Poštnina plačana ▼ gotovini.	Posamezna žtev. Din 2»-
Leto 11._______________ Ljubljana, 9. septembra 1931.	Štev. 36.
Službeno glasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza in Ljubljanskega
Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek
Naročnina: četrtletno Din 20’—, polletno Din 40’—, celoletno Din 80'— Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list“ kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevaiek, Ljubljana, Pie-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija". Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Smučarji dobe svoj dom v Planici
Ogromen razvoj smučarstva v zadnjih letih, ko postaja smučanje že pravi narodni sport, stavi na športne klube vedno večje zahteve. Pomanjkanje dobrih, snažnili in udobnih smučarskih zavetišč je posebno pri nas v Jugoslaviji zelo veliko. Mnogo lepih in prikladnih terenov ne dobiva onega poseta, ki bi ga sicer imelo, če bi bil v bližini udoben dom, kjer bi smučar našel toplo in čisto ležišče ter potrebno okrepčilo.
Temu pomanjkanju zavetišč hoče SK Ilirija v Ljubljani, odpomoči s tem, da se je odločila zgraditi v Planici, to je na Slatni blizu Rateč, prostoren smučarski dom. Spočetka za širšo javnost neverjetna vest, da si namerava SK Ilirija zgraditi svoj lastni smuški dom ter se postaviti kot njegov učenec poleg re-no mi ran e ga SPD., začenja postajati stvarnost. Ideja, porojena v glavah male skupine agilnih športnikov in navdušenih športnih delavcev, raste v načrtu ter zadobiva že tudi na papirju konkretnejše oblike in prav jasne obrise.
Ožji odbor za zgraditev tega doma si je nadel že prošlo leto nalogo, da sondira teren za čimprejšnjo realizacijo. Akcija tega odbora pa žal ni našla potrebnega razumevanja med smučarji samimi, kakor tudi ne med imovitejšimi krogi, ki bi lahko na ta ali oni način pomagali uresničenju projekta. Posledica tega je bila, da je cela akcija takorekoč zaspala. Toda zbrala se je kopica idealnih smučarjev mlajše generacije in je med smučarji stare garde poiskala zvestih in izkušenih svetovalcev. Sestavljen je bil novi Odbor za zgradbo smučarskega doma SK Ilirije v Slatni, ki se je, zavedajoč se prevzete naloge, vrgel z vso energijo na delo. Neinformiran človek se je čudil, ko je videl to kopico ljudi vedno tičati okoli mize s strnjenimi glavami in se spraševal: kaj neki sklepajo ti mladi ljudje ... Bili so to sami navdušeni delavci in propagatorji za novi smučarski dom: v Planici in kmalu se je pokazalo njih prvo delo. Organizirali so najetje brezobrestnega posojila in sicer na ta način, da se je izdalo 1000 komadov obveznic po 100 Din, katere naj se razpeča med članstvom in prijateljem smučarstva, pa tudi med pridobitnimi sloji. To posojilo naj se vrne z vsakoltnim žrebanjem po 100 obveznic, tako, da ne bo izgubljeno nič denarja, temveč bodo ti idealni podporniki domu podarili samo obresti. Pa še celo te obresti niso darovane, kajti vsak kupec vsaj 5 obveznic bo užival v domu razne ugodnosti, ki bi sicer pomenile zanj denarno žrtev. Ker pa bodo stroški zgradbe mnogo večji nego znesek, ki se bo dobil od prodanih obveznic, je odbor sklenil zbrati potrebni denar potom daril in ostanek kriti s posojilom. Odbor hoče prednjačiti z dobrim vzgledom, zato so kupili vsi odborniki svojim razmeram primerno, gotovo število obveznic in prevzeli poleg tega še garancijo za najeto posojilo. S tem pa žrtve odbornikov še niso zadostne. Pripravljeni so poleg tega žrtvovati svoj prosti čas delu za »Smučarski dom« in to seveda popolnoma brezplačno. Zato pa bodo ti idealisti dobili naj-lepše plačilo tedaj, ko se bode reklo: »v nedeljo pa otvorimo naš dom«.
Da pa bo ta »Smučarski dom« res udoben, in ne morda samo kaka mala
*ADI praznika je izšel športni
LIST DANES V SREDO.
kočica, kjer naj bi našlo samo par smučarjev zavetišče, pa kaže najbolj pričujoča slika, katero se lahko ugleda tudi povečano na Tujsko prometni razstavi v oddelku Zimsko-sportnega Saveza.
Ko je občni zbor SK Ilirije v 1.1929 sprejel sklep, da se zgradi smuška koča, so bili vsi udeleženci mnenja, da bo ta koča podobna našim malim pastirskim kočicam, ki naj bi nudila zavetje le redkim, smučarstvo smotreno goječim športnikom. Kolikor bolj so pa osebe, katerim je bila izvršitev tega sklepa poverjena, o tem premišljevali, toliko močnejša je bila njih podjetnost, toliko ob-
širnejši so postajali načrti. V duhu je stavba vedno bolj rastla, a na žalost sorazmerno z njo tudi proračun. Od prvotnih 30.000 dinarjev se je zvišala potreba na 70.000 Din, kasneje na 150 tisoč Din, dokler ni po definitivnem sprejetju vseh načrtov obstala na ogromni višini od 350.000 Din, računajoč stavbo z vsem inventarjem in napravami, kujih zahteva moderno in potrebam .utrujenega potnika in športnika prilagođeno zimsko in letno planinsko zavetišče. Iz navadne pastirske koče je nastal lep, krajevnemu miljeju prilagođen smuški in planinski dom, ki bo delal čast našim planinam in našemu tujskemu prometu ter podjetnemu in neustrašenemu duhu ustanovitelja.
Glavne misli, ki so vodile ustanovitelja pri izberi kraja in načrtov, so bile:
1.	Dom mora biti osamljen ter ne srne^Predstavljati konkurenčnega podjetja že obstoječim planinskim domovom SPD.
2.	Postavljen mora biti v kraju, kjer je važno izhodišče za zimske in letne ture, športnikom mora omogočiti treninge in zimske ture, planincem letne, obenem pa more služiti tudi onim za letovišče, ki se želijo le navžiti v miru in pokoju planinskega zraka in solnca.
3.	Frekventiran obisk doma mora biti zagotovljen, ker si drugače ni mogoče predstavljati njega rentabilitete.
4.	Nuditi mora posetnikom pred viharjem zaščiteno, mirno, z dobro postrežbo, vso udobnostjo, po možnosti tudi s komfortom preskrbljeno zatočišče.
Po vsestranskem poudarku si je iz-, bral odbor za postavitev smuškega doma eno najlepših dolin v naših planinah, na skrajnem severozapadu naše države, kjer se v bližini vije meja tako proti Italiji, kakor proti Nemški Avstriji in ki sega v dolgem, a ne preozkem traku od železniške proge pri postaji
Rateče—Planica prav do kuloarja, po katerem se vzpenja turist na »jugoslovanski Matterhorn«, — na piramidasti Jalovec.
V tej dolini bode stal bodoči smuški dom, na položni in tratasti vzpetini, nazvani »Na Slatni«, najlepši razgledni točki, abenem pa tudi na najidealnejšem smuškem trenu za začetnike, polizvež-bane in za one, ki moč svojih mišic in svoje volje preizkušajo v smuških tekih. Od želez, postaje oddaljen komaj 10 minut, od obmejne vasi Rateče največ 20 min., bo važno izhodišče izvež-banim planincem za ture na Mojstrovko in Vršič preko Slemena, na Jalovec in
Pončo, kateri vsi jo oklepajo od treh strani, ponižnejšim hribolazcem in smučarjem pa za ture na Rateške rovte, Peč, Petelinjek, od koder se jim nudi krasen razgled na del slovenske Koroške in na baš proti tej strani divje razriti Do-brač, a v ozadju na ves kompleks koroških, tirolskih in solnograških Alp. Navadnim izletnikom in letoviščarjem bo pa nudil sprehode v komaj dobro uro oddaljeno Kranjsko goro in na naša izgubljena Beloipeška jezera; slednje seveda z dovoljenjem italijanskih karabi-nijerjev.
