Posamezna Številka I Din. mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in pu pošli dostavljen list 5 Din - Celo-lei mi nn ročnimi je Vi Din. polletna 25 l->in. četrtletna Din. Cene inse raiom po dogovoru POMEnEEJSKI Uredništvo: Kopi-turieva ul. št. 6/111 Telefon 5t 2050 in •o>)h — Rokopisi se ne vračajo Uprava. Ko|>iiiir-jeva ulica štev. b Poštni črk račun Ljubljana 15.17«) Telefon štev. 254*1 Clemenceaujev nasvet George* Clemenceau je 11. nov. 1919 govoril v senatu o pomenu versujske mirovne pogodbe in dejal: »Mi smo danes gospodarji. KI juh temu moramo uporabiti današnjo premoč s takšno j zmernostjo, kolikšna je potrebna, da zagoto- 1 vimo njeno trajnost. Ta politika zmernosti je potrebna, ako želimo, da pride do pomirjanja, ki bo za naše otroke in za nas plodonosno... Jaz vedno ponavljam tistim italijanskim diplomatom, ki nočejo uvideti, da „e potrebno, da sc potrudijo sprijazniti se s Srbi in Slovani, ker brez tega ne bo miru v ; Evropi; namesto da bi iz. njih delali nasprot- j nike, sklenite z njimi zvezo.« Clemenceaujev govor citira Carlo Sfor- : za, bivši italijanski zunanji minister v oni svojih zadnjih knjig in dostavlja: Ta govor i mi je pustil globok vtis, ker sem bil jaz j med tistimi Italijani, ki so bili prepričani, j da je treba z Jugoslovani skleniti tak mir, ; ki bo donašai sad prijateljstva. Navajamo Clemenceaujeve besede in pa mnenje bivšega zunanjega italijanskega mi- ; nistra, ker sc prav danes kaže, kako panie- j ten je bil »tigrov« nasvet itajijanskim diplo- , matom in kako brezplodna jo bila Mussoli-nijeva protislovanska politikn. Mussolini bi rad tlanes postavil jez proti germanskemu prodiranju v Podonavje (»der Drang tiach Osten«) s svojim trozveznim blokom ob Donavi (Italija, Avstrija, Madjarska), in sc dobrika državam Ma c antante. Nima pa poguma, da bi javno priznal, du jc bila njegova zunanja iKilitika popolnoma zgrešena. Samo za gospodarstvo gre? Dunaj, 11. marca. A A. V avstrijskem zunanjem ministrstvu so zastopnikom domačih in tujih listov kategorično izjavili: Na sestanku med Mussolinijem, Gombosom in Dollfussoin, ne bo šlo ne za politična vpra-šanja, niti ne zn smernice, temveč samo za vprašanje gospodarskega sodelovanja v smislu sklepov konference v Stresi in na podlagi Mussolinijevcga načrta o gospodarski obnovi srednje Evrope. Giinibos odpotoval v Rini Hmliinpešla. 11 .marca. AA. MTI poroča: Predsednik ministrskega sveta g. (Joni bos je danes ob 13.30 odpotoval v Rim. Spremljajo ga italijanski poslanik v Budimpešti grof Collona, poslaniški svetnik Apor in pa ravnatelj tiskovnega oddelka Antal. Pred svojim odhodom jc predsednik vlade dal novinarjem to-le izjavo: »Potujemo v Rim z velikim pričakovanjem. Kajti ne samo tni, ki bomo sodelovali, temveč vsa Evropa želi, da se rešijo vprašanja, ki so na dnevnem redu. Vsi v Evropi želimo pravega miru in konkretnih sklepov.« London v rokah tahuristov London, 11. marca. Zdaj so bili priobčeni končni podatki o volitvah v mestno . bornico v Londonu (The London County Council). Po teh podatkih si je laburistična (delavska stranka) priborila 69 mandatov (doslej jih je imela 35), konservativci so nazadovali od 83 na 55 in liberalci »o zgubili vseh svojih šest mandatov. Laburistična stranka bo imela absolutno večino v novi zbornici. Dogodek je toliko pomembnejši, ker so konservativci vladali v Londonu 20 let. Kot vodja laburistov nastopa g. Morrison, ki je bil v zadnjem laburističnem kabinetu prometni minister. Laburisti se zavedajo, da ni ta dogodek morda izključno znamenje propadanja konservativne stranke v državi, temveč da je v prvi vrsti krajevnega značaja. Sedanja mestna uprava ni namreč zadovoljila ne delavstva ne meščanstva, zato je tudi meščanstvo glasovalo za labuTisle. Na vsak način bodo laburisti ta krajevni uspeh izrabili tudi splošno politično. Zopet revolucija na Kubi Nevvjork. 11. marca. b. Vse vesti lz Kube javljajo, da se tam nemiri vedno bolj širijo. Ves otok je zopet v revoluciji. V glavnem mestu Havani vlada zapira stavkujoče delavce. Splošna stavka pa se kljub temu vedno bolj širi. Terorizem se množi. Ves promet na otoku je ustavljen. Nova svetnica Vatikan, 11. marca. A A. Danes dopoldne je sveti oče v cerkvi sv. Petra v prisotnosti visokih cerkvenih dostojanstvenikov in številnih francoskih romarjev opravil svečano kanonizacijo blažene Luise de Marillac, ki je s svetim Vineencijem Pavlanskim ustanovila družbo usmiljenih sester. Praznik te nove svetnice je 15. marca. TURNIR ZA ZIMSKI POKAL PRIMORJE I : HERMES 6 : 2 (3 : 1) Rezultat ne odgovarja poteku igre in je ima-g» ''rimorja previsoko izražena in to predvsem radi nenaklonjenosti sodnika Hermcsu. llermes je bil deloma celo v premoči. Sodil je g. Pevalek. PRIMORJE (liga) : VOJAŠKI TIM 5 : 1 V predtekmi sta nastopila naš ligaš in vojaški tim. ^rimorje je nastopilo v neobičaini postavi, vo alti pa imajo med svojimi igrači prav dobre no SLOVAN : JACl°AN 4 i 2 (v podaljšku) RKKA t KOROTAN (Kranj) 8 : 2 (b i 0) MARS : DISK 3 : i. Boj med Dunajem in Berlinom Protest narodnih manišin Dunaj, II. marca. Na Diinuju jo bilo te <1 ni ustanovljeno Društvo zu nemški' manjšine (Arhcitsgemcinscliaft fiir dcutsche Minderhei-ten). V pol u rud tu - ii i poročilu o namenu nove organizacije je bilo rečeno, du nemške organizacije za Nemce v inozemstv u (s centralo v Stuttgartu) izrabljajo svoj \|di\. ki gu imajo uu narodne manjšine v inozemstvu, za propa-gnndo narodnega socializma. Zato jc Avstrija smatrala zu |>otrcbiio. du ustanovi lastno organizacijo. ki ne bo |iod vplivom g. Hitlerju. Ustanovitev posebnega društva zu podpiranje narodnih manjšin na Dunuju je vznemirila »Zvezo nemških manjših v k v ropi«, ki je seveda poti vplivom Berlina, ki je doslej stalno pod|>irul nemške manjšinske organizacije v inozemstvu. V tej zvezi (Verband der deutschcn Volksgriip|)en in Kuropu) so organizirane nemške manjšine lin Danskem. Katoliškem, Litvi, Poljski, Romuniji. Rusiji, Jugoslaviji, Italiji. Češkoslovaški in Madjarski. Zveza je naslovila na predsednika društva /n narodne manjšine lin Dunaju g. Henrika Motajo j>ismo. v katerem odklanja ustanovitev uovegu društvu /u nar. manjšine, češ, dn pomeni ccpljcnje sil. Zveza zavrača odločno namigovtinjc. du bi bile nemške nu rod ne manjšine |m«I /ununje-j>olilieniiii vplivom Berlina. Nemške narodne manjšine omejujejo svoje področje izključno na države, v katerih živijo Nemški minister Rudolf lless je juniju lanskega leta izrecno poudaril, da niso orgnni/ucije zu narodne manjšine pml ni-knkim vplivom nn rodno - socialistične stranke. Nemške manjšine v ino/cinsl vu ostanejo zveste svoji narodnosti, n obenem tudi državi, v kateri živije. Niknkor ni res. -e nadaljuje pismo, dn vpliva organizacija za Nemec v inozemstvu na narodne manjšine v narodno -soc. smislu Nikakor pa ni mogoče zahtevati od narodnih manjšin, du bi se /n|>rle pred obnovitvijo svoje matice (nemškega naroda v Nemčiji). Podpisniki pisma: |M*dnnee Griibe (Poljska) dr. Rotil (Romunija) in V. Ilussclblatt (Berlin) odločno |>o-lidarjajo. dn obstoji samo en nemški narod, čoprav je razdeljen z raznimi mejami. „Katarina Velika" v Nemčiji prepovedana V Narodni skupščini je živahno Helgrail. 11. marca. in. Proračun ministrstva za socialno politiko jc bil [ki govoru ministra Pu-clju, v katerem je odgovarjal na razne očitke, predvsem poslancu Drugoviču, sprejet pozno ponoči. i'roračuusku debata se je nadaljevala davi in je bil na vrsti proračun za finančno iiiini.-trstvo. Videlo se je lakoj, da za proiačunsko debato nc vlada več tako zanimanje, ter je bilo v skupščinski dvorani navzočnih samo malo število poslancev. Govorilo je več govornikov, katerih govori so skoraj vsi izzveneli v isti refren: Kriza gospodarslvn naših vasi, našega kmeta tel jxistopanje davčnih izterjevalcev. Govori so se strnili v prošnjo na finančnega ministra, naj se izterjevanje davkov omili. >')menjamo samo nekaj govornikov dopoldanske |iroračunske debate. Tako n. pr. poslanec Nikola Markovif naglaša, da davčna politika 'spričo današnje konjunkture gospodarstva ni v zdravem soglasju s plačilno in finančno močjo davčnih obveznikov. Izjavlja se tudi za jilačevanje davkov v na-turalijah in to po ceni, ki je za 20 do 30 odstotkov višja od dnevne cene za kmetijske produkte. To naj bi bila prva mera za ublažitev krize na deželi. Druga mera pa naj bi bila znižanje odstotka zem-Ijarine. Zaradi tega je '.reba takoj pristopiti k reviziji kvalifikacije zemljišč. Politiko finančnega ministra je kritiziral ludi dr. Metikoš. Med drugim naglaša, da pri nas ni nobenega pravega načrta za carinsko in splošno gospodarsko politiko, ker je samo na ta način mogoče, da naša država kot agrarna država uvaža tudi agrarne produkte iz drugih držav, in to v vrednosti nad 2 miljardi letno. Je proti davčni zaščiti industrije, ki nam ni potrebna. Pri davčni politiki se ne smemo ozirati na dejstvo, da je bilo toliko in toliko davkov plačanih, ampak je treba tudi pogledati, na kakšen način in kdo jih je plačal. Nadalje je govoril tudi za donoienje zakona o kar teli h. Država sama je dolžna nadzirati njih poslovanje. t) raznih potrebnih reformah našega finančnega zakona je govoril poslanec Alojzij Pavlič, ki je pu svoj govor prepletel tudi s' političnimi momenti. Tako je finančnemu ministru pojasnil, da je genialen kakor Poincare v Franciji, za predsednika vlade g. Uzunoviča pu je dejal, da mora postati jugoslovanski Doumergue in naj za veliko noč sestavi vlado narodnega sporazuma. l)r. Kraljevič je predlagal, naj se finančno ministrstvi) razdvoji in naj poslej sestoji iz dveh ministrstev, in sicer ministrstva za finance in ministrstva za proračun. Zavzemal se je za poenostavitev uprave in za spremembo zakona o državnem računovodstvu. Poslanec dr. Dragovič (Hodjerov klub) je govoril za izplačevanje invalidskih podjior, nadalje je zahteval, naj davčni eksekutorji postopajo humano, naj državne sladkorne tovarne izstopijo iz kartelov ter da naj z državnim denarjem gospodari samo finančni minister, in to tudi z denarjem, ki ga prejmejo državna podjetja od ministrstva za gozdove in rudnike in prometnega ministrstva. V svojih nadaljnjih izvajanjih je ostro napadel vse one, ki so »prezaposleni« in prejemajo plače od vseh strani. (iovorilo je še več poslancev, nakar je bila seja skupščine ob 2 prekinjena in se je nadaljevala