301
Novice.
Janko Krsnik.
Slovenec Dima sreče! Najboljše može, najdelavnejše in najnadarjenejše rodoljube vzela nam je smrt v njjh najlepših letih in sedaj tudi moža, od katerega smo pričakovali še jako mnogo, Janka Krsnika. Kot pisatelj, kot politik in kot rodoljub zavzemal je Janko Krsnik odlično mesto v našem narodu in ž njim je ta mali, s tolikimi težavami boreči se narod izgubil jednega najboljših svojih sinov. Pokojnik se je rodil 4 septembra 1852. na Brdu Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, juridične študije pa na Dunaji. L 1876. je vstopil pri ljubljanski finančni prokuraturi, pa 1. 1877. opustil to kari-jero ter prestopil k notarjatu. Imel je srečo, da je bil že 1. 1880. imenovan notarjem in sicer za njegov domači okraj, za Brdo. Od tedaj je živel na svoji grajščini, živel svoji rodovini, literaturi in politiki. Pred dvema letoma je jel bolehati in kmalu se je pokazalo, da se ga je prijela sušica. Iskal je zdravja  v Gleichenbergu, a ni   ga našel;   v torek so ga  pri-
peljali iz Gleichenberga v Ljubljano in tu je v noči od torka na sredo ob 1/2 1. uri izdihnil blago svojo dušo, zapustivši udovo in 8 otrok Krsnik se je že v mladih letih zanimal za literaturo. Zložil je in obelodanil mnogo lepih lirskih pesmij, kasneje pa, po uplivu Jurčičevem, posvetil se je novelistiki. Njegovi romani spadajo mej najznamenitejša slovenska leposlovna dela. Pisana so duhovito, v elegantnem slogu, zanimivo in zabavno ter zagotovljajo Krsniku časten spomin v slovanski literarni zgodovini. Snovi svojim povestim je Krsnik zajemal iz malomestnega in kmetskega življenja, slikal je naj-rajše socijalno in rodbinsko življenje grajščakov, kmetov in meščanov, a po načinu pisanja, po izvirnosti idej in opisovanja, po fini tehniki je nadkrilil vse druge slovenske pisatelje. S Krsnikom je narod slovenski izgubil najgeuijalnejšega svojega pisatelja. Izgubil pa je ž njim tudi odličnega politika. Jurčič je pridobil Krsnika za sotrudnika „Slov Naroda". V tem listu, kakor tudi v „Novicah" je priobčil Krsnik mnogo duhovitih političnih člankov, kateri so obujali mnogo senzacije a kmalu je dobil priliko, da je nastopil tudi kot praktičen politik v dež. zboru kranjskem, čegar član je ostal do smrti Dvakrat so ga izvolile kmetske občine brdsko - kamniškega okraja, pri zadnjih volitvah pa trgovinska zbornica kranjska, katere delavni član je bil pokojnik mnogo let V deželnem zboru je bil Krsnik vedno zagovornik previdnega postopauja; ni vselej soglašal s taktiko drugih poslancev, a bil je vedno in odločno naroden, vedno resničen prijatelj kmetskega prebivalstva in delaven zagovornik svojih volilcev Oilikoval se je kot spreten debater in duhovit govornik Kot človek je bil Krsnik jeden najsimpatičnejših mož. kar jih imamo mej našimi veljaki Bil je dovtipen, zgovoren in zabaven kot družabnik, radodaren, idealnodovzeten, delaven kot rodoljub, skrben in blag kot soprog, vesten in zanesljiv, iz kratka plemenita, res zlata duša, čislal in ljubil ga je vsak, kdor ga je poznal. V petek položili so pokojnikovo truplo na Brdu k večnemu počitku Umrl je v mladih letih, a dasi nas je dosti prezgodaj zapustil, ostavil nam je svoja dela in ta mu zagotavljajo trajno slavo Bodi Janku Krsniku žemljica lahka in časten spomin !
—   Ljubljanski župan pri cesarju. Presvetli cesar sprejel je te dni župana ljubljanskega Ivana Hribarja v posebni avdijenciji Župan je cesarju poročal o zadnjem potresu in ga prosil podpore, da bi se odložil rok za vračanje posojil in da bi se zmanjšale anuitete, ter da bi se ustanovila v Ljubljani mehanična delavnica. Cesar je obljubil županu svojo podporo glede izrečenih prošenj in ga obširno izpraševai o potresu.
—   Odlikovanje. 24. t. m   je v načelniški pisarni tukajšnje južne   železnice   stoki   prost dr. Klofutar v spremstvu kanonika   g.   dr.   Elberta   in   knezoškofijskega   tajnika  g.   J Šiške  pripel   g.   načelniku   Evgeniju   Gutmanu   od   sv.   očeta Leona XIII.  podeljeni mu viteški križec reda sv. Silvestra.