Dolina, ki leži vsako leto 4—5 mesecev pod globokim snegom, je za Dom gotovo srečno izbrana. Od smuških krogov je že sedaj številno obiskovana ter prihaja redno v kombinacijo pri izbiranju prog za smuška tekmovanja, ki se vrše v okolici Kranjske gore. Pobočje »Na Slatni« nudi redno vsako nedeljo in praznik v zimski sezoni sliko živahnega mravljišča. Mogoče bi se lahko dobilo še kak primernejši kraj za postavitev Doma, če ne bi SK Ilirije mučila skrb za rentabilnostjo naloženega kapitala, ki je pa na tem mestu zasigurana, ker bo obisk enako živahen pozimi in poleti. Zato se je tudi odločila ter nakupila potrebni svet na že omenjenem pobočju.
Dom sam bo grajen v gorenjskem slogu iz lesa, temelj in podstavek do enega metra višine od tal pa iz obseka-nega kamna. Obsegal bo pritličje, kletne prostore, eno nadstropje in podstrešje z lepimi in svetlimi mansardnimi sobami. Na rateški strani bo na dom prislonjena terasa, na ponški pa zaprta steklena veranda, s katere se bo odpiral razgled tudi proti koničastemu Jalovcu. V pritličju bodeta nameščeni 2 obednici, manjša in večja, kuhinja, soba za oskrbnika, shramba za smuči ter ločeno moško in žensko skupno ležišče, kjer bode pa spal vsakdo na svoji postelji. — V prvem nadstropju bodo nameščene sa-
me spalnice z 1—4 posteljami, podstrešje bode pa imelo 1 sobo s 4 posteljami in gorenjskim balkonom, 2 sobi z dvema posteljama ter običajno skupno ležišče, kakor ga najdemo povsod po naših planinskih kočah, vendar z razliko, da ležišča ne bodo trda, pač pa podložena z žičniki; enako tudi vse ostale postelje v zgradbi, katerih bo do šestdeset razporejenih v 13 zračnih sobah. Vse sobe bodo s centralno kurjenimi radijatorji ogrevane iz kleti, kjer bo nameščena centrala. Poleg te bodo v kleti še sušilnica za mokro obleko, kopalnica s prho in ločena umivalnica s toplo in mrzlo vodo, pralnica ter shrambe za jedila, pijače in kurivo. Cela stavba, ki bo krita s skodlami ali z eter-nitom, bo v notranjosti izolirana proti vetru in mrazu s heraklitom ter na ta način najbolje zavarovana proti vsem vremenskim spremembam. Imela bo lasten vodovod s studenčnico, zajeto nad njo v gozdu. Pridružil se ji bode sčasoma tudi mal bazen za kopanje in ohlajevanje v poletni vročini. Razsvetljava bo letos še petrolejska, bo pa drugo leto zamenjana z električno napeljavo.
Iz podanega opisa je jasno vidljiv resni namen, ki vodi SK Ilirijo pri snovanju zgradbe. Nuditi obiskovalcem vse, kar je le možno ob tako skromnih sredstvih, s katerimi bode razpolagala. Da pa bode zamogla svoj načrt v celotni izmeri izvesti, ji je nujno potrebna podpora vse športne javnosti in vseh prijateljev narave.
Dom se bo imenoval »Smučarski dom SK Ilirije«, kar pa ne pomeni, da bo oskrbovan samo v zimskem času, temveč celo leto. Ker pa bo Dom razpolagal z vsem komfortom, ki ga običajno v navadnih planinskih domovih pogrešamo, bo v njem našel prijetno zavetišče in bivanje vsak tudi najbolj razvajen letoviščar in turist proti primerni odškodnini. S tem Domom se bo odprla najzapadnejša točka naše domovine, kjer je bilo do sedaj zelo občutno pomanjkanje prostorov za letoviščarje in smučarje, ki tako radi zahajajo v zdrav in čist gorenjski zrak — v našo Švico. Poskrbljeno pa ne bo samo za osebno udobnost, ampak bo našla stre^ ho tudi najlepša limuzina v zgrajeni garaži.
Jasno je, da revni športni klub ne more premoči sam vsega potrebnega kapitala ter se zato obrača na vse do-bromisleče prijatelje, da mu v njegovem stremljenju pomagajo. Kdor noče ali ne more darovati primernega zneska, naj da vsaj posojilo z odkupom v ta namen na podlagi posebnega pravilnika izdanih brezobrestnih obveznic po 100 Din, ki se bodo potom žrebanja amortizirale tekom 10 tih let. Že posestniku samo 5 obveznic se nudijo razne ugodnosti v obliki brezplačne vstopnine v Dom, znižane prenočnine itd., ter na ta način posojilo prav za prav ni brezobrestno, temveč se ob čestem posetu Doma lahko bogato obrestuje.
Vsa javnost naj premisli, da vsi darovani ali posojeni zneski ne bodo koristili poedincu ali pa manjši skupini ljudi, ampak da bode vsak, četudi mal a vendar upoštevan dar pomenil prispevek k zdravju in telesnemu razvoju vsega našega naroda, poosebljenega v naši mladini. Morda ugoden finančni uspeh Doma bode nudil zopet sredstva' za snovanje in oživotvorjenje novih idej, ki
bodo enako služile le zdravju vsega našega naroda.
Javnost naj pokaže, da zna ceniti nadvse koristno delovanje najidealnejših in najnesebičnejših narodnih delavcev, športnih delavcev, ter naj z naklonitvijo obilnih darov postavi v »Smuškem Domu SK Ilirije v Planici« mogočen spomenik svoji visoki kulturi in razumevanju potreb naroda in časa.
V tolažbo vsem radovednežem pa odkrijemo še to največjo skrivnost, da bo Dom dograjen že to leto in bo predvidoma slavnostna otvoritev že 1. decembra t. L, to je oni dan, ko bo navdušen odbor prejel plačilo za svojo požrtvovalnost v tem, da bo zagledal na Domu plapolati belo-zeleno zastavo v družbi z našo državno trobojnico. SK Ilirija pa bo ob svoji dvajsetletnici la-, hko dokazala vsem, da ji je glavna naloga gojitev sporta, ki krepi naš mladi rod!
Smuk! Smuk!
OBČNI ZBOR SM. K. CELJE.
I. redni občni zbor smučarskega kluba Celje se vrši v soboto, dne 26. septembra 1931 v dvorani gostilne »Pri zelenem travniku« ob pol 9. uri zvečer s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo tehn. referenta. 6. Poročilo računskih preglednikov. 7. Volitve. 8. Slučajnosti.
V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih članov.
Smučarski klub Celje.
Pijte
Sportoiki!
BIO-mleko
od Osrednjih mlekarn I
Nogomet
Ljubljana je dobila tretje igrišče
Primorje je zmagovalec Hermesovega turnirja — Ilirija na zadnjem mestu. Su-botiški Žak je ugodno presenetil.
Ljubljana je dobila nov športni prostor. Agilni Hermes je z lastnimi sredstvi zgradil igrišče, ki je po svoji legi gotovo najlepše v državi. Na eni strani se odpira krasen razgled na Kamniške planine, na drugi strani pa se dviga mogočna silhueta ljubljanskega gradu.
V proslavo slavnostnega dogodka je priredil ŽSK Hermes nogometni turnir, ki je prav dobro uspel. Škoda, da je vreme nagajalo. Tekme so nudile povprečen sport, nekaterim moštvom se je poznalo, da ne jemljejo stvari dovolj resno. To velja predvsem za Ilirijo, ki je poskrbela za senzacijo in prepustila slavljencu obe točki. Podcenjevanje nasprotnika se je bridko maščevalo.