ločno ob 4 popoldne. Več poslancev je kritiziralo poslovanje uprave monopolov pri odkupovanju tobaka. Govoril je med drugimi tudi poslanec Paher-nik. Nato je bil proračun finančnega ministrstva v podrobnostih sprejet in je bila seja Narodne skupščine ob pol 7 zaključena. Ljubljana, II. inarcu. Gibanje med našimi umetniki, da se strokovno orgunizirajo, je že dozorelo / ustanovitvijo klubu nennnicščenih likovnih umetnikov, ki je bilo v petek zvečer ter z ustanovitvijo skupnega strokovnega društva likovnih umetnikov dravske banovine, do katere je prišlo snoči na ustanov nem obenem zboru v restavraciji »Zvezdi«. V tem društvu .se zbirajo sploh vsi likovni umetniki Slovenije, brez ozira na umetniško smer ali kvalitetno razliko in brez ozira na to, ali so nameščeni ali ne. Udeležba na ustanovnem občnem zboru je bila izredno velika. Zn pripravljalni odbor je občni zbor otvoril in vodil prof. Cotič. ki jo posebej pozdravil upravniku Nar. gledališča g. Zormanu in ma-rilKirskega delegata g. Jiraka. Zatem je profesor Isantel podal poročilo, kako je prišlo do sedanjega strokovnega gibanja naših umetnikov in do ustanovitve strokovne organizacije. Prof. Cotič je nato prečital pravila novega društva. Pri tej točki sc je razvila obsežna de- Skupna organizacija naših umetnikov bata. Nekateri govorniki so želeli, naj bi se v pravila in v naslov vneslo določitev, da je to društvo vseli .slovenskih likovnih umetnikov. Prireditelji občnega zbora |>a so te govornike potolažili, da se Ih> dalo to urediti na prihodnjem obenem zboru, zaenkrat pn so |>ruvila že |xitrjena. Sledile so volitve, pri katerih je bil z veliko večino izvoljen za predsednika ak. slikar Gojmir A. Kos. zn podpredsednika prof. Cotič, za blagajnika prof. Saša Isantel, za tajnika ak. slikar Miha Maleš, za drugega tajnika nkadcin. slikar Jiruk iz Maribora, zu odbornike |»i ak. slikarji Tone Kralj. Mihelič, Tratnik in ak. kipar Goršc, zo revizorja pa prof. Sever in ak. slikar Mirko Subic. Novemu strokovnemu društvu, ki prvič v zgodovini naše likovne umetnosti organizacijsko združuje vse slovenske umetnike, želimo mnogo uspehov v delovanju, kar bo predvsem v prid razcvetu slovenske kulture in slovenske umetnosti. Prizor iz novega angleškega lilma .Katarina Velika«. Glavno vlogo igra Elizabeta Bergner. ki je Židinja. Ko so lc dni v Berlinu hoteli prvič uprizoriL film, se je zbralo v dvorani »Capiloltheater- hO Hitlerjevih četnikov, da bi preprečili uprizoritev. Lastnik kina je o tem dogodku opozoril vlado in policijo. Pridrvela jc naglo četa policijskih straž nikov in čelniki so se morali umakniti. Neki čelnik je irjavil: »Čudno, če gre za nekaj judov, je policija takoj tu,« toda čelniki so kljub temu odšli in prva pred-stava se je mirno vršila. Z drugo večerno predstavo, ie imel kiuo-podietnik zopet sitnosti. Hitlerjevci so pričeli razgrajati. Posegla je vmes zopet policija. Končno jc moral nastopit sam vodja berlinskih napadalnih oddelkov Ernst. ki je z odra pomiril četnike, češ, da se morajo jjokoriti oklepu propagandne^ ministrstva, ki je dovolilo predva anje filma, Čelniki so se umirili. Tudi drugi dan se jc zopel sestal odbor za filmsko cenzuro v propagandnem ministrstvu in j»re-povedal predvajanje filma. Izdal je splošni ukaz, v smislu katerega sc lahko v Nemči i predvajalo inozemski filmi, v katerih nastopajo židovski igralci. Toda ti ne smejo hiti Zidjc iz Nemčije ali celo tisti, ki so Nemčijo zapustili (med te sodi Elizabeta Bergner). Takšni filmi se morajo v Nemčiji prepovedati — Ta ukrep je zelo iznenadil Angleže, pri katerih imajo 2id;c važno besedo GRADIŠČE 4 uintriHm Dospela velika pošiljka za pomlad Ne zamudite ugodne prilike. S A II Belgrad. 11. marca. m. Nn sinočnji seji Jugoslovanske šahovske zveze v Zngrchii je bil sprejet sklej), da sc odigra finalna tekma za državno prvenstvo v šahu med Ljubljano Španiji grozi državljanska vojna? Madrid, 11. marca. A A. Ker sc .ic položaj zaradi delavske stavke poslabšal, je vlada izdala ostre ukrepe proti socialni agitaciji, da vzpostavi red in mir. Pariz, 11. marca. AA. Po zadnjih vesteh iz Madrida je položaj po vsej Španiji zelo resen. Vlada je razpustila delavske strokovne organizacije, ki štejejo nad cn milijon članov. Ni izključeno, da pride do državljanske vojne. Angleški listi pišejo, da se ponekod žc pojavljajo razbojniške tolpe. Bančni in njim podobni zavodi so spravili svojo imovino v varna skladišča, da jih zavarujejo pred napadi z razstrelivi. Naša igra v prestolnici Belgrud. 11. marca m. Snoči so tukajšnja slovenska društva, in sicer Slovensko prosvetno društvo. »Cankar« in »Edinost« uprizorila najnovejšo Pavla Golie: »Kulturna prireditev v Črni mlaki« ti ledni iSka jiredstava se je vršila v veliki dvorani novega ruskega doma. Prisostvoval ji je tudi avtor, ki ga je občinstvo toplo pozdravilo. Prejel je tudi cvetje. Cisti dobiček prireditve se bo jio sklepu meddruštvenega odbora nakazal zavodu za slovenska dekleta. Prireditev je zelo dobro uspela in se je danes ob 4 popoldne ponovila. Belgrad. 11. maren. m. V umetniškem paviljonu Cv ijete Zuzorie je e-; dopoldne prosvetni minister dr. Šini ie otvoril razstavo najstarejšega srbskena umetniškega društva ^Lada«. Žene poudarjajo svo'e pravice Ljubljana, 11. marca. Stalno naraščajoče število brezposelnikov je v zadnjem času sprožilo mnogo misli in idej, kako vsaj nekaj brezposelnih spraviti h kruhu. Med drugimi je bilo načeto tudi vprašanje zaposlenih omo-ženili žena v javnih službah. Najbolj oster in dosleden predlog v tem oziru je bil, da naj se kratko in malo odpove služba vsem omoženim ženam. V takem položaju so se naše žene hitro znašle ter brž sprejele boj, ki jim je bil s tem napovedan. Danes dopoldne se je v kazinski dvorani vršilo zborovanje akademsko izobraženih žena ter delavskih žena in deklet, ki je to jiereče vprašanje osvetlilo tudi z druge strani. Priznati moramo ženam, da so zelo krepko branile svoje stališče ter vsestransko poudarjale svojo |>ravico do dela in javnih služb. Govornice ge. Škerlj-Grahorjeva, Kakov-čeva, llorvatova in Vodetova so se sklicevale tudi na čl. 19. ustave, ki jamči ženskam enako pravico udejstvovanja na vseh področjih javnega življenja. Poudarjale so načelno svoje stališče, da imajo islo pravico do dela in do kruha kakor moški. Kdor se tedaj bori za to, da naj se omožene žene izrinejo iz javnih služb, ta greši zoper to naravno pravico, tn dela celo protiustavno in bi ga-morala celo oblast zaradi tega klicati na odgovor. Dn I je smo na tem zborovanju slišali, da je redukcija žena sploh nepotrebna, ker je v primeri z moškimi uslužbenci žensk le malo v javnih službah. Pri vseh poštah v Sloveniji n. pr. je izmed 11.200 uslužbencev le 3129 ženskih moči; torej komaj 28%. Pri železnici je to sorazmerje za moške še upodnelše nov-od drugod nn »kornj v poštev ne l pride. Čemu torej varčevanje iu redukcija ravno | pri ženskah? Naj vržejo na rešeto tudi može in padlo bo skozi precejšnje število onih, ki z dvojnim ali celo s trojnim zaslužkom odjedajo kruh onim, ki nimajo ničesar. Dosti je tudi Inkih mož. ki prejemajo predčasno pokojnino in služijo dalje v zasebnih službah, ki nesejo neprimerno več, ka kor pa državna služba. Koliko Iii se privarčevalo i tudi pri pokojninah, ki jili prejemajo oni. ki državne službe sjiloli nikoli vršili niso. Privoščile bi vsem onim možem, ki danes zahtevajo splošno od stranitev žensk, brez izjeme, iz državnih služb, du hi bili srečni očetje vsaj petih hčera, imeli 3000 Din mesečnih dohodkov in bili brez vsakegu pre-moženja. Ženske so po zaključenem zborovanju sklenile tudi več resolucij, iz katerih posnemamo glavne točke: Oblasti naj preprečijo, da bi se protiustavno reševalo vprašanje brezposelnosti na škodo žen, zaposlenih v državnih in zasebnih službah, /.ubranijo naj seredukcije in sistemizirunje službenih mest |io spolih. Določi naj se maksimum dohodkov. Odpravijo naj se vse silickure in vsa plačana častna mesla. Najodločneje naj se ustavi in preneha vsaka l>rotekcijn, ki danes posebno kvarno valiva na javno življenje. Ukinejo naj sc vsi posebni honorarji za delo, ki se vrši med uradnimi urami. Prepreči nn j se, da ena oseba vrši več |ioslov in prejema večkratno plačo, dočim drugi nimajo nobene zaposlitve. Razbremene naj se prezaposlene osebe v urn dih in šolah. Vzporedno z napredovanjem tehnike naj se skrajša ob isti plači delovni čas. Zborovanje je trajala dobro fjoldrugo uro in je hilo dobro obiskano. Zborovanje ie vodila dvorna dama gospa Tavčarjeva. Zborovanje bojevnikov v Mariboru Mariboru, ti. marca. Z /ustavami jo Maribor sprejel Borce Jugoslavije na njihovem prvem javnem /boru. ki se je vršil danes dopoldne. Gibanju borcev .so sc lakoj \ svoji ni začetku pridružile brc/, rezerve vse tukajšnje bojevniške organ izuči je. Bojevnike, ki .so prihiteli v Maribor i/ I jub-Ijane in drugih delov Slovenije, je na kolodvoru sprejela velikn množica ter jili spromilu do Unionske dvorane, kjer se je vršilo zborovanje. /e včeraj .se je mesto ovilo v /ustave, ki so vihrale skoraj na vsaki hiši. Mesio je danes pod vlisoni velikega /Inira. Zbor pred "»(lito poslušalci Velika lrni6nska dvorana s postranskimi proslori in galerijo je bila nabitu. Zborovanja ■se je udeležilo blizu 3000 oseb. po večini sumili starih frontnih bojevnikov, toda mnogo je bilo mod njimi tudi /o niliidegn naraščaja, ki je izšel iz. jugoslovanske vojske. Nu odru v ospredju jc zavzel prostore celoten osrednji odbor Zveze ltorcev, predsedoval pa je zborovunjil mariborski povor jenik t run jo Geč. Med poslušalci pil so bili številni predstavniki mariborskega javnega življenja, med njimi župan dr. I.ipold, podžupan Golouh, okrajni načelnik kret — neko gibanje, ki nuj združi vse borce in v>e dremajoče žive sile naroda okrog našega kralju in okrog njihovih nnjzve-stejših sodelavcev. Itazpravljamo o pojavih gospodarskih in socialnih v našem narodu samo v stremljenju. a ta mesta so vedno na razpolago vsem tovarišem in je vs.ik i/med nas pripravljen vsak hip zapustiti zaupano lun mesto in postati navaden član. Tisti, ki hočejo naše gibanje najbolj Oskruniti. mu očita jo u v.stl ijakantstvn. I o je tako neizrecno nizka podlost, da ne sega niti do gle/njei dobro vol jcev in »cinikov, ki smatramo z. našimi zvestimi totariši-bojevniki, invalidi in drugimi to giban je za svoje iu smo naše protiavstrijakansivo pokazali v svetovni vojni. Prosimo še celokupno juvnast. da smatra te' moje izjave kot povsem resnične, kot popolnoma odkritosrčne in svarim vsakogar, naj nikar ne nii*li. da se za temi našimi izjavami skriva karkoli drugega, kakor to, kar je izrečeno! •Predsednik kuster je imel nato poseben govor, v katerem je med drugim izjavil: >Mi združeni borci Jugoslavije smo začeli vsenarodno gibanje, ki naj se razširi nn vso državo. Vidimo pa. da staro propada in du se nahajamo na prelomu časa iu življenja. Ne mi, pač pa življenje samo iiim in stavi nove probleme. ki jih moramo reševati, ako hočemo zagotoviti narodu in državi zdrav in uspešen razvoj. življenje je gibanje in le naivnež more misliti, da so katerekoli življen jske oblike večne ter da se more trajno ustavili razvoj. I o spoznanje je prav posebno v sedanjem času važno. Nismo dogmatiki, ki bi usmerjali po svoji lastni volji življenje in določevali oblike razvoja. Hočemo biti ljudje, ki razumejo potrebe časa in ki. imajo pogum iskati novih potov iu oblik, videč pred seboj interese naroda in države. Hočemo močno, notranje urejeno Jugoslavijo, v kateri jo kruha za vsakogar. Hočemo koncentracijo vseli zdravih in konstruktivnih sil našega naroda, ker je le v skupnem naporu in sodelovanju zajamčen gospodarski in duhovni preporod naroda in države.