—   Umrl je 19. t. m. c. -kr računski svetnik pri dež. vladi g.  Vilibald Bregar v starosti 59 let.
—   Razmere v Istri so postale že uprav divjaške in ves svet se jim mora le čuditi. Pred kratkim je prišel dr. Laginja v Rovnij, da zagovarja tam več hrvaških obtožencev. Lahi so mu prirejali demonstracije, tako da je policija are-tovala več izmej njih, gostilnačarji pa mu niso hoteli dati kosila. Vsled tega je zahteval, naj se obravnava proti obtoženim Hrvatom odloži, kar se je tudi zgodilo.
—  Glasbena Matica. Odbor se je pod predsedstvom g. Fr. Ravniharja te dni konstituiral in je izvolil podpredsednikom g. A Svetka, tajnikom g. I. Beleta. blagajnikom g. A. PetrovČiča, knjižničarjem g. A. Razingerja, gospodarjenj g. I. Sbrisaja in šolskim nadzornikom g. dr. G. Volčiča Število društvenih  Članov je narasla na 755.    Glasbeno šolo je obis-
302
kovalo letos 355 gojencev. Proti lanskemu letu je število učencev naraslo za 60 Pevski zbor je v minuli seziji sodeloval pri II koncertih. Kot društveni dar za bodoče leto se že tiska „Zbirka patitur moških zborovu.
—    Družba   sv. Cirila   in Metoda  ima  svojo  XII.
v
redno veliko skupščino v Skoiji Loki v četrtek dne 5. avgusta 1897. 1. z nastopnim vsporedom: I. Sv. maša ob 9. uri v mastni župnijski cerkvi II. Zborovanje ob 10. uri pri „Zlati kroni" 1 ) Prvomestnikov nagovor. 2) Tajnikovo poročilo. 3 ) Blagajnikovo poročilo. 4.) Nadzorništva poročilo. 5 ) Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. (Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: Ivan Murnik, dr. Ivan Svetina, dr Josip Vošnjak. Andrej Zamejic) 6 ) Volitev nadzorništva (5 članov). 7 ) Volitev razsodništva (5 članov) Pri-stavek. 1 ) Predvečer, dne 4. avgusta t. 1, naj se ob 8. uri p. n skupščinarji in p n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne g. Ferlinca (pri „Zvezii") — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Ciiila in Metoda posebno naklonjeno slav. pevsko društvo »Ljubljana". 2) Dne 5. avg. odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 7 08 uri zjutraj. 3) Po zborovanji skupni obed na Štemarjih pri g. Val. Sušniku ob 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 3. avgusta pri slavnostnem odboru v Škofji Loki. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr. 4.) Ob 5. uri koncert na Štemarjih. Vstopnina 50 kr. 5) Odhod iz Škofje Loke proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 9. uri 20 minut zvečer
—  Imenovanja. Evidenčna tehnika gg. Roger Bassin in Henrik Swalia sta imenovana evidenčnima geometroma, prvi za vipavski, drugi za mokronoški okraj.
—   Premeščenje. Učitelj glasbe in petja na učiteljišči v Kopru g. Anton Dekleva je premeščen na učiteljišče v Ljubljano.
—   Draginjska   doklada  drž. uradnikov,    Ker drž zbor ni mogel rešiti vladne predlog   glede   draginskih   doklad ljubljanskim   uradnikom, je cesar   s   posebno   naredbo   z   dne 22   t   m. zaukazal,   izplačati uradnikom   potresne   podpore v skupnem znesku 63 000 gld
—   Celjsko gimnazijsko vprašanje se je provizorno rešilo na ta način, da je vlada namesto slov. gimnazije ustanovila pri veliki gimnaziji slov. samostojne razrede, kateri so administrativno zvezani z veliko gimnazijo, imajo pa svoje samostojno vodstvo. Potrebne troške za razpušČeno gimnazijo in za nove razrede je dovolil cesar potom naredbe.
—    Preganjan slovenski profesor. Gosp. protesor Apih v Celovci je bil svoj čas prevzel ravnateljstvo celovške višje dekliške šole. Nemški profesorji so ga zavidali za ta revni postranski zaslužek in se niso sramovali to javno pokazati po svojih prijateljih in somišljenikih v dež. zboru in v mestnem zastopu. Prof. Apih je nemške profesorje za to grdo postopanje primerno osramotil; odpovedal se je namreč prostovoljno ravnateljstvu rečene šole.
—   Odlikovan slovenski umetnik. Naš rojak, gosp. Alojzij Repič, gojenec dunajske akademije obrazilnih umet-nostij , je dobil od akademije prvo odlikovanje, takozvani „Schillerpreis".