Prav ugodno sta presenetila oba zunanja gosta. Subotičani so se predstavili kot tehnično prav dobro moštvo ter so bili v pogledu homogenosti gotovo najboljši od vseh udležencev. Poleg izredne hitrosti jih diči absolutna fairnesa. Mariborski Rapid je dokazal, da se ga povsem nezasluženo ni vpoštevalo pri sestavljanju podsavezne lige. Pokazal se je enakovrednega našim najboljšim.
Tekme so se vršile v soboto in nedeljo. Oficijelna otvoritev je bila v nedeljo in so Hermesu čestitali predstavniki prijateljskih klubov, LNP ter JZSS.
Sobotne tekme so potekle:
GRAFIKA:HERMES 1:0 (1:0).
Hermes je nastopil nekompleten in ni pokazal nikake volje do zmage. Podlegel je boljši skupni igri Grafike, ki je igrala skoro ves čas z 10 igrači. Proti koncu je vstopil Katavič, ki pa nikakor ni ojačil moštvo. Z desetimi možmi je moštvo igralo bolje. Odločilni gol je padel kmalu v začetku. Tekma je trajala 2X30 min.
PRIMORJE:RAPID 3:2 (2:1).
Primorje je nastopilo v najmočnejši razpoložljivi postavi, je pa moralo napeti vse sile, da je zmoglo nekompletnoga Rapida. Igra ni bila preveč živahna, le od časa do časa se je tempo poostril. Rapidovci so igrali izredno požrtvovalno. Nekateri igrači Primorja so popolnoma po nepotrebnem vnesli surovo noto v igro.
ILIRIJA:ŽAK 3:3 (2:0).
Ilirija je nastopila v zelo močni po^ stavi z Jakšičem v golu in bivšim Her-mežanom Sveticem na levi zvezi. Do polčasa je igrala z 10 igrači in je v tem predelu predvedla mnogo boljšo igro kot v drugi polovici z enajstimi možmi. — Igra je bila večinoma odprta. Ilirija je zabila dva gola. Po odmoru je povišal Svetic na 3:0 in zdelo se je, da bo pri tem ostalo, kajti Žak ni mogel preko železne obrambe Ilirije. Nenadoma je nastopil preobrat in tekom ene minute
Priporoča se
OTEL SLON
LJUBLJANA
so Subotičani zmanjšali na 3:2. Tempo se je vedno bolj stopnjeval in gostom se je posrečilo izenačiti. Tekma je bila v popolnem mraku predčasno zaključena. Igra sama je bila najlepša od vseh na turnirju in zanimiva od začetka do konca.
Dočim je bilo v soboto le malo število gledalcev, jih je bilo v nedeljo preko 500.
Drugi dan otvoritve proslave se je pričel s tekmo izven turnirja
KOROTAN:HERMES rez. 2:1 (2:1).
Korotanci so odločneje napadali ter odnesli zasluženo zmago. Sodil je g. Zupan. Sledila je
oficijelna otvoritev igrišča.
V imenu ŽSK Hermesa je pozdravil predsednik g. Ivo Lukežič sodelujoče klube in goste, med njimi zlasti zastopnika direktorja ljubljanske železniške direkcije g. načelnika Zupaniča, zastopnika bana g. svetnika Gračnerja, predsednika LNP g. Rybafa, zastopnika JZSS g. dr. Berceta in druge. V imenu direktorja g. dr. Borka je načelnik g. Zupanič prvi čestital Hermesu k veliki pridobitvi in vzgledni delavnosti ter proglasil igrišče za otvorjeno. Za njim so čestitali g. Lukežiču ostali gostje ter zastopniki sodelujočih klubov: g. dr. Lapajne za SK Ilirijo, g. Kunaver za SK Slovan, g. insp. Zajec za SK Primorje, g. Sele za subotiški ŽAK in g. Friede! za SK Grafiko, g. Kurzmann je izročil v imenu SK Rapida Hermesu spominsko zastavico. Kasneje je posetil igrišče tudi župan g. dr. Puc, ki je istotako izrazil Hermesu priznanje ter obljubil podpirati njegova prizadevanja.
Odigrale so se nato preostale tri tekme turnirja in sicer:
RAPID: GRAFIK A 3:1 (2:1).
Naliv, ki je padal skoro ves prvi polčas, je razmočil tla in zelo oviral igro. Pred obema goloma je nastal blaten teren, na katerem so se igralci zelo težko gibali in na katerem je obtičal marsikateri napad. V začetku je diktirala Grafika hiter tempo, ki ji je pripomogel do vodilnega, pa tudi edinega gola. V na-daljnem poteku igre je prevladoval Rapid, proti koncu je Grafika zelo popustila in samo izvrstni igri branilca Novaka ter neprehodnemu terenu pred golom se mora zahvaliti, da je končala tekma z razmeroma tesnim rezultatom. Rapid je igral v močnejši postavi kot prvi dan proti Primorju, ojačenje je pomenil posebno markantni desni branilec Barlo-vič s svojimi dolgimi osvobodilnimi udarci in sigurnim startom. Centerhalf Bröckl je pravtako mnogo pripomogel k temu, daje Rapid tudi drugi dan, navzlic slabemu terenu pokazal dobro igro in zapustil ugoden utis. Zares škoda bi bila, ako bi to moštvo ne sodelovalo v prvenstvenih tekmah podsavezne lige! Sodil je zelo zadovoljivo g. Dolinar.
HERMES:ILIRJA 1:0 (0:0).
Hermes v postavi: Mikuš; Sernec, Prešern; Glavič, Simčič, Košenina; Kos, Škrajnar, Flojhar, Mokorel, Kariž; se je v prvem polčasu predvsem branil,
to pa s popolnim uspehom ter je rešil v odmor stanje 0:0. V drugem polčasu je vzdržal v glavnem odprto igro ter ustvaril nekoliko silno kritičnih situacij pred ilirijanskim golom, ki so ostale brez posledic edinole vsled izredne veščine golmana Jakšiča, dokler ni v 28. min. tudi on moral kapitulirati pred plasiranim strelom Mokorela iz neposredne bližine. Preostale minute se je Hermes umaknil v obrambo ter ohranil laskavo zmago in dve točki. Ako ne bi bil prvi dan proti Grafiki nepričakovano zgubil, bi mu te dve točki zadostovali za zmago v turnirju!
Ilirija je igrala brez energije, halfi so često prepustili ožjo obrambo samo proti celemu Hermesovemu napadalnemu kvintetu, zraven so še napadalci slabo streljali. Pol drugega polčasa je manjal v napadu Košak, ki ga je sodnik izključil zaradi ugovarjanja.
Tekma je imela povsem prijateljski značaj in je bila v celoti prav lepa in zanimiva. Sodil je dobro g. Pevalek.
PRIMORJE:ŽAK 1:1 (0:0).
Tekma Primorje:ŽAK se je odigrala v ostrem tempu in čisto v stilu prvenstvenih tekem. ŽAK je bil v skupni igri in sploh v polju boljše moštvo toda Primorje je znalo s svojo običajno ostro in preostro igro razbiti njegove lepo zasnovane napadalne akcije, zraven pa mnogokrat preko kril prodreti pred nasprotni gol. Gibalo primorjanskega napada je bil tokrat desno krilo Jug, ki je v
10. min. drugega polčasa iz prodora tudi dosegel vodilni gol z idealno plasiranim strelom v levi kot mreže. ŽAK je igral nato z vso silo na izravnavo in jo v 26. min. tudi dosegel iz gneče pred Jan-čigajevim svetiščem. Z ojačeno obrambo je Primorje do konca ohranilo neodločen rezultat. Vsled ostrega naleta enega primorjanskih napadalcev je bil sredi drugega polčasa zopet težje poškodovan vratar gostov Praič (!!), branilca Svetica pa je sodnik zaradi opasnega foula malo izven kazenskega prostora poslal s terena.