« Zel je zn svoja izvajanja med poslušalstvom vsestransko odobravanje. Predsednik zborovanja Krmijo Geč je predlagal, da se odpošlje kralju Aleksandru vdanostmi brzojavka kot vitežkeinu vrhovnemu poveljniku vseh borcev ter pozdravna brzojavka zunanjemu ministru .levtiču, v kateri mu borci čnstitajo k uspehom. Prečital je besedili obeh brzojavk. Nato .ie dal besedo drugemu govorniku, I. podpredsedniku Moja in predsedniku ljubljanske organizacije vojnih do-brovoljcev Alfonzu Lorgcrju, ki je govoril najprej o strankarskih bojih pred 6. januarjem, zavračal razna sumničenja in očitke iu izjavil, dn imajo jugoslovanski bojevniki še vedno toliko bojevniške srčnosti v sebi, iln bodo znali nastavili, kakor v preteklosti, tako tudi v bodoče nasproti vsakemu sovražniku svoja neustrašena prsa. Svoj govor je končal z besedami: »Tovariši bojevniki! Naša bojevniška dolžnost do kralja, narodu in države nas kliče. Odvrzimo od sebe pretesen telovnik Zastarele ozkogrudne miselnosti in malenkostne zaslepljenosti. 01 rešimo se tudi umetno nam liatovorjenegn medsebojnega nezaupanja ln sovraštva. Obleeimo prijeteji in prostoren jopič šlrokogriidnega in složnega jugoslovanskega državljana. Sez.imo si iskreno v roke ler bodimo tvorni, požrtvovalni, nesebični in pošteni delavci in borci na Tin š i skupni jugoslovanski državni njivi. Glede voditeljev ne bomo v zadregi. Naš edi- ni voditelj je i it ostane naš jugoslovanski rešitelj, naš junaški kralj Aleksander I. IJjedinilclj. Živijo kralj! Ziveln složna in enotna Jugoslavija! Živeli bojevniki!« Njegove besede s|i vso dvorano elektrizi-rale. Krepkejšn mesta govora so prekinjali odolivilni vzkliki, pritrjevanje iu ploskanje. Živahno pozdravljen je nastopil nato zastopnik bolgrajske bojevniške organizacije in invalidske zveze Dušan Tošie, ki jo prinese! prisrčne pozdrave bojevnikov iz prestolice ter naglušni simpatije, s katerimi spremlja slednja bojevniški pokret v Sloveniji. Nastopil je zlasti proti Izkoriščanju našega naroda in bogastva naše Zemlje po tuj eili ler zaključil z željo, da bi ostalo zapo-četo delo nn snovanju velike patriotske bojevniške fronte tudi v bodoče enotno iu pa čvrsto ter bi se znašli pod njegovim okriljem vsi, ki jim je na srcu blagor naroda in države. Svojo zemljo hočemo nazaj! Kot četrti govornik je povzel besedo Ivan Matičič, Ii. podpredsednik osrednjega odbora »Hoja . Govoril je obširno o narodni obrambi ter posebno poudaril: »Nekateri Iti hoteli revizijo mirovnih pogodb. Pu je radi le toliko vika in krika. Mi pa le grožnje ne sprejemamo kar gladko: Da, mi hočemo revizijo mej! Prav mi hočemo, da se liani vsiljeni mejniki premaknejo do naših resničnih narodnostnih mej! To hočemo, zato ker smo za resnično spravo med narodi, smo z.a mir in obsojamo zal I run je narodnih manjšin. Naš človek or.ie svojo koroško £pml,jo tisoč dvesto let. Orje jo v Prekmnrjii od šestega veka in v .kaline Krasu se je zasidral naš orač pa izoral zemljo dn močvirja Tiltnenta. Iz.oriil jo je, iztrebil, pose jul. in zdaj bi hoteli drugi žeti na njegovi njivi! Nuduljnji govornik je bil Vladimir i'ah-jančie, prvi tajnik Boja«. Posebno važna ,|e bila ona točka v njegovem govoru, kjer je izjavil, da organizacija spoštuje globoko versko čustvovanje našega narodu in pa slovensko duhovščino, ki Ima neprecenljive zasluge ludi na polju narodnega življenju. Saj je največja sreča našega naroda, dn je v težkih dneh imel dobro duhovščino. To pri-z na nje zahteva iu nalaga mt jelementarnejši čut pravičnosti. Ali ni hudo, kako tlači delaven njegov težak položaj, ki ne more zaslužili liiti toliko, da hi mogel živeti. Omenja nadalje težak položaj našega kmeta in zavrača vse tiste očitke, ki se stavijo novemu pokret u na pot. To gibanje pa je takšno, tla ga ne bo mogla zavreti nobena sila. Vse nasprotnike bo zadela sodba božja, sodba naroda. Zadnji je govoril Stane Vidmar, ki je v svojih izčrpnih izvajanjih najprej ožigosal istovetenje organizacije borcev s politično stranko. Izjavil se je z.a stanovska zastopstva in sploh zn radikalne reforme v javnem življenju. Dotaknil se je tuje industrije in tu,jegii kapitala ter tujcev, ki odjedajo domačim ljudem kruli. Govoril je obširno o davčnem problemu in posebno poudaril, da izginjajo milijonski zneski neobdavčeni po raznih polih v -/epe inozemskih delničarjev, medlem ko se nalaga davek celo na borno plačo delavcu-težaka. Govornik je še obširno govoril o raznih korupcijah, omenjal Staviskega in napovedal neizprosen boj vsaki korupciji. Opisni je težke razmere, v katerih živimo, toda šele v najtežjem boju se pokažejo pravi junaki! Po Vidniurjevih besedah je povzel predsednik Geč zaključno besedo ter navdušeno pozval vse navzoče, da se priključijo novemu gibanju iu du osredotočijo vse svoje sile in moči za kralja, narod in državo. NEDELJSKI ŠPORT Ilirija : Concordia (Zagreb) 6:6 (3:2) Ljubljana, II. marca. Kljub zelo slabemu vremenu je privabila današnja prijateljska tekme med zagrebškimi in ljubljanskimi belo-zelenimi okrog 800 gledalcev. Na starem ilirijanskem igrišču sta se srečala danes omenjena tekmeca, ki 6'a nam predvedla kljub deževnemu vremenu in motno blatnemu terenu zadovoljivo igro. Motile so samo slabe točke, ki sta jih imeli obe enajstorici, vendar mora reči, da je igra v splošnem ugajala in se je tudi gibala v mejah športne fairnese. Tudi rezultat odgovarja poteku igre, dasiravno bi domači ob malo večji pazljivosti celo /tragali. Moštvi sta bili tako-le sestavljeni: Concordia: Urbančič—Pavičič, Miloševič— Gušič, Jazbec, Butkovič—Pleše, Valiarevič, Pa-v i.ša, Lolič, Žarkovič. Ilirija: Rožič—Unter, Perglcz—Bogme. Var-Sck, Sočan—Sandi, Rafko, Pikič, Vili, Pfeifer. Gostje niso imeli povsem dobre zasedbe, a so v gotovih momentih in gotovi deii moštva kljub temu dokazali, da so zasluženo r.os Ii ponosni naslov državnega prvaka. Urbančič v golu je dokaj zvest in zanesljiv čuvar svojega svetišča, težkih bomb, ki jih jc spustil, pa še marsikak drug in-lernacijonalni go!man nc bi držal. Ožja obramba je imela radi šibke srednje linije dovolj posla, ki ga jc povoljno opravljala. Srednja linija pa je bila — kakor je omenjena — najšibkejši del •raoštvn. Napad pa je bil namprolno povezan kvintet, ki jc zelo imponiral, zlssti Lolič v levi zvezi in nevarni in prodorni Valjarevič v desni zvezi. Krili sla bili prav dobri in prodorni, toda gostje so napravili veliko pogreško, ker ju niso uporabljali. V splošnem pa se lahko trdi, da so gostje napravili s svojo današnjo tekmo prav dober vtis in jih želimo še večkrat videti v naši prestolnici. P.irija jc danes prijetno iznena'.li!a neglede na to, da je bilo v moštvu nekaj slabih točk. Ako bi še ti tako funkcijonirali kakor včasih, potem od naših belo-zelenih več nc moremo zahtevati. Rožič v golu je pokazal, da zna braniti tako kot je potrebno in tako, da se moštvo lahko zanese nanj. Četudi bi bil kakšen današnji gol ubran-ljiv, je vendar opetovano in ravno pri današnji tekmi dokazal svoje zmožnosti in pokazal kakšen pravzaprav mora biti vratar. Ožrja obramba ni bila vselej kos tehnično boljšim napadalcem nasprotne enajstorice. Je pa v splošrem v lej postavi zanesljiv pomagač vratarja, ltalflinija, akoravno je nadkriljevala svoje vis-a-vis kolege, jc imela najslabšo zasedbo na levici. Sočan je danes zopet tako zaigral kakor smo ga ze večkrat videli in kot se igrali ne sme. Skoraj vsi njegovi pred-ložki so končavali ločno na nogah nasprotnika. Napad je bil zlasti pred golom odločnejši od nasprotnega, vendar se Sandi danes, akoravno je zadovoljil kot napadalec, še ni pokazal zp dobro krilo. Napad belo-zelenih pa najbolj trpi radi ra-pidnega nazadovanja levega krila. Igro so otvorili Ilirijani, v drugi polovici pa je imela Concordia prvi udarec. Gole za domače so zabili: Vili v 10., Pikič v 31. in Pfeifer v 38. minuti prvega polčasa ter Pfeifer v 5., Pikič v 16. in Sandi v 37. minuti drugega polčasa. Za goste pa Lolič v 8. in avtogol v 18. minuli prvega t.er Valjarevič v II. in 25. minuli, Lolič v 32. minuti drugega polčasa iz 11 melrovke, v 43. minuti so pa še izenačili. Sodil je g. Deržaj objektivno. ILIRIJA (rez.) : GRAFIKA 17 : 1 V predtekmi je ilirijanska rezerva odprt, vila Grafiko z naravnost bazenskim rezultatom. Sodil je g. Dolinar. Jugoslavija: Slavija (Sofija) 4:1 (2:1) Belgrad, 11. marca. 