherbourg. Hremcii: Aiidania.. Clit-rlx»urg Seiditz. llremen: Zetland. Cherboui-g.
26.	decembra:
Chicago, Havre: I'res. Ad mis: Cher-bo m e.
27.	decembra:
Westphalia, Hamburg; Torek, Bremen.
28.	d«c«mbra:
Martha "Washington, Trst.
29.	decembra:
Canopc. Cihcrl'ourg. Hamburg: La Sa-voie. Havre: Anuri.a. CherlK»urg, lire-men: New Amsterdam, Boulogne.
2.	januarja:
Pres. Monro*-. Cherbourg.
3.	januarja: Mount Clay, Hamburg: Sierra Ventana. Bremen.
5. Januarjj:
A<[uitania. Cherbourg: Columbus?. Firemen.
6. januarja:
Urduna. Cherbourg, Bremen.	,
S. Januarja:
Duilio. Genoa; Bremen, Bremen.
9. januarja:
Ilochambeau. Havre; Gothland, Cherbourg.
10. januarja:
Albert I^illin. Hamburg: Cherbourg. Hamburg.
Minnekahda,
12. januarja:
Majestic. Cherbourg: George Washington, Cherbourg. Bremen.
16.	januarja:
Pres. Wilson. Trst; Paris, Havre; Pres. Van Buren. Cherbourg.
17.	Januarja:
Suffren, Havre; Tliuringia. Hamburg, ^'Mongolia, Cherbourg: Mu»-nchen. Bremen.
19. Januarja:
Antonia, Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Conte Verde. Genoa.
j 22. januarja:
I L'erfflinger. Bremen.
23.	januarja:
l'res. Polk. Clierlnjurg: iCherbourg. Hamburg.
24.	Januarja:
Deutschland. Hamburg.
26. januarja:
^ .\<iuit;inia. Cherbourg: Prcs ^Cherbourg. Bremen: Veendam. Torek, Bremen.
29.	januarja:
Colombo* Genoa.
30.	Januarja:
Chicago. Havre:
31.	januarja: Cleveland. Cherbourg.
Pittsburgh.
Harding, BoUlogn*:
Stuttgart, f-nnutn. Hamburg.
tU
(HARRIMAN LIME} t) Ol NT 0TRV1CE U/iTtt
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v vse dele a
JUGOSLAVIJE
> »dplutja vsak ti-deii z nafiimi razkošnimi parniki RESOLUTE	RELFANCE
Nf t Vv YOR K
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove s progo
Canadian Pacific
Cherbourg
Southampton
Neposredna služba
HAMBURG
Glasgow
Antwerp Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavije, ali ako želite dobiti katerega svojih rojakov ali prijatejev k sebi. obrnite se na CANADIAN PACIFIC
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalne
agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki se na-hajajo v vsakem večjem mestu.
Canadian Pttific Steamships
Edino direktno »pomladno od plut J« Otx'titw— votnjs xasnccm
MARTHA WASHINGTON — 20. dec. PRE8IDENTE WILSON — 16. Jan.
v Dubrovnik all Trst. Želsznina v notranjost smerna. Nobenih ri-uiav. VpraWjte pri bližnjem »renta ali pri PHELPS BROS. CO„ 2 West St., N. Y.
Sablja Aleksandra Obrenoviča ukradena.
Svoje«Iol>no je v Splitu izginila sablja pri tamkajšnji -policiji. Po-j znesje se je izvedelo, <la je sabljo : baje ukradel policijski stražnik Barie, proti kateremu se je vršila sodna izravnava pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem. Barič je bil od obtožbe oproščen.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste « njih postrežbo n dovolj da oglašujejo v listu "Glas Naroda1'. 8 tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda'1
Vsak pevec bi moral imeti
noro izdajo
"PESMARICA GLAZBENB KATICE" Za itiri molke glasove Urada Matej Hnbad Knjiga i™* 296 strani, ter vaebu je 1Q3 najboljših in najnoTejiih pesmi m Tiftt^wj
Oena • poitnino $3.00. "SLAB. KABODA" 08 Oortlaadt St., TUm York. M. T
BKBKWy^AV«
EAVN0KAE JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani.
I__
ZSŽr' Cen% s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
eBTawarmT^War.-^i
BO JAKI, NAKOOAJTE SB HA •OLAS NABODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDBUtKNIX DKiAVAJL