ŽAK se je pokazal morda še bolj kot prvi dan proti Iliriji kot fair, v vseh vrstah izenačeno in lepo vigrano prvorazredno moštvo, ki upravičeno nosi naziv prvaka Subotiškega podsaveza. Naša publika ga bo gotovo še želela videti.
Tekmo je vodil dobro g. Jordan.
Izid turnirja, ki se glasi: Primorje	2	1	1	0	4:3	3
Rapid	2	1	0	1	5:4	2
Hermes	2	1	0	1	1:1	2
ŽAK	2	0	2	0	4:4	2
Grafika	2	1	0	1	2:3	2
Ilirija	2	0	1	1	3:4	1
je bil razglašen na igrišču in g. načelnik Zupanič je istočasno razdelil razpisana darila. Pokal zmagovalca je dobil ASK Primorje, ostali klubi so prejeli spominske prapore, Hermesu pa je bil izročen pokal v spomin na otvoritev igrišča.
Državno prvenstvo
PRVO FINALNO KOLO DRŽAVNEGA PRVENSTVA.
V	nedeljo se je pričelo finalno tekmovanje za državno prvenstvo. Vršili sta se dve tekmi, ki nista prinesli nika-kega presenečenja. V Zagrebu je zasluženo zmagal Gradjanski, v Sarajevu se je BSK uspešno revanžiral za nedavni poraz.
V	naslednjem prinašamo poročili:
BSK:SAŠK 4:0 (1:0).
Domačini so morali nastopiti z dvema rezervama, dočim je bil BSK kompleten. Beogradčani so zmagali zasluženo in so igrali z velikim elanom, imeli so tudi precej sreče. Pri Sašku je bila izvrstna ožja obramba. Krilci so igrali preveč defenzivno. Gole so zabili: Tir-nanič, Arsenijevič in Vujadinovič (2). Sodnik g. Biro (Budimpešta).
GRADJANSKLCONCORDIA 2:1 (2:1).
Ove je godine Zagreb u sretnom položaju što se tiče nogometnih igara. Tri su kluba sudjelovala u liga-natjecanju, da sad opet dva započnu borbu za najveći naslov: Prvak Jugoslavije. U pauzama bile su internacionalne utakmice prvog reda, počam od Ujpesta do Madrida, da se konačno završi sa Bečom druge nedjelje. Kod gostovanja ovih raznih vanjskih momčadi vidjelo se, da mi bilježimo uspjehe, no igre nam zaostaju. Naše igre ne obiluju ljepotom koja je takodjer potrebna, želi li se imati na okupu veći broj posjetilaca. — Opisivati pojedine nastupe bilo bi suvišno, jer se znade da su bili prvovrsni. Radje predji-mo na naše domaće prilike.
U pravo vrijeme postavile su se na terenu Gradjanskog momčadi u slijedećem Rastavu:
Gradjanski:	Mihelčič, Bivec,
Rajkovič, Vidrich, Higl, Gayer, Stankovič, Duković, Kramarič, Staroveški, Kokotović.
Concordia: Podhraški, Pavičić, Ralić, Brozovič, Premrl, Martinović, Valjarević, Živković, Lolić, Praunsper-ger, Pavelič.
Sudac g. Živanović iz Novog sada.
Izmjenične navale u punom tempu. Medjutim do 4 min. bez rezultata, kad najednoć na iznenadjenje Podhraskog Kokotović strese mrežom.
1:0 za Gradjanski.
Nova pravila o ubacivanju auta čine neku promjenu, pošto igrači nisu još na isto naučeni.
Oko 6 min. imade opet Gradjanski lijepu šansu no ista ostaje zbog nesnalaženja igrača neiskorištena. Laka premoć Gradjanskega.
U 10. min. zapraši Živković. Mihelčič stoji i gleda što se zbiva.
1:1.
Igra poprima oštar tempo. Nasrtava-nja učestavaju, no sudac propušta da
energično zahvati. Do sada ovo ide na štetu Concordije.
Concordija uspijeva, da sredi svoje redove, pa to imade rezultat jačih navala na goal Grad. Mihelčič imade više posla naročito od Živkovića, zatim prelazi u navalu Gradjanski, što rezultira drugim golom u 40. min.:
2:1 za Gradj.
Nedugo zatim krasnu šancu Lolić zapuca sam se nalazi 3 m pred golom i puca — kraj gola.
Zatim poluvrijeme.
Igra u drugom poluvremenu nije se u ničem popravilä. Izmjenične navale, ako se takovima mogu nazvati, jer se lopta samo nabija — redaju se, no bez ikakovog rezultata.
Sistema nema nikakovog, a na obim stranama, nezna se, da li postoji half-linija.
To medjusobno natezanje traje cijelo poluvrijeme. Concordija imala je dvije lijepe šance, da izjednači, odnosno pobijedi, no igrači navale neznaju da pucaju i tako je pobjedu odnijela sretnija momčad: Gradjanski.
Uvjerenje je sviju, da g, sudac neće više nikad suditi u Zagrebu, pošto dozvoljavao ono. Što ne bi smio.
Jaka.
Vsj oni cenj. naročniki, ki še do danes niso plačali dolžne naročnine, se jim bo od danes naprej ustavilo pošiljanje lista vse dotlej dokler ne poravnajo v celoti svoj dolg.
Uprava »Športnega lista«.
Juniorske tekme za pokal SK Ilirije
MARIBOR BO PREDVIDOMA ZMAGOVALEC.
V	nedeljo se je vršila na igrišču Ilirije prva finalna tekma med juniorskima moštvoma Maribora in Ilirije. Mariborčani so zmagali zasluženo z rezultatom 4:1.
Igra sama ni zadovoljila. Mnogo je vplivalo slabo vreme in je moral sodnik igro dvakrat prekiniti radi toče.
V	moštvu zmagovalca je najbolj ugajala leva zveza Zemljič, ki je prvorazreden igrač. Ima sijajen strel ter je izvrsten dribler. Bil je inicijator skoro vseh napadov in gre glavni del zmage na njegov račun. Ostalo moštvo je imelo dobre in slabe momente, vendar je podalo v splošnem boljšo igro kot Ilirija.
Ilirija ni zadovoljila. Moštvo je igralo raztrgano, brez sistema. Igrači niso držali svojih mest. Kril sploh ni bilo, ker sta se vedno držali v zvezi.
Sodnik g. Bergant (Maribor).
Druga tekma se bo vršila v nedeljo ob priliki prvenstvene tekme med Ilirijo in Mariborom.
Tekme za utešno darilo se včeraj, 8. t. m. zjutraj niso vršile zaradi deževnega vremena. Tekmi Mladika:Hermes in Hermes :Korotan se odigrata prihodnjo nedeljo, 13. t. m. ob 9. ozir. ob 9.30, preostali dve tekmi Ilirija :Mladika in Ilirija :Slovan pa 20. t. m. ob istem času.
Ostale tekme
ŠPORTNI DAN SK OLIMPA V CELJU.
Celje, 6. sept.
SK Olimp je priredil danes svoj drugi športni dan. Na igrišču Olimpa v Gaberju bi se morale predpoldne vršiti lahkoatletske tekme, ki so pa zaradi dežja odpadle. Popoldanske nogometne tekme so se vršile na prostoru Atletik SK »Pri skalni kleti«, in sicer:
OLIMP REZ.:ATLETIK SK REZ. 3:0
(2:0).
Rezerva Olimpa je bila precej boljša ter je lahko zmagala. Sodil je g. Mahkovec. Po kratkem presledku sta se pomerila:
ATLETIK SK:SK ŠOŠTANJ 6:1 (2:0).