111 Danes popoldne se je na igrišču tukajšnjega športnega klubu Jugoslavije odigrala nogometna tekma med SK Jugoslavijo in sofijsko Slavijo. Nogometna tekma jo bila prava manifestacija zbUžnnja jugoslovanskih in bolgarskih nogomelnikov ter je vladalo zanjo v športnih krogih velikansko zanimanje tudi zaradi tega, ker je v moštvu Jugoslavije po daljšem presledku zopet nastopil znani intcrnacioiialec Vanc Sekulič. Na igrišču Jugoslavije se je zbralo okrog fSOOO gledalcev. Na teren so prvi stopili bolgarski športniki. V imenu Jugoslavije jih jo pozdravil Dušen Pelkovič. ki jim je izročil kito cvetja 7. umetniško izdelano plaketo. Zu pozdrav sc je zahvalil vodja bolgarskih nogometašev dr. Vasiljev. — Prvi udarec je imela Jugoslavija, toda zaradi močnega vetra, ki je pihal proli vratom Jugoslavije, je kmalu izgubila žogo in morala prepustiti iniciativo Bolgarom, katerih napad pa ni bil na mestu in niso znali izkoristiti prilik. V 8. minuti se je Jugosln-vja osvobodila napada Bolgarov in po Sekuliču zabila prvi gol. Kmalu zalem je Jugoslavija zabila Se en gol in Slavija enega. Prvi polčas je končal z 2:1 za Jugoslavijo. Pri Bolgarih se je opazil desni bek, desno krilo. V drugem polčasu je Jugoslavija zabila še dva gola ter se je tekma zaključila z rezultatom 4:1 v korist Jugoslavije. NOGOMETNI TURNIR V MARIBORU Maribor, lt. marca. Na igrišču ISSK Maribor se je danes popoldne nadaljeval nogometni turnir v korist blagajne LNP, in sicer je okrožni kapetan OOLNP dr. Planinšok sestavil štiri moštva, in sicer zeleno in belo ter dve reprezentanci. Kljub ugodnemu vremenu je prisostvovalo današnjim tekmam te okrog 150 gledalcev. Kot prvi par so nastopili beli proli zelenim. Belo moštvo je hilo sestavljeno iz, 0 igralcev ISSK Maribor ter 2 od SK Železničar. Zeleni pa so bili N od SK Svobode, trije pu od SK Itapida. Po precej živahni in odprti igri so zmagali beli s 5:3 (5:1). Sodil je g. Bizjak. V drugi tekmi sta nastopili reprezentanci, moštvo A proti moštvu B. Obe moštvi sta bili enako močili. Reprezentanca A je bila v polju nekoliko boljša, pred golom pa sc strelci niso izkazali. Napadalci reprezentance B pa so liili pred golom odločnejši. Tekma je bila večinoma mlačna. Reprezentanca A je zmagala s 3:2 (1:2). Sodit je g. Ves-liaver. ZAGREBŠKI NOGOMET Zagreb, 11. marca. b. Današnje nogometne pokalne tekme so končale takole: tekma Gradjanski : Uskok je končala s 5:1 za Gradjanski; Sparta : Derb.v 5:0; Hašk : Železničar 0:1. Amaterske rokoborbe za prvenstvo dravske banovine Ljubljana, II. marcu. Snoči so sc začele, nocoj pa nadaljevale tekme rokoborcev-ainaterjev za prvenstvo dr. banovine. Udeležba je bila velika, tako da bi bilo najumestnejo, ako bi vodstvo napravilo nekake i/ločine tekme ter bi pripustilo k javni produkciji parno izbrane pare. Kajti na občinstvo bi to napravilo še lioljši tilis. ker .se je stvar že nekoliko preveč zavlekla. Drugo je bilo vse prav lepo organizirano, le akademska četrt, ki je pri sleherni naši prireditvi neizogibna. je. bila tudi tu nekoliko predolga. Pri letošnjem prvenstvu so nastopili roko-1 borci Maratona in Železničarja iz. Maribora ter I o I Ilirije iz Ljubljane. Na odru so se pojavili j v dveh vrstah vsi rokoborci, sami mladi in ži-; lavi fantje, katere je predstavil navzočemu ob-! činstvu načelnik ilirijanske lahkoatletskc sok-I cije g. Ione Kos, ki je v svojem nagovoru po-j zdravil ljubljene gosje i/ naše severne meje. i Nalo se je začela zanimiva borba in občinstvo ! je navdušeno pozdravilo vsakokratnega znia-! govalca in vztrajalo do konca borbe, ki je trajala od pol 9 do t po polnoči. — (Zmagovalec je v našem poročilu debelo tiskan). Bantani: Prvi par: Urnnkar (Maraton) — Ulliergor (Ilirija). — Drugi par: Borovnik (Ilirija) — Restnan (Maraton). — Tretji par: Vedril (II.) — A11 žel (M.). — Četrti par: Janko (11.)—Rozina (M). — Peli pur: Jenko (II.)—Resnian (M.). — Šesti par: Ulherger ((ll.)—\nžel (M.). — Sedmi ixir: Borovnik (I!.) '-Vedril (II.) — Osmi par: Urnnkar (M,)—Rozina (II.). — To je bila gigantska in izredno zanimiva borba. Sijajno se je hranil malt Urnnkar, ki jo vsem imponiral. Peresna: Prvi par: Gobec (M.)—Jenko (IL). — Drugi par: Čehnk (II.) — I.nsič (Žel.). — Tretji par: Di Bat t ista (II.)—Mum (II.). f ,n lika: Prvi par: Verlosl (M.)-Kastelic (II.). — Drugi par: Sfrehnr (II.)—Verhie (M.). — Tretji par: Ahiilnnr (II. zmagal po točkah)-Krumber-ger (M.).— Četrti par: Šmitek (II.) — Petek (M.) — Peti par: Mnkovcc (II.)—žnidnršič (II.) —-šesti par: Knstelic (II.)—Verbic (M.). \Veller: Prvi par: Kiuiavcr (11.)— Čokati (M.) — i Drugi par: Slele (II.)—Cokan (M.). — Tretji pur: Kiiuglei' (M.)—Ilru.dnik (M ). Srednja: Prvi pur: Fišer (M.) ličar (II.) — Drugi par: Vidi<; (VI.) Presitnik (II). Pol težka: Gorjnnc (II. po točkah)—Ccršak (M.). IX. občni zbor ljubljanske pod/veze J. S. Ž. S. Ljubljana, 11. marca. Danes je polagala obračun svojega dela ljubljanska podzveza JSŽS. liho |e delo te športne instance, zata pa tem izdatnejše. Iz vseh poročil je razvidno kako se organizacija briga za šport med našim ženskim svetom in kako skrbi, da se telesna kultura popularizira zlasti med dekleti. Na današnjem občnem zboru jc bilo zastopanih šest klubov. Predsednik g. dr. Bradač se je uvodoma zahvalil vsem sodelavcem upravnega odbora. Nato se je sklenilo, da se pošljejo pozdravi ministru za telesno vzgo;o n«roda g. dr. Hanžeku, g. banu in g. županu. Nato so sledila poročila, iz katerih posnemamo to-le: Iz tajniškega poročila je razvidno, da je bilo delo podzvezne uprave v pretekli poslovni dobi mnogo agilnejše in uspešnejše kakor prejšnja leta. V mnogoštevilnih sejah so se reševala važna vprašanja glede telesne vzgoje i. dr. G, tajnik se je dotaknil tudi sodniškega vprašanja, ki se je dokaj zadovoljivo rešilo. Važen moment v zgodovini naše podzveze beležimo s prevzemom ženske lahke atletike, ki je prešla od JZAZ na JSŽS. V tem pogledu se je že mnogo napravilo. Dalje omenja poročilo odnošaje do klubov in zveze ter konča, da naj bo naše geslo: Vse za napredek jugoslovanskega ženskega športa«. — Iz poročila teh. referenta za lahko atletiko je posneti, da je pri nas damska lahka atletika do lanskega lela popolnoma zamrla. Lansko leto smo jo pa zopet zbudili in uspehi so že zelo vidni. Nebroj prireditev, in ne samo v kvantiteti, temveč tudi v kvaliteti smo napredovali. Startale so samo atletinje Atene in Ilirije, toda led je prebit in sedaj bo šlo lepo naprej. — Teh. referent za hazeno jc poročal, da ima podzveza 10 klubov. Omenjal je težkoče, ki ovirajo to športno panogo, da se ne more tako razširiti kakor zasluži in kakor bi bilo želeti. Državno prvenstvo je bilo zopet nepopolno. Toda naša bazena pa je v kvalitativnem pogledu v pretekli sezoni kljub temu napredovala. — Bilančno poročilo pravi, da je bilo 5.384.75 Din prejemkov in 3.359.78 Din izdatkov. Staremu odboru je bil podeljen absolutorij, nakar so se vršile nove volitve. Izvoljen je bil ves stari odbor s predsednikom g. dr. Bradačem na čelu; kooptiranih je bilo tudi nekaj novih članov. Sledilo je še nekaj predlogov, nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen. Zagreb, 11. marca. b. Današnje nogometne tekme v Zagrebu so končale s sledečimi izidi-Gradjanski 1 Uskok 5 : 1, Sparta : Derby 5 : 0, Hašk : Železničar 6 : 1. S. K. Korotan je zborovat Ljubljana, 11. marca. Med najlepše obračune svojega delovanja spada brez dvoma današnji občni zbor SK Koro-tana, ki se je vršil v salezijanskih prostorih na Rakovniku. Iz vseli poročil je zvenelo eno samo načelo: Zdrav duh v zdravem telesu«. To je geslo vsega Korotanovcga delovanja, ki jc razširjeno na pel sekcij, po katerih stremi klub za vsestransko telesno vzgojo. Tako lepega občnega zbora doslej še nismo videli pri nobenem športnem klubu; večina klubov je namreč mnenja, da je uspeh in rekord vse in se samo za to brigajo, vse drugo jim je postranska stvar. Korotan je pa z današnjim občnim zborom ponovno dokazal, da hoče celega človeka, ki bo zvesto služil svoji domovini, svojemu vladarju in Bogu. Uspehi seveda zato ne bodo izostali, četudi morda trenotno ni tako, kakor bi bilo s strogo športnega stališča želeti. Občni zbor je otvoril predsednik kluba g. Petrič, ki je pozdravil vse navzoče zborovalce zlasti pa inšpektorja g. dr. Wallanda, zastopnika ljubljanske nogometne podzveze, tajnika g Kurela in g Logarja, častna predsednika kluba in člana SK Ilirije g Betleta, ing. Bloudeka, dalje g. Sešelja in poročevalca Slovenca, Omenil je v kratkih besedah delovanje klubovo v pretekli sezoni ter omenil, da ima klub sedaj 5 sekcij in to: nogometno, lahkoatletsko, smučarsko, table-lenis in šahovsko. Dotakni! se je tudi odnošafev do drugih klubov, ki so bili vseskozi korektni in prijateljski. Tajniško poročilo je poda! lajnik g. Skuhala, duša vsega .športnega in sploh mladinskega po-kreta pri Korotanu. Nogomet je nazadoval, pri ostalih sekcijah pa je beležili lep napredek. Bavil se je z razmerami, ki vladajo v klubu, osobito pa se je zavzema! za zboljšanje istih. Blagajnik je povedal, da je imel klub 12.230.75 Din izdatkov in 10.593 Din dohodkov. Kriza, ki tare ves svet, tudi Korotanu ni prizanesla. Ker so poročevalci dovolj poročali o nogometu, se je načelnik nogometne sekcije omejil v svojem poročilu samo na statistične podatke. Lahkoatletska sekcija je sicer najmlajša, a najagilnejša, Lahkoatlete trenira g. prof. Dobovšek in svoje upehe je ta sekcija že pokazala pri lanskoletnem teku zedinjenja, pri katerem je klubov član zasedel drugo mesto. 