Atletiki so podcenjevali svojega nasprotnika in igrali zato zelo slabo. Nasprotno so šoštanjci igrali požrtvovalno in pokazali znaten napredek. Sodil je zopet jako slabo g. Svetek. — Sledila je glavna tekma:
FERARIA (ZAGREB):OLIMP 4:2 (3:1),
ki pa žal tudi ni nudila kvalitetnega športa. Kakor smo bili pred 14 dnevi presenečeni po izvrstni igri zagrebškega Hajduka, tako smo bili tokrat razočarani nad slabo igro Ferarije, novega prvorazrednega kluba v Zagrebu. O kaki tehnični ali kombinatorni igri se pri njih vsaj ta dan ne da govoriti. Olimp ie nastopil ojačen z dvema gostoma od Atletik SK. Razmeroma je bolj zadovoljil kot gosti, zlasti je pokazal mnogo požrtvovalnosti in lepo disciplino; centerhalf, oba branilca in leva zveza (gost) so pokazali dobro igro in da niso imeli Olimpovci nemogočega vratarja, bi lahko zmagali, kajti 3 goli so bili absolutno ubranljivi. Sodniku g. Ochsu se pozna dolgotrajno pavziranje; prezrl je marsi-kteri foul in hands in nikakor ni v redu, da se spušča v prerekanje z igralci.
Prireditve so bile prav dobro obiskane, tako da so v gmotnem oziru boljše izpolnile svoj namen.
Maribor: Na praznik se je vršila prijateljska tekma Rapid :Maribor in je zmagal zasluženo Rapid z 2:1 (2:0) ter s tem zopet dokazal zrelost za podsa-vezno ligo.
Budimpešta: Včeraj sta igrali v Budimpešti medmestni reprezentanci Budimpešte in Zagreba, sestavljeni iz igračev, ki niso presegali starosti 24 'et Rezultat 1:1. Gol za Zagreb je zabil Hitrec.
ŠPORTNI DAN V NOVEM MESTU.
Zaradi odkritja spomenika kralju Petru I. v Ljubljani, katere so se novome-ščani udeležili v velikem številu, je SK Elan preložil športni dan v celotnem ob-
segu na prihodnjo nedeljo, 13. t. m. Plavalnih tekem se udeležita poleg ljubljanske Ilirije tudi KSU in Gradjanski iz Karlovca. Gradjanski iz Karlovca bo tudi nasprotnik SK Elana v nogometni tekmi.
Podsavezno prvenstvo
PRIČETEK PODSAVEZNE LIGE.
V	nedeljo se prične podsavezno ligaško prvenstvo. Kakor znano, tvorijo Podsavezno ligo Ilirija, Primorje, Svoboda (vsi Ljubljana), Maribor, Železničar (oba Maribor) ter Atletiki (Celje). Med navedenimi manjka vsekakor mariborski Rapid, ki je na otvoritvenem turnirju Hermesa dokazal, da nedvomno spada med podsavezne »ligaše«.
V	Ljubljani bosta nastopila Primorje in Železničar. Železničarji so se nedavno prav dobro odrezali proti avstrijskemu amaterskemu prvaku GAK-u in bodo Primorju trd oreh. Z ozirom na domača tla, računamo na zmago Primorja.
Ilirija potuje v Maribor, kjer se sreča s podsaveznim prvakom Mariborom. Maribor je tudi v Ljubljani nad vse resen protivnik, na domačem igri-šč.u Pa ga je prav težko premagati. Ili-rua se bo podala na pot v spremstvu svojih »drukarjev«. Zmaga Maribora ne
m Presenetila.
S v o b o d a se sreča v Celju z Atletiki. Obe moštvi sta prilično enaki, vendar dajemo več šans Atletikom.
K PRVENSTVENI TEKMI MARIBOR: ILIRIJA
bo vozil v nedeljo 13. t. m. v Maribor poseben izletniški vlak.
Na željo vnetih ljubljanskih nogometnih »drukarjev«, se je vodstvo Ilirije odločilo organizirati za nedeljsko prvenstveno tekmo MariborTlirija, ki je za Ilirijo v mnogih ozirih brezdvoma važnejša, kakor pa so bile poslednje ligine tekme v Zagrebu, poseben izletniški vlak po polovični ceni (55 Din tour-re-tour). Za ta vlak je določen posebno ugoden vozni red. Odhajal bo iz Ljubljane okoli 7. ure zjutraj, tako da bo v Mariboru že pred 11. uro, vračal pa se bo iz Maribora okoli 10. ure zvečer. Prihod v Ljubljano okoli 1 ure ponoči. Vlak bo imel postanek samo na nekaterih vmesnih postajah. Ker mora vodstvo kluba vedeti za število potnikov že v petek zvečer, se naprošajo vsi, ki se nameravajo udeležiti pohoda »drukarjev« v Maribor, da se prijavijo do petka zvečer v kavarni Evropa. Prijave se sprejemajo brez vplačila vozarine. Prijave se oddajo osebno ali pa tudi telefonično (telefon št. 2018). Polovična vozna cena velja tudi od vseh vmesnih postaj, kjer bo imel vlak postanek. Posebno ugodno je to za vse one kraje, kjer obstojajo športni klubi, zlasti Celje itd. Potniki kupijo na odhodni postaji cele vozne listke, opremljene z vlažnim žigom, ter se z istimi vračajo iz Maribora, zato jih v Mariboru ob prihodu ne sme nihče oddati. Sodeč po zanimanju za ta vlak, bo pohod v Maribor še veličastnejši, kakor pa je bil oni v Zagreb.
Din 10-— Vam posodimo
»VOIGTLAENDER«-jevo Jubilarko. Sedaj smo oddelili: 50 Voigtlaenderjevih Jubilark (glej cenik stran 7), ki so priznano otroško lahke v manipulaciji.
Te kamere posodimo vsakomur, če nam položi jamstvo ali kavcijo za vrednost kamere Din 450.—.
So ljudje, ki ne znajo zabiti žeblja — pa je to vendar tako lahko. In so ljudje, ki ne znajo fotografirati — pa je vendar tudi to tako lahko! Aparat Vam posodimo in naučimo Vas fotografirati! Prav vsak lahko fotografira!
DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova ulica 5.

PRIMORJE PROTESTIRA — LNP SEVEDA PODPIRA PROTEST.
»Slovenec« je pred časom prinesel vest, da je Primorje vložilo protest proti verifikaciji drž. prvenstvene tekme Ilirija:Primorje, odigrani dne 23. m. m. z rezultatom 2:1 za Ilirijo. Ta vest se sedaj potrjuje. Zmaga Ilirije je bila sicer zaslužena in rezultat niti ne kaže dovolj' premoči in boljše igre Ilirije, ali Primorje se nikakor ne more sprijazniti — z zadnjim mestom v tabeli I. lige. S pomočjo podsaveza si prizadeva doseči pri JNS-u razveljavljenje tekme, češ da igrišče zaradi deževnega vremena ni bilo sposobno za igro in da je sodnik g. Bažant iz Zagreba slabo sodil. Predzadnji ponedeljek je I. tajnik podsaveza Kuret, sicer prononsiran član Primorja osebno interveniral v Beogradu pri Savezu za razveljavljenje tekme. Nekateri odborniki JNS-a, ki so mani sportsmani kot športni politiki, so mu baje obetali podporo, pa končno je bilo sklenjeno, da se protest odstopi v izjavo Zboru nogometnih sodnikov odn. Sekciji ZNS v Ljubljani.
Ali obstoje stvarni razlogi za anulirani tekme? Odločno ne! O sposobnosti terena odločata pred pričetkom igre kapetana obeh moštev, ako pa sta kapetana različnega mnenja, odloči sodnik.
MoCCa-kavine kocke
vsebujejo najfinejšo kavino mešanico,
pridodatkom sladkorja.
Priporočljivo za turiste, smučarje in sploh športnike.