1 udi zimskošporlna sekcija, ki se bavi zaenkrat snmo s smučanjem, je imela v minuli sezoni že jako zadovoljive uspehe. Častno jc zastopala barve svojega kluba, osobilo v Blokah, kjer je zasedel klubov član častno drugo mesto. Smučanje je treniral g. Šešelj. Table-tenis ima dve moštvi. Odigrane tekme so imele zadovoljiv uspeli, četudi ni šlo vedno tako kakor so člani želeli. Tudi šah se lepo razvija kar je zlasti pokazal pokalni turnir. Gospodarjevo poročilo je bilo zelo zanimivo. Dejal je: »Ne bodi športnik samo na zelenem polju, ampak tudi v športni sobi; klubovo opremo čuvaj kot bi bila tvoja lastnina«. Po poročilu revizorja je bil staremu odboru izrečen soglasni absolutorij, nakar je na prošnjo sedanjega predsednika v svrho izvedbe volitev prevzel predsed-slveno mesto častni predsednik g. Betteto. Pred volitvami je g. inšpektor dr. Walland v krasnem nagovoru bodril fante k novemu delu, k novim zmagam, »Kjer se nc dela, je mrtvilo, kjer ni boja, tam ni življenja,« je dejal in pozival navzoče 1 članstvo, da ostanejo zvesti Don Boscu, svo-I jemu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru in kralju v.seli kraljev, nebeškemu Očetu. Nadvse krasen govor inšpektorja g. dr. Wallandn, ki kljub preza-1 poslenosti žrtvuje mnogo časa za svojo mladino, ] je napravil na vse navzoče najgloulji vtis. Pri volitvah je bil s prav malimi sprememba-I mi izvoljen stari odbor z g. Petričem kot predsed-! nikom na čelu. II koncu je pozdravil občni zbor tudi podzvezni delegat g. Kuret, nakar je povabil tajnik g. Skuhala vse fante na duhovne vaje, ki se prično ta teden, in izredno uspeli občni zbor jc bil zaključen. (Glej športna poročila še na 1. strani) Imena trgovskih tvrdh -- poitattjančena j Mariborska nedelja Pokrajinski svet korporntivnega gospodarstva v Gorici, to je bivša Trgovska zbornica, ki ji zdaj predseduje prefekt, je poslala vsem svojim elanom naslednje opbzorilo: Ministrstvu korporacij ju bilo predloženo vprašanje, ali mora poitalijančenje tujih priimkov s prefektoviin dekletom imeli pravo močni učinek liuli na označbo trgovskih tvrdk. Ministrstvo je odgovorilo pozitivno, in sicer da se mpra tudi v smislu mnenja ministrskega predsedstva, tla ima kraljevi ukaz 10. januarja l!)2ti namen, da tuili na zunaj pokaže italijansko osvobojenih krajev in glotuika čuvstva, ki združujejo med seboj vse prebivalce uiicktiruuih pokrajin, tudi označba ivrdke izprcmenlti in prilagoditi upremembi osebnega imena. Skratka, tudi tiste trgovino, ki so po tzpre-membi priimka lastnika šo nadaljq, ohranilo prvotno ime s slovansko končnico, morajo svoje ime izpremeniti v smislu nastale izpremembe priimku lastnika. Južno Tirolsko -- Cerkev tudi tam preganjana nBOZdfavlflVO fflflO V svojem najnovejšem članku V Evropi no bo vojne trdi l.lovd George, da je tirolsko vprašanje bolno meslo za vsakega Nemca na vsem svetu iu da bo lo še dolgo ostalo. Katoliška revija Neulnnd poroča v februarski šlevilki tudi o položaju nemške manjšine na Tirolskem. Navajamo glavne odstavke iz tega poročila, ker slika posredno ludi položaj našo manjšine v Italiji. Vsakega Nemca silno boli, du je bilo Tirolsko razdeljeno v tri dele in da se južno Tirolsko, dežela nemškega hrepenenja po solnru, pod jarmom tuje države pogreza v strašno duhovno in gospodarsko bedo. Južno Tirolsko je neozdravljiva rana v odnosih med nemškim iu italijanskim narodom. 0 tem nas ne moro varati nikaka simpatija za rasizem. Dejstvo, da je Tirolska raztrgana, nas silno boli, čeprav vsa javnost nn severnem iu južnem Tirolskem v Avstriji o vprašanju južnega Tirola molči. Tu ne sme bili pozabljanja, ne odpovedi. Osnova trajnega in srčnega razmerja do Italije mora biti edino svoboda nemškega ljudstvu na južnem Tirolskem. Zatiranje južno-tirolskegu ljudstva ni v svoji polni ostrosti uzakonjeno. Kakor na Madjarskem se podrejeni organi kljub vsem pritožbam ljudstva ne pokličejo k obračunu. Ko je bilu šola popolnoma poitalijančeiin, je bil v jeseni 1B33 nemški zasebni pouk skoraj povsem prepovedan. Učitelj sme poučevali kvečjemu posameznega otroku, mora hoditi na dom in mora oblnstvu predložiti učni načrt; loda le poredko 11111 oblnstvu dovolijo poučevanje. (V Julijski Krajini jo prepovedan tudi zasebni pouki) Cerkev, najboljšo oporo zatirane iiurodnosti, 1 mnogih primerih, so glede irdnnsli iijciipga načelnega stališča pusiitiiezna dejstva tu in tirni pretresla: V nemških fnrah škofije Tridunt je že Ki italijanskih duhovnikov, nemški redovniki so bili Kdo moti nas radio? Na lianah pri Tr>lu imajo v novi kasarni .1. že-nijskega. polka ludi rudiopostnjo. Tudi tam. kakor te drugod, imajo ukaz, motili ljubljanske novice, in ga pridno izvršujejo. Aretacija odvetniškega koncipijenta »Istra« poroča iz Trsta, da je bil 25. februarja aretiran v Trstu dr. Josip Dckleva, odvetniški koncipient. — Dr. Dckleva je bil konfiniran leta 192S. Ob 10 letnici fašizma pa je bil z drugimi amnestiran. Toda policija mu jc prepovedala bivanje v Trstu. Vrnil se jc v svoj rodni kraj Materijo, kjer ima posestvo. Bil je stalno pnd policijskim nadzorstvom. Ni še zmno. ali gre samo za začasno aretacijo ali ho dr. Dckleva vnovič konfiniran. — Isti list poroča o zopetni aretaciji g. Uršiča iz Kobarida, ki je ludi komaj prišel iz konfinacije. Samo pod tem pogojem Belgrajska »Pravda« je te dni priobčila temeljit članek o položaju Trsta in Reke. Clankar po pravici trdi, da je italijanska politika proti jugoslovanski manjšini, ki ni v Julijski Krajini nikaka manjšira, pripomogla' clo nničen;a Trsta in Reke. Belgrad bi bil pripravi en pogalati »e glede Trsta in Reke, toda pod pogojem, da talija izprerneni svojo politiko proti Jugoslovanom v Julijski Krajini. SO i/gnani, nemški duhovniki kaznovani, nemškemu \ crmiaukii se slavijo ovire. Nastopajo ie dogodki, ki tradicionalno globoko vernost nemškega ljudstva na južnem Tirolskem rušijo. Obupno pa je gospodarsko propadanjo nekoč lako cvetoče dežele. Ju-žnotirolsko vino jo zgubilo svoj trg, carinske meje mu zapirajo pot proti severu, konkurenca z italijanskimi vini ni mogoča. Revščina se je naselila v nekdaj bogato zemljo. V Kalternu stoji vsak dan po 400 olrok pred samostanskimi vrati in čaka na miloščino, v kleteh leži 100.000 lil vina že iz lela 10112.; v Kppauu, ki šteje okoli 7000 prebivalcev, je bilo v šestih mesecih 025 eksekucij in 120 kmetij je pod prisilno upravo. Visoko v gorah so se vrnili k nabiralnemu gospodarstvu in v plodovitili dolinah je prišlo zaradi silnega davčnega vijaka in visokih stroškov za občinske uprave tako daleč, da so obdavčili 1 hektar zemlje letno s 300 lirami. Sadjarstvo in konzerviranje je propadlo. Nemški kmet ne more živeti več na kmetiji. Južno tirolsko je sredi gospodarskega poloma. Na občinah, ki so jih prej pošteno upravljali meščani iu kmetje, se je razpasla birokracija: občina Kittcn pri Bnzmi ima 1 občinskega tajniku in 15 občinskih uslužbencev, občina Gais, ki šleje 15110 prebivalcev, iiun štiri občinske nameščence, proračun mestne občine Brunerk znaša danes 850.000 lir (pred vojno 50.0110 kron). Južni Tirolci ostanejo Nemci. Ni se posrečilo raznarotlili nemškega kmeta, todn danes ga skušajo izpodrinili z bedo. V Bozen naj bi se iz Verone premestilo srmadno poveljstvo, da bi; tako nastalo mesto s 100.000 prebivalci in dn bi Nemci utonili. Slika globoke potrtosti se razvija pred našimi očmi, zaključuje Neiiland svoje poročilo o Tirolski. Kakšen je šele gospodarski položaj v Istri, na Krasu, v Brdih, na Vipavskem, v krajih, ki niso bili gospodarsko nikdar lako dobro situirani kakor južni Tirol! Tudi italijanske l V Rimu so v sredo odprli obrlno razstavo Dalmacije in Egcjskega morja. Zelo bogata e »Dalmatinska razstava«, kjer so posebno zastopane narodne noše in sploh narodni motivi iz Dalmacije. Svojih izdelkov ni poslal samo Zader, temveč italijanski listi poročajo, da so razstavljena tudi ženska ročna dela iz Šibcnika, opanke itd. Italijani hočejo prikazali dalmainsko domačo obrt kot italijansko. To ni nič drugega kakor propaganda ia odcepljenje Dalmacije. 5 lir kazni za vsako slovensko besedo! V Nabrežini so spremenili bivši hotel Anilre t sanutorij zu bolne na pljučih. Snnntorij je last nekega zdravniškega konsorciju. Strežnicam so dali gospodarji slrog ukaz. da se niti med seboj ne smejo pogovarjati po slovenski. Ce katero zalotijo, da je slovensko govorila, mora plačati 5 lir globe. DROBNE Maribor, 11. marca. Itezervni častniki Pod vodstvom predsedniku Perhavca se je vršil danes dopoldne v dvorani hotela Pri zamorcu« redni le ili občni zbor mariborske skupine Združenju rezervnih častnikov. Poteklo je zborovanje ob vsestranskem zanimanju zelo živahno ter v napeti debati. Prisostvovala sla 11111 kot zastopnika aktivnega častniškega zbora konjeniški |Kilkovuik Spira Cakovski in major Vojislav Maslač. Poročila o delovanju v minuli poslovni dobi so podali predsednik Perhavec, tajnik Vlado Korbar in blagajnik l.ušiu. Iz njih posnemamo, du šleje mariborska skupina :W1 rednih članov rezervnih častnikov. Proračun izkazuje 30.740 Din dohodkov in 25.400 Din izdatkov. Glavno točko današnjega občnega zbora pa je zavzemalo vprašanje, ali naj se priklju-čijo mariborski rezervni častniki novi bojevniški organzaciji -Boj . O programu le organizacije in o ciljih je referiral 1. podpredsednik Boju Lorger iz Ljubljane. Na podlagi njegovega poročila se je razvnela živahna debata, v katero so posegli člani Skaza, Amalietti, Perhavec, Burle in ilrufii. Končno je pri glasovanju prodrl predlog za pristop k Boju skoraj soglasno, ker sin se samo dva člana izrekla proti pristopu i 7:1 letni starček izginil Nn mariborsko polocijo se je danes obrnila Marija Kakovič, posestnim od Sv. Križa nad Mariborom, s prošnjo, da ji poskusijo najti moža, 73 letnega posestnika Alojza Rukoviča. Starček se je že preteklo sredo napotil v Maribor šel je k notarju, da da prepisali svoje posestvo na oba svoja sina. Od tistega časa jo zmanjkala za starini posestnikom vsaka sled. V Maribor ni prišel, ali pu morila, Čo je prišel, so pri notarju ni /.glasil. Doma so vsi prestrašeni ler obupani slutijo kako strašno nesrečo. Policija jo skupno z orožniki podvzcla poizvedbe. Mrtvaški IVOU ' Umrla je včeraj ugledna mariborska gospa Amalija Kuumel, soproga ii| okajenega vodjo gradbenega urada, mestnega nadsvetnika inž. Biiumla. Pokojnim je dosegla starost 51 let ter je uživala zaradi svoje srčne dobroto in prijaznosti vsestransko s|Hištovanje. — V visoki starosti 70 let je ugrabila smrt Jerico Norath, sopiogo mostnega uslužbenca. Naj počivala v miru! Tudi Vi lahko imate polt. hi ie lepa Fašisti so ugrabiti slovensko mlekarno Mlekarna v Hrušici. znano zadružno podjetje severne Istre, je začetkom februarja dobila faši-stovskeea komisarja iz Bistrice. Tako je ludi v lo eminentno gospodarsko podjetje fašizem zanesel svoj politični princip. To niso voV.tve! Volivske izkaznice za držnvnozborske volitve, 1:1 bodo 25. marca, se sedaj razdeljujejo med ljudi. Zanimanja pa ni prav nobenega, ker lo sploh niso niknke volitve. To je samo neko simbolično dejanje fašistične države. Kdor izjavi da;, je pravoveren, kdor bi se drznil reči ne.', je ničvredna baraba in i/dajalec domovine, ki ga doleti primerna kazen ud vsemogočne roko grmečega Jupitra. Odkod uspeh italijanske konverzije ? Od čistega navdušenja, to je jasno. Kdor se je konverziji uprl, je moral podpisati prošnjo v treh izvodih. En izvod je šel na kvesluro, mož jo s tem politično osumljen. Drug izvod ie še! na davčni urad, da moža prilisne z davki. Šele tretji je šel I na finančno miuislrslvo. Poleg tega je bilo Iretia ! obligacije deponirali pri državni banki in čakati j izplačila 11-i leta. Kdor takih argumentov lii ruz- j uniči, je moral res imeli trdo kožo. t Granata gci je ubila V Breslovici na Krasu se je zgodila strašna nesreča. Bratje Josip, Oskar in I. Krošclj so delali na polju. Josip je udaril nehote po granati, ki