Pred tekmo Ilirija:Primorje je bil kapetan Ilirije mišljenja, da teren odgovarja, kapetan Primorja je bil drugačnega mišljenja, sodnik Bažant pa je soglašal z mišljenjem kapetana Ilirije. Odločitev, da se tekma odigra, je padla torej v smislu pravil in jasno je, da se proti njej ne more protestirati z uspehom — ako pride protest pred objektiven forum. Trditev, da je g. Bažant sodil slabo, je vsakdanja očividna subjektivna trditev poraženega kluba, ki resno sploh ne prihaja v poštev. Če se pri g. Bažantu sbloh more govoriti o slabem sojenju, potem je imelo korist od tega samo Primorje; kak drug sodnik bi bil namreč brez dvoma izključil Primorju Slamiča in Juga radi surove in nevarne igre. — Mimogrede rečeno so sodniki sploh bolna stran Primorja. Mislimo, da bi na prstih ene roke lahko našteli sodnike iz cele države, ki jih Primorje priznava za objektivne. Med njimi kajpada še pred kratkim ne bi manjkalo sodnika — blagajnika Šetine in če bo kdaj položil sodniški izpit tajnik Kuret, pride a priori tudi na listo objektivnih in sposobnih arbitrov. Enako tudi trener dr. Buljevič. Za bližnje podsavezne prvenstvene tekme je Primorje vložilo veto proti delegiranju vseh sodnikov sekcije ZNS v Ljubljani razen dveh ali treh, med katerimi pa sta »slučajno« dva člana Primorja...
Le neobjektivni momenti bi mogli privesti do anuliranja pravilne in zaslužene zmage Ilirije. Mislimo, da pri JNSu take vrste momenti ne bodo obveljali. Tudi kar se tiče zadnjega mesta v tabeli, pripada to vendarle najbolj Primorju z njegovo primitivno fizično igro, ki postaja vsak dan bolj nešportna in žal tudi nevarna zdravju igralcev, ki jim je sojeno nastopati proti Primorju. Odgovornost za to deli s Primorjem uprava LNP, ki iz partizanskih razlogov noče nastopiti proti igralcem Primorja.
Športniki in prijatelji sporta! Pridobivajte novih naročnikov našemu listu!
Oglašujte v »Športnem listu«. Imeli boste siguren uspeh!
Premog, suha drva
priporoča članom športnih društev
„Kurivo“, dr. z o. z.
Dunajska 3 3. Telefon 34-34
Plavanje
BARANY V LJUBLJANI.
Ob zaključku plavalne sezone smo dobili v torek, na praznik, v Ljubljano evropskega prvaka. Ime dr. Baranyja je zadostovalo, da je prišlo v kopališče Ilirije kljub hladnemu vremenu lepo število gledalcev. Ni jim bilo žal. Videli so dr. Baranyja, ki je s svojim krasnim stilom moral zadiviti vsakega poznavalca. Tudi Ilirijani so se dobro držali. Žirovnik je zboljšal svoj lastni državni rekord na 200 m hrbtno. Padel je še drugi rekord na 200 m prsno po Severju, ki pa ne bo priznan, ker Sever ni imel predpisanega trikoja.
Rezultati so bili:
5X50 m prosto; 1. MESE (Helyes, Bitskey, Baranyay, Tarrody, Barany) 2:28.2; 2. Ilirija (Lavrenčič, Svetek, Žirovnik, Turnšek, Fritsch) 2:32. Dr.’Barany je rabil 26.6 sek.
50 m prosto dame: 1. Bradač 37.4; 2. Fettich M. 38.8; 3. Grošel 40.2.
200 m prsno: 1. Sever 3:11.2, boljše od drž. rekorda; 2. Helyes (MESE) 3: 25.5; 3. Boljky (MESE) diskv.
100 m prosto juniorji: 1. Fuchs 1:17.4; 2. Šerbec 1:21; 3. Vrbič 1:22.4.
100 m prosto: 1. dr. Barany 1:01; 2. Fritsch 1:08.4; 3. Lavrenčič 1:08.6; 4. Svetek 1:14.4. Baranyay je med progo izstopil.
3X100 m mešano: 1. MESE (Helyes, Bitskey, Barany) 3:52; 2. Ilirija (Sever. Žirovnik, Fritsch) 3:55.4. Ilirija je vodila do zadnje predaje. Sever je plaval 100 m prsno 1:26!
100 m prosto dame:	1. Bradač 1:
26.6; 2. Fettich M. 1:28.2; 3. Grošel 1:
34.4.
50 m prosto juniorji: 1. Šerbec 30.6; 2. Tavčar 33.6; 3. Fuchs 34.4; 4. Preži; 5. Cerar (Kamnik).
200 m prosto handicap: 1. dr. Barany 2:25.8; 2. Jesih 2:38.4; 3. Zicherl 2:
56.4.	Barany je dal vsem 10 sekund prednosti. Jesiha, ki je dosegel izvrsten čas, je dohitel na zadnjih 50 m.
200 m hrbtno: 1. Bitskey (MESE) 2:52.4; 2. Žirovnik 3:01, nov drž. rekord.
Vršili so se nato skoki s 3, 5 in 10 m, katere so izvajali skakači Ilirije. Kot zaključna točka se je vršila waterpolo tekma med Madžari in Ilirijo.
MESE:ILIRIJA 14:1 (7:0).
Madžari so z lahkoto dosegli dvošte-vilčni rezultat. Večino golov je zabil Tarrody, katerega je bilo nemogoče držati. Streljal je povsem nepričakovano iz vsake pozicije in se vratar Ilirije niti ni zavedel, kdaj je bila žoga v golu. Častni gol za Ilirijo je zabil Turnšek. Ilirijani so slabo pokrivali.
Da OETKER-JEVO
KUHINJSKO ČUDO!
Zelo praktično za športnike in turiste, ker se na njem lahko kuha, praži in peče vsakovrstna jedila.
Veliki aparat stane Din 220*-mali aparat stane Din 200*-
Dobi se pri:
D& OETKER, Maribor,
pred in po sportu, tekmi najbolje
Dr. Oetkcr-jev puding!
Moštvi sta nastopili v postavah’: Me-se: Bojki I, Bojki II, Matroy, dr. Bara-ny, Horvi, Tarrody Baranyay. — Ilirija: Janez, Turnšek, Jamnik, Žirovnik, Fritsch, Otruba, Jesih.
MADŽARSKI PLAVAČI NA SUŠAKU.
V	nedeljo je dr. Barapyjeva ekipa gostovala na Sušaku. Proti pričakovanju niso gosti zmagali na vseh točkah. Na 400 m prosto je bil Madžar Baranyay šele tretji. Zmagal je Mini v naravnost neverjetnem času 5:17.2. — Na 100 m prsno je bila mrtva točka med Grkini-čem in Hejesom. Dr. Barany je svojo progo 100 m prosto preplaval v točno eni minuti. On je tudi odločil obe štafeti v korist svojega kluba. Rezultati so bili:
50 m prosto dame: 1. Medanič 36.6; 2. Župan 38.3; 3. Fran 38.8.
100 m prosto: 1. dr. Barany 1 min.; 2. Tarrody 1:06.2; 3. Golob 1:06.4.
100 m hrbtno: 1. Bitskey II 1:14.6; 2. Bitskey I 1:18.1; 3. Marčeta 1:20.
100 m) prsno: 1. Hejes in Grkinič, oba 1:26.4; 3. Bolky 1:30.
400 m prosto: 1. Mini 5:17.2!; 2. Panjkovič 5:34.3; 3. Baranyay 5:38.
100 m prsno dame: 1. Bier 1:36.6; 2. Schwarz 1:39.4.
3X50 m mešano: 1. MESE (Bolky, Bitskey, Barany) 1:36.4;	2. Viktorija
(Pavešič, Marčeta, Golob) 1:38.
4X50 m prosto: 1. MESE (Heyes, Baranyay, Tarro-dy, Barany) 1:53.4, 2. Viktorija (Matkovič, Golob, Smokvina, Mini) 1:55.1.