je bila zakopana v zemlji. Nastala jc 6ilna eksplozija in 26 letnega Josipa je zadel kos granate v gr'10. Umrl je kmalu radi izkrvavljenja. Ostala brala sla bila ranjena po telesu. Prepeljali so ju v bolnišnico v Tržič. Namen Roosoveltovih Rospodnrskih reform. Drevi ob 20 priredi Združenje železniških uradnikov javno predavanje v bivših bančnih prostorih Ljubljanskega dvora, Kolodvorska ulica. Gospodarstvenik g. Avsenek Ivan bo predaval o temi: Namen Rooseveltovih gospodarskih reform. K obilni udeležbi vabi — odbor. — Pri težkočab v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grcnčicc ločno poživ-Ijenje v zaostali prebavi Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice Nov« skrivne st pudru daje moderen „mat odraz* Vse elegantne Francozinje imajo dane« polt s tako zvnnim »mat odrazom«. To pomeni, da so iznašle, kako se doseže popolna »mat- koža, ki ostane ve:^ dan brc; bleska. Bistvo te skrivnosti je v novem načinu proizvoda, patentiranega za puder Tokalon, pri katerem je smetanova pena zmešan« z najfinejšim pudrom in trikrat presejana skozi svileno silo. Zaradi tefta se puder Tokalon drži petkrat dalje nego navadni pudri. Na nosu ali na licu ni nili sledu bleska in to celo po večernem plesanju v razgretih prostorih in po izprehodih v ve tru in dežju. Smetanova pena prepreči, d« bi puder Tokalon sušil naravno mast kože, kakor naplavijo to navadni pudri, zaradi česa' prvtsne notem koža raskavn in suha. Če žvlite imeti čudovito čarobno polt, potem s nabavite še d.ines škatlico pudra Toka on. Prepričajte se s .mi, kako temeljito se on razlikuie od navadnih pudrov ker jc smetanova pena i/.k jučno skrivnost Toka ona. Nov veter v zdravniški zbornici Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnotjubljena sestra, gospodična f1ary Schlehan v nedeljo, dne 11 I. m. po dolgem in mučnem trpljenju, previden.! s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 12. marca 1934 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg 21, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. marca 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Bit L/ CERKOVNIK \ IN BREZ ZV0NKNJA V Šcnipolnju je občina, ki jo seveda upravlja priseljeni komisar, vzela cerkovniku vso plačo. Tako ie fara ostnln brez cerkovnika in brez zvonenja. Občinskih davkov pa zato niso znižali. Poslanec Cacccse je bil imenovan za komisarja inženjerskega sindikata v Gorici. Med ponesrečenci italijanske ladje »Santoni«, ki se je ponesrečila pred Constan/o v Črnem morju, so bili tudi Hu^o de Rosignoli iz Trsta, star 26 let, Anton Misigoj 7. Goriškega, star 49 let, in 45 letni Capulo Jakob iz Milj pri Trstu. Pokopali so jih z drugimi ponesrečenci v Con-6tanzi. Na cesti iz Divače v Vreme so našli smrtno ranjenega 46 letnega Jakoba Dujiča iz Vrem (št. 46). V irst je peljal voz drv in se je moral nazaj grede ponesrečiti. Podrobnosti policija ni mogla ugotoviti. Gorški laSfsfčni tajnik Luraschi je v lorek obiskal Rihemberk na Vipavskem. Duhovniški jubilej. V Tržiču so proslavili 33 letnico, odkar je bil posvečen v duhovnika msgr. Mazzi, tamkajšnji žurnik. Mazzi je bil na listi kandidatov za goriškega nadškofa. Fašistični listi poročajo o niem, da je človek zmernih načel. Iz Mosse bodo prepeljali na vojno pokopališče v Redipulji 3900 vojakov, ki so padli na soški fronti, predvsem pod Kalvaiijo. Vatikan in USA Ameriški lisli poročajo, dn so se že pod predsedstvom g. 1100 ve rja vršila pogajanja med Vatikanom in \Vashingt011nm za obnovitev diplomatskih zvez. Pod Hooseveltom se pogajanja zelo previdno nadaljujejo. V tej misiji je nedavno prišel v Rim tudi g. Farle.v, poštni minister. Zaradi odpora ameriških protestantov se pogn inja zavlnhi eio, vendar ie zelo vnetno, dn šc bodo srečno zaključila. Ljubljana, 11. marca. Po občnem zboru Solvenskega zdravniškega društva, ki sc je vršil brez pomembnejših dogodkov v Zvezdi., je danes dopoldne polagalo račune o svojem delu vodstvo Zdravniške zbornice za Slovenijo na svoji redni skupščini v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Za to zborovanje je bilo v zdravniških vrstah toliko večje zanimanje, ker je bilo združeno z volitvijo nove zbornične uprave, ki se vrši na vsaka tri leta. Kakor vse druge panoge našega javnega življenja, tako ludi naš zdravniški stan preživlja težko socialno krizo. Mlajši zdravniki, ki pod vedno težjimi pogoji dovršujejo svoje študije nn fakulteti, ostajajo brez posla in tako jc razumljivo, da sc je zlasti v tem stanu razvilo močno gibanje proti kupičenju služb in sinekur v rokah posameznikov. Tako je mlajša generacija ztlruv-nikov tudi za tc volitve nastopila z bolj radikalnim pogramom in napovedala ostro borbo dosedanji upravi Zboinicc, ki ji je predsedoval mestni zdravnik dr. Mavricij R u s. Skupina mlajših je predložila svojo listo z vseuč. prof. dr. Koširjem na čelu, medtem ko se je starejša generacija zbrala okrog liste z nosilcem dr ličarje m , šef- Jravnikom železničaiske bolniške blagajne. Med tema dvema strujania se je bil odločilni boj, medtem ko je tretja lista z zobnim zdravnikom dr. Josipom Tavčarjem na čelu od vsega pučetka imela manj nade na uspeh. Občni zbor sam i«; potekel proti pričakovanju brez viharja in akademsko. Živahnejša debata 't je vnela samo pri točki o samostojnih predlogih. Primarij dr. Čcrnič iz Maribora je stavil za današnji čas prav aktualen predlog, naj b» zbornica uvedla posebno kartoteko o strokovni kvalifikaciji in premoženjskih razmerah vseh svojih članov ter je la svoj predlog v»daljšem referatu utemeljeval s prav prepričevalnimi argumenti Uvedba takšne kartoteke bi pomenila nekakšno moralno kontrolo nad gospodarskim položajem zdravnikov, izmed katerih so srečni izbranci res pravi bogataši, drugi pa pravi brezposelni prolc-tarci. Proti predlogu dr. Černiča sta nastopila zlasti univ. prof. dr. Scrko in upravnik splošne bolnišnice dr. R a d m a n , vendar pa je bil predlog z ogromno večino sprejet. Važen jc bil tudi predlog, ki sta ga predlagala vsak s svoje strani dr. Tičar in dr. T a v-čar o preureditvi zdravniškega pogrebnega sklada. O tej zadevi bo končno odločal sestanek, ki se bo vršil jeseni na Bledu .:< k ngresa Jugoslov, zdravniškega društva. Pri volitvah, ki so bile lajne, je skrutinij po dolgem štetju pozno popoldne ugotovil, da ie zmagala z 248 glasovi lista dr. Kos;n.i proti 211 glasovom za listo dr Tičar j a in proti manjšemu številu glasov, ki jih je zbral dr. Josip Tavčar. Predsednik nove zdravniške zbornice je vseuč. prof. dr. Košir, podprediednik direktor Higi-jtnskega zavoda dr. Petrič, tajnik dr. Marjan A h č i n , blagajnik primarij dr. Josip II e b a j n. Piedsednik disciplinskega sveta, ki je zdravniško stanovsko razsodišče, je dr. Drago Svajger, tožilec pi dr. Zivko Lapajne. Akademija mestnih uslužbencev uspela Ljubljana, 11. marca 19M. Snočnjn dobrodelna akademija mestnih nastavljenem in uslužbencev je bilu skrbno pripravljena, reklama /anjo in agitacija pa prav uspešni, t.iko da je morala v vsakem oziru uspeti. Vendar je le malokdo pričakoval tako ogromnega ohi.ska. Velika Unionsku dvorana je bila nabito polna, saj so bile vstopnice že nekaj rini poprej ni/prodane, pu rolo niogistrntni uradniki, ki so prvi kupili vstopnice za sedeže, so te vstopnice vrnili blagajni, sami zase pa so kupili vstopnice /a stojišča. Vsega občinstva cenijo na tri tisoč. K akademiji je prišlo mnogo odličnih predstavnikov naše javnosti, tako ban dr. Murušič, divizijski poveljnik general Cuknvuc, podlimi dr. Pirkmajer, mestni žunan dr. Puc in drugi odličniki ter predstavniki raznih ustanov. Koncertni del prireditve je liil nn umetniški višini. Navdušeno odobravanje so želi mislopi g. Bettetn. i/borne pianistke gdč. Bože .^apljeve, akademskega pevskega zbora, pevskega /bora Glasbene Matice, tenorista g. dr. Adriana ter orkestra Orkestralnega društva in gojencev državnega koneervntorijo, ki ga je vodil g. L. M škr junec. Napovedana pevka gn. Colohovn jo žal /bolela. Prav tnko pester je bil zabaven del prireditve. Sledili so kupleti, plesni nnstoni. nizne šale. pesmi, šlngerji v izobilju. Največ priznanja je žel umetniški nastop irospo Delnkove. ki je leno. s čudovito tehniko in Rraeijo plesnlu ti"knj prizorov s .svojimi učenkami. Navdušenje in priznanje pa so dosegli duljc nastopi gg. Uaneša, 1'eekn, Danila in drugih. K.o,ife-rencier je bil g. Pavel DcBevec, ki je s svojimi domislcki prav dobro zabaval občinstvo. \ cs obsežen program je bil zaključen šele okoli polnoči, vendar pu občinstvo ni [Kikuzalo utrujenosti. Sledila je prosta zabava občinstva. V gmotnem o/irn jo prireditev prav dobro uspela. Računajo, da bo okrog 60.0»X1 Din čistega dobička. lako velik gmotni uspeh je bil možen poleg i/kupiekn od prodanih vstopnic v glavnem zaradi tega. ker je bilo mnogo pre-plnčil. poleg tegn po so bili vsi buffeti prireditve skornj zastonj od raznih dobrotnikov založeni z jedili, pijačami, celo s cvetjem. Prodali pa so hufTcti vse do zudnje pike. Ljubljanski reveži, katerim je Bila jiriro-ditev namenjena, bodo lorej le imeli od tega umetniškega in zabavnega večera ljubljanskega občinstva nekoliko podpore. Ali ga je on ubil? Pred lr4.a?k;m sodiščem sc jc zaključila obravnava proti Rafaelu Marsiču in Antoniju Ru-peni iz Pirana, ki sta bila obdol/ena, da sta vrgla čez skalo Ivana Marsiča, očeta prvega obtoženca. Ivan Marsič se je ubil. V Piranu se je Rupena spri z gostilničarjem Marsičem. V spor, ki se je pozneje nadaljeval pred gosti'no, je posegel Sin Rafael, da bi miril. Nenadoma jc gostilničar Ivan Marsič treščil čez bližnjo skalo in se ubil. Ljudje so pričeli govoriti, da ga je vrgel čez skalo sin Rafael, s katerim sta se več!, rat prcpir.Va. Sodišče je oprostilo Rafaela Marsiča radi poman:kanja dokazov, Rupeno pa, ker ni zagrešil dejanja. Dollfuss hoče varovati narodno poseb-obijuba dolg dela nost koroških Slovencev V zadnjem Ponedel skem Slovencu« smo že v naslovu poudarili, da ie kancler Do.lfuss v^ svojem govoru v Beljaku Slovence samo omenil, ne da bi jim torej dal kako zagotovilo glede državne pol 'ike proti slovenski narodni manjšini. Pr aša želja, da se to zaupanje v sledečem razvoju utrdi in poglobi tudi ob dejanj h.« Tudi mi izražamo željo, da bi lepim besedam sledila tudi dejanja. Proslava 400letnice gradiščanshih Hrvatov Dunaj, 9. marca. | Čudno se nam dozdeva, zakaj neki nas časopisje v domovini, v Zagrebu kakor v 1 Ljubljani, vztrajno prezira. Naj se zgodijo med nami Gradiščanskimi Hrvati se tako važni dogodki, ni o njih nikdar besede, čeprav včasih sami pošljemo jugoslovanskim listom poročila, ali gredo dosledno v kos! Toda vsaj o preznameniti 4lMl-letnici naj I bo nekaj vrst v »Slovencu«, i kar gospoda urednika lepo prosimo. Lam so v Avstriji pompozno praznovali 250-letnieo osvobojenja Dunaja I. 1683. pod Janom Sobjeskim. Tudi grndiščanski Hrvati smo sodelovali, saj so se na Dunaju in v avstrijski vojski takrat borili znani naši možje. Mi smo proslavljali osvobojen e tudi radi' tega, ker .ie bila takrat pred 250 leti strahovito prizadeta tudi naša ožja domovina. Suj so se turško čete valile skozi našo zemljo ter tu opustošile vse, kar je zadela njihova peta. O teli dogodkih smo tudi mi po vsej Grndiščanski Hrvatski govorili in razpravljali na shodih in slavnostih, ki so se jih z nami udeleževali tudi naši nemški in madjarski sosedje. (Vsako naše selo ima za sosede tudi Nemce in Madjare.) Ijotos pa bomo slavili 400-letmco našega dodeljen ju v sedanje kraje iz stare domovine tam doli od Like in Primorja ter iz čakav-skih okrožij. '— Ko so bili Turki 1. 1529. pri Dunaju poraženi ter. jo .je moral sultan So-liman ml kuriti s svojimi 300.000 divjaki, (cesar Ferdinand je dal v spomin kovati denarje z napisom: Turkenbefreiung \Viens 1529) so bili kraji današnjega Gradišča grozovito porušeni in uničeni. Ogromna posestva so bila brez žive duše. Ogrski latifun-disti so iskali novih naseljencev, in tako so prišli tudi v našo staro domovino in vabili cele vasi v svoje kraje. In res so se dvignile cele naše vasi z duhovniki in občinskimi na- čelniki ter se začele preseljevati sem gori jiroti Donavi in tndi čez njo v Slovaško in na Moravsko. Od Bratislave doli do jugoslovanske meje smo razkropljeni v nekako 100 vaseh. — Toda žilav naš narod se je ohranil do danes z malimi izjemami, ki jih imajo na vesti Nemci, ne Madjari. Iz Som botelja so nam vsilili v kakih 22 vasi nemške duhovnike že v 17. in 18. stoletju in narod se je ponemčil. Toda od Donave (prvo veliko selo je Geea, Kittsee, pravijo Nemci), do jugoslovanske meje živi okrog 70.0011 Hrvatov, ki imajo danes celo dosti dobro hrvatsko solo, povsem »narodno« cerkev, veliko društev; prav živahno narodno življenje živimo in se veselimo povojnega napredka v Avstriji. (O tem bi V um, gospod urednik, o priliki kaj več sporočil, ako Vam bo prav.) Ix»tos poteka 400-let, odkar je dokazano, du so prva hrvatska sela došla iz stnre domovine sem v Gradišče. Zato so bile po vsem Gradišču že velike slavnosti. Zaključek vseli teh proslav pa bo v nedeljo, 11. marcu nn Dunaju. Popoldne ob 5. bo v cerkvi sv. Mihaela poleg dvora (ki je postala uekuka hrvatska cerkev, ker je vsako nedeljo hrvatska služba božja s pridigo), cerkveua svečanost, na kateri bo imel slavnostno pridigo naš stari bojevnik župnik Martin Meršič i/. Velikega Vorištofa (Gross Warasdorf), potem zahvalnica. — Zvečer pa bo velika svet-ska slavnost v Hofburgu, Neuer Saal. Udeležbo so napovedali tudi kardinal Innitzor, kancelar Dollluss, mnogi ministri, deželna vlada itd. Po pozdravu predsednika »Djačko-ga Kola« bodo govorili župnik iz Čembe Petar Jaudriševič, dež. svetnik dr. Lovro Karali, zastopnik Hrv. Kulturnega društva, kardinal Innitzer in morda še drugi. Pelo bo pev-! sko društvo iz Trnjštofa hrvatske pesmi. O poteku te zanimive slavnosti bomo po možnosti še poročali tudi bratom Slovencem. švedski princ Sigvard se je vendar poročil z Eriko Palzkovo. Poroka je bila v I on Ionu Radovednost sicer hladnih Angležev je bila tako velika, du je morala policija zadrževati množico, ko se je novi par po poroki pokazal na ulico. Gradiščanshi Hrvati hočejo šolskega nadzornika Dne 22. p. m. je bil v gradiščajiskein dež. zboru enoglasno izvoljen za dež. glavarja inž. S.vlvester. Povodom izvolitve je imel I daljši nagovor, v katerem je med drugim izjavil: V pogledu narodnih manjšin nimamo nobenega vzroka se pritoževati. Ce hočem biti pravičen, moram potrditi, da so bile narodne manjšine, predvsem naši vrli Hrvati, vedno na strani države. Zato je naša | dolžnost, du to zvestobo Hrvatov nagradimo : •; tem, da jim izpolnimo željo nastavitve po-! sobnega hrvaškega šolskega nadzornika. Irina, S Hm in Raspulin Pravda, ki je nastala radi uprizoritve Raspu-tinovega življenja v filmu Metro Gold Mayer :n o kateri smo zadnjič poročali, se je v Londonu zaključila. Irina, žena kneza Jusupova, ki je umoril Rasputina, je tožila filmsko podjetje, da je bila v fiimu napačno in nez^odovinsko prikazana. Filmsko podjetje je moralo slano plačati to svojo ne-okusnost, ki jo je zagrešilo v hlastanju za senzacijo in za denarjem seveda. Čim senzacionalnejši bi bil film, tem več denarja bi prinesel. Sodnik je obsodil podjetje na odškornino 10.000 funtov, to je 2,400.000 Din, in aa 25.000 funtov drugih stroškov. Masaryh in ženske Karel Čapek piše: Lahko bi navajali Masary-kove knjige in članke, toda bodi mi dovoljeno, da navedem njegovo zasebno življenje in njegova na-ziranja v pogovorih. Lahko mu uOovar ate v čemerkoli; razgovori! se bo z vami mirno in brez leze. Toda skušajte kaj moško podeenlj vega povedati o ženskah; takoj vzplamti in zavrne 1 aše besede s silo, ki mu sicer ni lastna. Na takšna mnenja moškega povzdigovanja reagira nehote in z vso svojo osebnostjo; to ni ne vljudnost, ne vileštvo, temveč vera. »Ženske so boljše kakor moški, one so čistejše in spodobnejše.« Kaz'ovor napelje na ločitve. »Ugotavljam vzroke kolikor mi je mogoče in uvidim, da je krivda skoro vedno na moškem; m čeprav je marsikaj žena kriva — tudi tedaj nosi krivdo moški za to, kar je naredil iz ženske«. Ničesar ne dovoli, da bi slabega o ženski rekli, toda pri tem ni nikakega sledu o galantnosti ali prilizovanju kavalirja. Prej je to spoštovanje pred materjo, sodelavko, pred čistejšim in bolj notranjim človekom. »Berem ženske romane, več doživetja in modrosti je v njih — čakam, da nam ženske dajo resnični sodobni roman.« Da, mu odgovorite, loda so tudi poklici, v katerih sc /enske doslej šc niso posebno izkazale. Takoj vas prekine. Ko bi toliko stoletij v teh poklicih delale, bi jih šele smeli moški v tem pogledu soditi, tedai bi videli, kaj znajo in kaj ne. Govorimo o pomanjkajočem sodelovanju žensk v politiki. »Potem je prav to napaka te politike, vam on gotovo izjavi. Pomislite samo. da so bile ženske kraljice in da niso prav nič slabše vladale kakor drugi oblastniki.« In tako dalje. Citiral bi lahko brez konca; vedno govori iz njega to popolno prepričanje o ženskosti in pripravljenosti, da veruje vanjo. Tako močna in tako sama ob sebi umevna vera ne more biti rezultat samega razglabljanja, samega mnenja; ona je darilo življenja, porojeno iz doživetja. Mož, ki lako lepo, s takšnim zaupanjem in s takšno velikodušnostjo zre na ženske, mora nositi v sebi veliko in edinstveno izkustvo ljubezni. Ljubezen je zadnja beseda njegove moralne filozofije, ljubezen do človeka je vodilo njegove politične filozofije; toda preden je ljubezen postala ideja, je morala izpolniti življenje človeka. Poglejte moža, ki seže do človeške ljubezni z ljubeznijo do žene, mož, ki živi s srcem in ustvarja. Poiščite moža ali misleca, ki bi bil vam, ženske, bližji! Tvrdka A. Volk t |nhl|KDa Ke*l)t-va <*et>la M nmli uaic-rnt,)* ttr frflf [rirnifn«. mokr >n iruicr ail«**«k*- ■Klf-lke Zahtevajte ceniki Inserirajte v Ponedeljskem Slovenca! Pred nakupom si ogleite veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stohe, holenderiev. malih dvokoles tricikljev, šivalnih strojev motoriev in dvokoles v prostorih domače tovarne ..TRIBUNA" K Batjei, Ljubljana. Karlovška e.4 Najnižje cene! - Cenik franko. A. Daudet: Obleganje Berlina (Prevedel Vojnik.) Z doktorjem V.-jem sta šla po ulici Elizejskih | polj ler razpravljala o zidovih, ki so jih preluk- i njale granate, o predrtih obcestnih hodnikih, o | obleganju Parjza. Malo preden sva prišla na okro- i gli Zvezdni trg se je doktor ustavil, mi pokazal I eno tistih velikih hiš, ki so tako sijajno postavljene okoli slavoloka Zmage ter dejal: »Ali vidite tam gori na balkonu tista štiri zaprta okna? V prvih dveh avgusta, tistega strašnega lanskega avgusta, ki je bil poln neviht in velikih nesreč, so me poklicali tja zaradi primera mrtvo- i uda. To je bilo pri polkovniku Jouveu. oklopniku prvej>a cesarstva, starem zagrizencu slave in do- ; moljubja, ki je takoj ob začetku vojne' prišel sta- . novat na Elizejska polja v stanovanje z balkonom, i Ali uganete, zakaj je to storil? Da bi prisostvoval j zmagoslavnemu povratku naših čel. . Ubogi star- 1 ček! Za poraz pri VVeisenburgu je zvedel, ko je ; odhajal od kosila. Ko je pod proglasom udaje eital Napoleonovo ime, je padel kakor od strele zadet. Starega oklopnika sem našel iztegnjenega na ; preprogi v sobi; ležal je kot je bil dolg in širok: 1 obraz je imel krvav in nepremičen, kakor če bi j ga kdo s kijem udaril po glavi. Kadar je stal, je \ inoral biti zelo velik: ko je ležal, se je zdel neizmeren. Imel je lepe poteze, ponosne zobe in lepo počesane bele lase, oseindesetietniku pa bi mu jih človek prisodil le kakih šestdeset... Poleg njega je vsa v solzah klečala njegova vnukinja. Bila mu je podobna. Človek, ki bi ju tako videl drugega poleg drugega, bi dejal, da sta to dve lepi grški svetinji, skupno odtisnjeni, le da je ena antična, prstena, in ima nekoliko zabrisane poteze, druga pa je sijajna in jasna. Žalosl tega otroka me je ganila. Tudi njen oče je bil vojak — bil je v Mae-Mahonovem štabu — in slika tega pred njo iztegnjenega starca ji je klicala v spomin ne manj strašno sliko. Tolažil sem jo, kolikor sem mogel in znal, toda sam pri sebi nisem imel mnogo nade, da bi se mi posrečilo, da starca oživim. Zakaj popolnoma je ohromel, in če imaš osemdeset let, ne okrevaš več lahko. In res je bolnik ostal Iri dni v isti nepre-iničnosti in otrplosti... Medtem je novica o Reichs-hoffenu3 prišla v Pariz. Spominjate se še, na kako čuden način. Prav do večera sino bili uverjeni o veliki zmagi: dvajset tisoč Prusov ubitih, prestolonaslednik iijel. Ne vem po katerem Judežu, po katerem magnetičnein toku je šel odmev tega narodnega veselja do našega gluhonemca v predsmrtje njegovega mrtvouda, resnica pa je, da sem tisti večer, ko sem se približal postelji, našel tam čisto drugega človeka. Oko je bilo skoraj jasno, jezik manj ležek. Imel je toliko moči, da se mi je nasmehnil in da je dvakrat zajecljal: »Zma-ga!