Waterpolo: MESE:Viktorija 6:0.
NOVI REKORDI V SAMOBORU.
V	bazenu v Samoboru pri Zagrebu je priredila Concordia propagandni plavalni meeting, na katerem so sodelovali tudi plavačice in plavači Primorja in Ilirije. Bazen je verificiran in meri 25X12 m. Postavljeni so bili 4 novi državni rekordi po Lampretovi (Ilirija) na 50 in 100 m prosto, Prekuhovi (Primorje) na 200 m prsno in Matoti (Cone.) na 400 m prsno.
Omenimo le nekatere rezultate:
50 m prosto juniorji: 1. Šuljič (C) 30.6, 2. Majer (Prim) 31.1. — 100 m prsno juniorji: 1. Strmac (C) 1:29.1, 2. Kür-bos (Pr.) 1:29.2. — 200 m prsno dame: 1. Matota (C) 3:50.8, Prekuhova (P) je radi prehudega začetnega tempa izsto-
Lampret Nada je postavila v Samoboru dva nova državna rekorda na 50 in 100 metrov prosto.
pila pri 125 m. — 100 m prosto gospodje: 1. Bulat (Beograd) 1:08.6. — 400 m prosto gosp.: 1. Bulat 5:41.8, 2. Šuljič (C) 6:14.5. — 200 m prsno gosp.: 1. Ferček (Gradjanski Karlovac) 3:17.8. Kürbos (Pr.) diskvalificiran kot drugi s časom 3:21. — 100 m hrbtno gosp.: 1. Majer (Pr.) 1:34, 2. Šuljič (C) 1:37.3.
Izven konkurence so postavile dame nove rekorde: Lampret Nada (Ilirija) na 100 m prosto z 1:16.2. Njen medčas na 50 m 34.8 je tudi nov rekord. Prekuh Vika (Primorje) na 200 m prsno s 3:38.2 ter Matota (Cone.) na 400 m prsno s 7:59.
KAKO JE ZMAGAL BARANY NA 400 m
V »Prager Tagbrattu« pripoveduje dr. Barany, kako je zmagal v Parizu na 400 m velikega Tarisa.
Ko sem se prijavil za 400 m, sem hotel prav za prav priboriti le tretje mesto. Po moji zmagi na prvenstvu Madžarske sem upal, da bom pustil Costo-lija za seboj. Ko sem videl v štafeti 4X200 m, da je Taris plaval samo 2:23,
sem bil prepričan, da bi mogel zmagati s časom 5:08 do 5:10 na 400 m, seveda le, če bo moj želodec zdrav.
Želodec pa ni bil v redu. Imel sem občutek kot da bi pogoltnil kamen. — Pri Costoliju sem opazil, da ni dovolj hiter, pri Tarisu, da ne bo zdržal ostrega finiša. Ako bo želodec v redu, bo šlo.
Take so bile moje misli v sredo zvečer: jedel sem malo in masiral želodec. Med tem sem premislil taktiko, katero sem hotel uporabiti.
Taris hoče na vsak način zmagati in po njegovem finišu na 200 m v štafeti, se ne bo zanašal na končni spurt, temveč bo hotel že preje pridobiti pred menoj naskok. To mu moram dovoliti, da, celo prisiliti ga moram k ostremu začetnemu tempu, ravno tako Costolija, ki mora zgubiti sapo. Pri 300 m — če ne bo razlika večja kot 5—6 m — lahko pričnem spurtati in videlo se bo, kdo je vztrajnejši.
Na dan starta mi je želodec prekrižal račun in pokopal sem up na zmago. Popoldne sem se podal v stadion s hudimi bolečinami v želodcu. Popil sem kozarec konjaka.
Kličejo me na start, moj želodec še vedno ni v redu. Kom jadi mi prigovarja: zadostuje, da si četrti, samo Nemca moraš premagati.
Start je uspel, dobro se počutim. Prvih 50 m mi ne dela težav. Pri 100 m vidim Tarisa pred seboj, do 220 m gre vse dobro, želodec je v redu, Gostoli za menoj. Menim, da se lahko zadovoljim z drugim mestom. Pri 300 m je narasel naskok Tarisa, Gostoli je zaostal. Drugo mesto mi je sigurno. Poglejmo, kako je s Taris-om.
Pri zadnjih 100 m se mi zdi, da sem se mu približal. Ko obračam, vidim ravno, da je Taris že pomolil glavo iz obrata. Finiš se prične. Slišim grozovito vpitje, vidim vedno bolj pojemajoče udarce rok Tarisa. Čutim se svežega in že začenjam verjeti v svojo zmago. Z vso močjo potegnem, ne morem pa videti, kdo je spredaj, on ali jaz.
Velik trušč. Komjadi mi maha: prvi, prvi!
Ne verjamem povsem in tečem k loži ter vprašam madžarsko in francosko: kdo je prvi?	n
Z rameni majejo. Tečem k dr. Dona-thu, ki zapisuje vrstni red na cilju. Pri Tarisu vidim dvojko, pri Costeliju trojko, toraj moram biti jaz ...
Filmajo nas že, še nikdo mi ni čestital. Molče stoji Taris poleg mene, govoriva naj v zvočnik. Rečem:
Vem, da si boljši od mene, si pa tik po bolezni in zato sem te premagal. Vendar danes meni, jutri tebi!
Taris: čestitam Ti!
Razglašajo rezultat, pri Tarisu žvižgajo, nato se počasi dviga madžarska zastava na jambor. Med tem ko igrajo madžarsko himno, mislim sam pri sebi: kdo bi si to mislil!
RESTAVRAC UA E	
S T A V	Slon
R	LJUBLJANA
A	Shajališče vseh doma-
C	čth In tujih športnikovi
1	Izborna kuhinja!
J	Izbrana vina!
A	Cene zmerne!
Službeno iz LPP
Ljubljanski plavalni podsavez sklicuje za nedeljo, dne 11. oktobra 1931 ob 10.30 v posebni sobi restavracije Emone redno glavno1 skupščino z naslednjim dnevnim redom:
1.	volitev verifikacijskega odbora;
2.	volitev dveh tajnikov in dveh ove-rovateljev zapisnika;
3.	poročilo tajnika, blagajnika in nadzornega odbora ter podelitev absoluto-rija upravnmu in nadzornemu odboru;
4.	volitev novega upravnega odbora za dobo 1 leta;
5.	volitev nadzornega odbora za dobo 1 leta;
6.	predlogi upravnega odbora in rednih članov;
7.	predlogi za glavno skupščino JPS;
8.	določitev mesta, dneva in programa prvenstva LPP za 1. 1932 in
9.	slučajnosti.
Glavni skupščini smeta prisostvovati po dva delegata vsakega kluba rednega člana LPP, od katerih ima v polnomočju navedeni pravico glasovanja. — Predlogi za glavno skupščino morajo biti izročeni upravnemu odboru LPP najpozneje šes dni pred skupščino. Opozarja se vse klube, da urede vse svoje obveznosti nap ram LPP, ki izvirajo iz pravil, ker v nasprotnem slučaju izgube glasovalno pravico na skupščini.
V primeru nesklepčnosti se bo vršila eno uro pozneje nova glavna skupščina, ki bo sklepčna ob vsakem številu prisotnih.
Upravni odbor LPP.
Službeno iz LHP
(Iz seje U. o. dne 1. sept. 1931.)
Prvenstvena sezona 1931/32 se začne 20. septembra. Vrstni red prvenstvenih tekem je sledeči:
20. septembra: SK Celje:SK Sava, SK Ilirija :TKD Atena.
27. septembra: TKD Atena:SK Celje, SK Sava:SK Ilirija.
4. oktobra: SK Ilirija:SK Celje, SK Sava:TKD Atena.
Tekme se odigrajo na igriščih prvo-imenovanih klubov, po propozicijah, po katerih so se odigrale pomladne prvenstvene tekme.
Čita se za TKD Ateno s pravom nastopa dne 9. septembra Jenko Ida. — Petrič Mari (TKD Atena) se dovoli takojšnje nastopanje v prijateljskih in internacionalnih tekmah.
Tajnica.
Službeno iz SZNS
Upr. odbor opozarja ljubljanske sodnike, da se nahaja sekcijska knjiga za objave slej ko prej samo v kavarni »Evropa«. Sodniki naj potom te knjige sporočajo Sekciji svoje želje in predloge ter naj javijo do četrtka opoldne vsakega tedna, ako so zadržani soditi prihodnjo nedeljo. S sodniki, ki se do četrtka opoldne ne bodo opravičili, bo odbor za delegiranje pri LNP-u razpolagal za prihodnjo nedeljo. Kasnejša opravičila že delegiranih sodnikov se bodo upoštevala samo v najbolj tehtnih primerih.
Na predlog LNP-a bodo osnovani pri medklubskih odborih LNP v Mariboru, Celju in Trbovljah odbori za delegiranje sodnikov analogno odboru za delegiranju sodnikov pri LNP-u, t. j. iz predsednika M. O. in po enega zastopnika LNP in Sekcije.
Vsled dopisa LNP-a št. 34/31 z dne 30. avgusta bo Sekcija po svojih delegatih pregledala v svrho verificiranja nova igrišča ŽSK Hermesa, SK Zagorja, SK Amaterja, SK Hrastnika in SK Olimpa. Imenovani delegati naj pošljejo zapisnik o ogledu nemudoma v priporočenem dopisu Sekciji, k ogledu igrišča naj povabijo po možnosti zastopnika dotič-nega kluba. Stroški ogleda gredo v breme kluba — lastnika igrišča.
V	smislu predloga LNP-a, da naj se v krajih, kjer ni dovolj izprašanih sodnikov, pritegne k sojenju začasno nekatere nesodnike, bo Sekcija tudi letos skušala pridobiti sodniške pripravnike, katerim se bodo poverile prijateljske tekme. Glede prvenstvenih tekem stoji Sekcija na stališču, da morejo biti delegirani nanje edinole izprašani sodniki, na vse važnejše tekme in zlasti na vse prvorazredne tekme pa sami stalni savezni sodniki. Odklonilno je rešen s tem tudi dopis M. O. Celje z dne 18. avg. glede delegiranja podsaveznega sodnika g. Svetka k prv. tekmam II. razreda.
Dopis SK Javornika z dne 24. avgusta odstopi Sekcija odboru za delegira-nje. sodnikov pri LNP.
V	zadevi protesta SK Slovana proti verifikaciji prv. tekme Slovan:Jadran iz jeseni 1930 obvešča Sekcija SK Slovan, da nima duplikata sč. izjave s. s. gosp. Dolinarja. Sicer smatra Sekcija zadevo za brezpredmetno z ozirom na novo razvrstitev klubov za prvenstveno tekmovanje ter je predlagala ZNS, da jo stavi ad acta.
Iz seznama sodnikov je črtan na lastno željo glasom dopisa ZNS št. 562-31 začasni s. s. g. Avgust Czerny.
Tajniške posle Sekcije je prevzel s 1. t. m. zopet tajnik g. Stane Deržaj.
Redna glavna skupščina Sekcije bo v petek, 25. septembra ob 20. uri v posebni sobi kavarne »Evrope«. Dnevni red v smislu novih pravil ZNS.
Kolesarstvo
KOLESARSKO CESTNO SVETOVNO PRVENSTVO.
Najvažnejša točka kolesarskega svetovnega prvenstva, ki se je vršilo zadnje dni minulega meseca v Kodanju na Danskem, je bila v sredo, 26. avgusta. Tega dne se je namreč vršilo cestno kolesarsko svetovno prvenstvo na progi 172 km, ki so jo morali konkurenti prevoziti po dve minuti eden za drugim v posameznem startu. Cesta ni bila ravna, ampak valovita in je dosegla višino 10 do 90 m nad morjem. Tudi promet na njej ni bil za ta čas ustavljen in se je vršil nemoteno kot običajno ter tako bil kolesarjem v napotje. K tekmovanju je bilo prijavljenih 17 profesionalcev in 42 amaterjev. Na startni listi amaterjev se čitajo tudi imena treh naših dirkačev, ki naj bi zastopali jugoslovensko mlado bi-ciklistiko. Njihove odhodne številke so bile: V. (13), I. (28) in A. (38). Ker pa dotični kolesarji, kakor smo v eni zadnjih številk našega lista povedali o vzrokih, niso nastopili in tako tudi neki Luksemburžan ne, se je omenjeno število amaterjev skrčilo na 38.
Start profesionalov je bil določen ob 7. uri zjutraj in je kot prvi odšel Belgijec Rebry, zadnji pa dosedanji svetovni prvak Italijan Binda. Vsak odhajajoči dirkač se je spustil v dir z zelo veliko brzino. Prvih 98 kilometrov je n. pr. vozil Italijan Guerra s hitrostjo 40.555 kilometrov na uro. Ko je bilo prevožene nekaj nad polovico proge, so dirkači naleteli na nasprotni veter, ki jih je v brzini zelo oviral. Binda, ki se je držal 140 km prav dobro in jte računal na zmago, je h koncu proge začel pešati, medtem ko je Guerra pridobil kar 6 minut nad ostalimi in tako privozil na cilj v najboljšem času. Za progo 172 km je rabil 4:53.43, kar znaša 35.136 km na uro. Osvojil si je tako profesionalno cestno svetovno prvenstvo v kolesarstvu za leto 1931. Drugi za njim je bil Francoz Le Drogo, treji Švicar Buchi.
Eno uro za zadnjim profesionalom so startali amaterji: Kot prvi je odšel Francoz Rigaux, zadnji pa Anglež Brown. Tudi oni so vozili isto progo in z istim presledkom kakor profesionali. Najboljši čas je dosegel Danec Hansen Henry. in sicer je rabil za progo 172 km le 4:50.53, kar znaša 35.478 km na uro. Tako je ta amater potolkel profesionala Guerro za skoraj 3 minute. Drugi za njim je bil Italijan Olmo, tretji Danec Nielsen.
Na seji UCI., ki se je ob času letošnjega svetovnega prvenstva v kolesarstvu vršila v Kodanju, je bilo sklenjeno, d sl, se bo isto prvenstvo za leto 1932 vršilo v Rimu (Italija) v dneh od 30. avgusta do 7. septembra. Ob tej priliki se vrši tudi velika mednarodna kolesarska dirka na progi Bruselj—Rim v petih etapah, in sicer:	Bruxelles—Nancy,
Nancy—Cürich, Cürich—Milano, Milano —Bologna, Bologna—Roma.
Lahka atletika
PROPOZICIJE
za lahkoatletski meeting SSK Maratona.
Meeting se vrši v nedeljo, dne 13. septembra t. 1. z začetkom ob 9. uri predpoldne na igrišču na Livadi v Mariboru. Pravico nastopa imajo le verificirani lahkoatleti v JLAS včlanjenih klubov s področja Dravske banovine. Tekmovalo se bo v sledečih panogah:
Skok v daljavo z naletom, suvanje krogle, skok v višino z naletom, met kopja, skok ob palici, skok v daljavo brez naleta, met diska in skok v višino brez naleta.
Tekmovanje v skokih velja za prvenstvo Maribora. Prvak postane, kdor doseže največje število točk v vseh disciplinah skokov. Za prve tri v tekmovanju za prvenstvo Maribora v skokih so razpisane nagrade v obliki lavorjevih vencev.
Prijave brez prijavnine se pošiljajo na naslov: SSK Maraton, Maribor, Aleksandrova cesta 6/1.
Ker nimamo predpisanega tekališča, se teki ne bodo vršili.
Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAS-a.
SSK Maraton,