« — Da, polkovnik, velika zmaga!... In medtem, ko sem mu podajal podrobnosti lepega Mar-Mahono-vega napredovanjqa, sem videl, kako so mu poteze popuščale in kako se je obraz jasnil... Ko sem odhajal, me je deklica vsa bleda čakala pred vrati, fhtela je. »Saj je vendar rešen!« sem ji rekel in jo prijel za roke. 1 NeinSko-francoskn vojna 1870/71. (Op. prev.) * Pri R. so 6. avg. 1870 Rusi premagali Francoze. (Op. prev.) Nesrečni otrok je komaj imel toliko poguma, da mi je odgovoril. Pravkar so razgluševali po mestu resnični Keichshoffen: Mac-Mahon na begu, vsa armada razbita ... Prepadla sva se spogledala. Globoko se je užalostila, ko je pomislila na svojega očeta, .laz pa sem se tresel ob misli na starca. Čisto gotovo se ne bo mogel upirati temu novemu sunku ... Kaj storiti? .. Pustiti mu veselje in slepila, ki so ga oživila!. . Toda tedaj bi bilo j treba lagati... vNo, bom pa lagala!« je dejala junaška deklica, hitro obrisala solze in se vsa sijoča vrnila v sobo starega očetu. Zelo težko nalogo je prevzela. Prve dni je še šlo. Dobričina je imel slabotno glavo in se je pustil varati kakor kakšen otrok. Toda z zdravjem so se jasnile tudi njegove misli. Treba ga je bilo seznanjati z gibanjem armad ter mu citati vojaška izvestja. Milo se ti je storilo, če s! videl, kako je bil ta lepi otrok noč in dan sklonjen nad zemljevidom Nemčije ter zabadal zastavice, trudeč se, da hi zamislil slavno vojno; Bazaine pred Berlinom, Froissart na Bavarskem, Mac-Mahon ob Baltiku. Za vse lo me je vpraševala sveta in pomagal sem ji, kolikor sem mogel; njen stari oče pa nama je največ bil v pomoč pri tem domnevnem vpadu. Pod prvim cesarstvom je Nemčijo tolikokrat osvo jeval! Vse udarce je vedel v naprej: "Zdaj bodo šli tja... To bodo naredili. .« in njegove napovedi so se vedno uresničevale, zaradi česar ni bil malo ponosen. Osvojili smo dosti mest, dobili dosti bitk, a zanj nismo šli nikdar zadosti hitro. Ta starec je bil nenasiten!... Vsak dan, ko sem prišel, sem zvedel za nov uspeh našega orožja: 'Doktor, Mainz, smo osvojili,« je deklica rekla z žalostnim smehljajem, ko mi je prišla nasproti; skozi vrata pa sem začni vesel glas, ki je vzklikal: Dobro gre, dobro!... V enein tednu bomo vkorakali v Berlin.« Medtem niso bili Prusi od Pariza dosti dlje nego teden dni... Sprva smo premišljevali ali ne bi bilo boljše, da bi našega bolnika prepeljali na deželo; loda lam zunaj bi zvedel, v kakem stanju je Francija, meni pa se je zdel še preslab, še preveč otopel od kapi, da bi mu smeli razodeti resnico. Odločili smo torej, dn ostanemo v Parizu. Prvega dne obleganja sem šel k njim, spominjam se. zelo vznemirjen in s tesnobo v srcu, ki | ao nam jo povzročila zaprta pariška vrata, bitke \ pod zidovi ler mestna okolica, ki je postala meja. Dobil sem dobričino, ko je vesel in ponosen sedel na postelji; »No, je rekel, torej se je obleganje le začelo!« Osuplo sem ga pogledal: »Kako, polkovnik, vi vesle?« Njegova vnukinja se je obrnila k meni: »Da, doktor!... To je velika novica... Obleganje Berlina se je pričelo...« To je rekla z mirnim obrazom ter potegnila iglo. Kako naj bi polkovnik kaj slutil? Trdninv-skih topov ni mogel slišali. Tega nesrečnega Pariza, zloveščega in razburjenega ni mogel videti. Edino, kar je s svoje postelje videl, je bil del stene slavoloka Zmage in v sobi okoli njega različna ropotija iz prveiia cesarstva, ki je ohranjala njepove iluzije vedno sveže. Slike maršalov, vrezi bitk, rimski kralj v otroški obleki; veliki podstavki, čisto togi, okrašeni z bakrenimi trofejami, obloženi s cesarskimi ostanki, s svetinjami, z bronom, s | kamnom s Sv. Helene, ki je bil pod stekleno kroglo, z miniaturami, ki so predstavljale isto damo zdaj nakodrano, zdaj v plesni obleki, potem v žolti obleki s širokimi rokavi in z jasnimi očmi - in vse to: podstavek, rimski kralj, maršali, žoltn dama z vzravnano postavo, z visokim pasom, vsa tu na-kupičena togost je izvirala iz 1. 1806. Vrli polkovnik! Obleganju Berlina je tako prostodušno verjel bolj zaradi tistega ozračja zmag in osvojitev, nego pa po tem, kar smo mu mi rekli. Od tega dne so naše vojne operacije postale bolj zapletene. Osvojiti Berlin, lo ie bila zdaj le še stvar potrpežljivosti. Od časa do časa, kadar se je starec le preveč dolgočasil, so mu brali pismo njegovega sina, seveda le namišljeno pismo, ker ni nič moglo v Pariz in ker so Mac Mahonovega pribočnika že po Sedatiu odvedli v neko nemško trdnjavo. Ali si lahko predstavljate obup tega ubogega otroka, ki ni imel nikakih vesti od svojega očeta iu je vedel, da je ujet, brez vsega, mogoče celo bolan in je kljub temu inoral pisali njegova vesela pisma, nekoliko kratka, kakor jih navadno piše iz vojnega taborišča vojak, ki gre v osvojeni deželi vedno naprej. Včasi ni imela dovolj moči, da bi jih pisala: tedaj so po cele tedne ostajali brez novic. Toda starec se je vznemirjal in ni več spal. Tedaj je hitro prišlo iz, Nemčije pismo, ki mu ga je med zadrževanjem joka Pitala. Polkovnik je pobožno poslušal, se razumno smehljal, odobraval, grajal ter nam pojasnjeval nekoliko zmedena mesta. Najlepša pa je bila njegova duša v odgovorih, ki jih je pošiljal svojemu sinu: »Nikdar ne pozabi, da si Francoz,« mu je dejal. »Bodi plemenit proti tem ubogim ljudem. Ne delaj jim vpada pretežkega...« i In ta priporočila brez konca, divne pridige o spoštovanju lastnine, o vljudnosti nasproti ženskam, : vse to je bil pravi zbornik vojaške časti, ki naj ga uporabljajo zavojevalci. Vmes je mešal tudi nekatera splošna razmišljanja o politiki ler mirovne pogoje, ki jih naj naložijo premagancem. Povedati moram, da pri vsem tem ni mnogo zahteval: »Vojno odškodnino in nič drugega .. Zakaj neki jim naj bi jemali dežele? . Ali se da iz Nemčije narediti Francija?. « To je narekoval s krepkim glasom in v njegovih besedah si čutil toliko preprostost, tako lepo domoljubno vero, da i je bilo nemogče, da ne bi bil ginjen, ko si ga j poslušal. Medlem je obleganje vedno napredovalo — j toda 110 obleganje Berlina, na žalost!... Bil je čas ] velikega mraza, obstreljevanja, epidemij, lakote ! Toda zaradi naše pažnjo in prizadevanja ter zaradi neutrudne nežnosti, ki se je okoli njega poninože-valn, ni bila starčeva vedrost kaljena niti trenutek Čisto do konca smo zanj imeli beli kruh in sveže meso Samo zanj smo ga imeli; in no morete si predstavljati ničesar bolj genljivega, kakor so bili obedi starega očeta, tako nedolžno sebični: slaree na svoji postelji, svež in smejoč, prtičem pod brado; polec njega vnukinja, nekoliko zbledela od stradanja, ki mu vodi roke, mu daje piti. mu pomaga pri jedi vseh teh dobrih, prepovedanih reči. Ko ga je kosilo poživilo, se je stari oklopnik v ugodju, ki so ga povzročali topla soba, zimska burja, ki je pihala zunaj in sneg, ki se je vrtinčil ob njegovih oknih, spominjal svojih vojen na severu ter nam že stotič pripovedoval o tistem nesrečnem umiku iz, Rusije, kjer niso imeli druge jedi kakor mrzli prepečenee in konjsko meso. Razumeš, mala, jedli smo konje;« Mislim, da je to prav dobro razumela. Že dva mesecu ni jedla drugega .. Naš trud z bolnikom pa je postajal tem večji, čini bolj se je bližalo ozdravljenje. Otrplost vseh njegovih čutov in vseh njegovih udov, ki nam je doslej bila v prid, je začela popuščati. Ze dva ali trikrat je zaradi strahovitega streljanja pri vratih Maillot poskočil s stola ter kakor lovski pes napeto poslušal; primorani smo bili, da iznajdemo zadnjo Bazainovo zmago pod Berlinom in salve, ki so jih streljali v počastitev padlih. Drugič, ko smo njegovo posteljo potisnili k oknu — zdi se mi, da je to bilo na četrtek Buzenvala3 — je prav dobro videl narodno stražo, ki se je na aveniji Velike armade na gosto razporejala. »Kaj pa delajo te čete tukaj?« je dobričina vprašal in slišali smo. kako je mrmral med zobmi: Kako slabo se držijo. Kako slabo! Nič drugega ni rekel; toda mi smo vedeli, da bomo morali biti odslej bolj previdni. Na nesrečo nismo bili zadosti. Ko sem nekega večera prišel, je deklica vsa zmedena pritekla k meni: .Jutri bodo vkorakali,« je rekla. Ali je bila v tistem hipu soba starega očeta odprta? Dejstvo je, da sem se pozneje, ko sem o tem premišljeval, spomnil, da je imel ta večer nenavaden izraz v obrazu. Verjetno je, da naju je slišal. Le da sva midva govorila o Prusih, on pa je menil Francoze; mislil je na tisti zmagoslavni vslop. ki ga je pričakoval že tako dolgo: Mac-Mahon, po aveniji stopajoč tned cvetjem v slavnostni obleki kakor pri Liitzenu,' pozdravljajoč preluknjane prapore in od smodnika črne orle... j Ubogi oče Jouve! Brez dvoma si je predstavljal, da se bojimo prevelikega vznemirjenja in da ga hočemo zato odvrniti od tega, da bi prisostvoval sprevodu naših čet. Zato se je tudi čuval, da bi o tem spregovoril besedico; toda drugi dan se je ob uri, ko so pruski bataljoni plašno krenili na dolgo pot, ki vodi od vrat Maillot proti Tuilerijam, okno lani gori nalahko odprlo in polkovnik se je na balkonu prikazal s čelado, z veliko sabljo in z vsemi slavnimi cunjami starega oklepnika. Še zdaj se vprašujem, kakšna silna volja ga je dvignila na noge in ga opremila. Gotovo pa je, da je bil tam, da je stal za ograjo in se čudil, da so ulice tako prazne in tihe, da so polkna zaprta, da je Pariz mrk kakor velik lazaret, da so povsod zastave, toda tako čudne,, čisto bele z velikimi rdečimi križi, in da nihče ne gre našim vojakom naproti. Trenutek je lahko mislil, da se moti Toda ne: tam doli za slavolokom Zmage je nastajalo zmedeno vršanje, neka črna četa pa se je daljšala v vstajajoči dan... Potem so, malo po malo, pobli-skavali vršički čelad, majhni bobni so pričeli bobnati in pod lokom Zvezde je ob težkih korakih oddelkov in ob zadevanju sabelj zadonela zmagoslavna Schubertova koračnica! Tedaj se je v mračnem molku na trgu zaslišal krik, strašen krik: »Na pomoč!, i. Na pomoči... Na pomoč!... Prusi!« In štirje ulani predstraže so mogli videti tain gori na balkonu velikega starca, ki se je opolekel in mahal z rokami in potem padel. To pot je bil polkovnik Jouve zares mrtev. Prevedel Vojmil D. 3 Grad pri Parizu, kjer so 19. januarja 1871 zmagali Nemci. (Op. prev ) 1 L. 1813 je pri Liitzenu Napoleon premagal Ruse in Pruse. (Op prev.)