—   Pol. društvo »Edinost« v Trstu izvolilo je na svojem občnem zboru dne 18. t. m. naslednji odbor: Mate Mandic, predsednik, Ivan Balanc, dr. Gustav Gregorin, dr. Otokar Kybaf, Jos Turk. Makso Cotič, Jos. Katalan, Kornelij Gorup, Ante Bogdanovic in Ivan Fajdiga, odborniki: Fr. Šuman, Ant Miklavec, Martin Pečar, Miha Hrovatin, Ivan Martelanc, Jak Perhavc, Iv. Gorjup, Alojzij Gorjup, Iv. M. Vatovec, namestniki, dr. Jos. Abram in Ivan Prelog pregledo-valca računov.
v
—   Šolska nadzorstvo na Primoskem. Lahi na Primorskem se močno trudijo, da bi Slovencem in Hrvatom vzeli še tisto malo ljudskih šol, kar jih imajo Vlada jim gre seveda krepko na roke.    Tako je pred kratkim   odstavila šol-
skega nadzornika za tržaško okolico J. Dolinarja, na čegar mesto pride gotovo kak strupen Lah. Dalje je vlada premestila tudi nadzornika srednjih šol V. Leschanofskega. Ta je-sicer hud sovražnik Slovencev ali zameril se je tudi Lahom in ker ga ti več ne marajo, ga j* vlada seveda hitro odpravila.
—    Matura na mariborski gimnaziji. Letos prišli so obiskovalci slovenskih paralelk na mariborski gimnaziji prvič do mature in dokazali so sijajno, da so paralelke izvrstna uredba. Maturo je delalo 32 dijakov, mej katerimi je bilo 9 Nemcev in 23 Slovencev. Trije dijaki so padli na dva meseca, vsi drugi so maturo naredili, mej njimi 14 dijakov> 12 Slovencev in 2 Nemca, z odliko
—    Celjski mestni urad, kateri je še 1 majnika znal mir in red tako varovati, da se je upal celo socijalnin* demokratom dovoliti sprevod po mestu, je zdaj prepovedal, da bi se povodom slavnosti celjskega Sokola vršil po mestu kak obhod, češ, da sta javni mir in red v nevarnosti. Naravna je, da je mestni urad izdal to prepoved zgolj iz sovraštva proti Slovencem
—   Naš drobiž.   Bakreni drobiž   po 1 kr. in 5/10 kr. se vzame 1. mal. srpana 1898. iz prometa, in se ne bo ve& izdajal, pač pa ga bodo c. kr. blagajnice še do 31. decembra 1899. 1. sprejemale v plačilo
—   Toča. Dne 23 t. m. je toča \ <* Dolenjskem v raznih okrajih, posebno na krog Sodražice, hudo pobila. Nekaj dnij prej padala je bila toča tudi v krškem okraju, pa tudi po raznih drugih okrajih je letos vsled vremenskih nezgod velika škoda. Ubogi kmet!
—    Ulom v frančiškansko cerkev v Ljubljani. Neznani tatovi vlomili so v noči od 20 na 21. t. m. v frančiškansko cerkev izpraznili tri skrinjice, poskušali zdrobiti monstranco in odnesli srebrno lunulo, katero so po nekem dečku prodali nekemu ljubljanskemu zlatarju.
—   Roparski napad. V Ljubljani se je dne 11. t. m. blizu uršulinske cerkve ob 10. uri zvečer zgodil roparski napad. Neznan Jepov je nekega delavca, Podržaja, oropal za 15 gld   in potem pobegnil.
—    Nesreča na planini. Dne 12. t. m. gnali so iz: Boh. Bistrice živino na planino. Pastirjem se je pridružil tudi 9letni Janez Mencinger, kateri se je na planini ločil od svojih tovarišev in potem najbrž ponesrečil Našli fanta še doslej niso, dasi ga že ves čas iščejo.
—   Ljubimec v košu. V Neapolju je tožil 451eten soprog svojo 201etno ženo, da ga je več mesecev varala z drugim moškim in prosil za ločitev zakona. Žena je tajila svojo krivdo, a preiskava je dognala, da je perica prinašala vsak teden v košu k lepi gospe 231etnega mladeniča. Zakrit s perilom je počakal mladenič ugodne prilike Ko je prišla perica po umazano perilo, je istim potom odnesla ljubimca. Enkrat pa se je perica izpodtaknila in padla, iz koša pa je zletel ljubimec. Tako je stvar prišla na dan.
—  Nesreča. Iz Kotovica v Sileziji javljajo, da je vihae podrl 150 metrov visok dimnik neke livarne. Nekaj oseb je ubitih, mnogo ranjenih. Toda boje se, da je še drugih zasutih pod ruševinami.
—   Koliko stane moderna vojska? Francoski vojak stane v vojski povprečno tri franke, vstevši orožje, strelivo itd. Tedaj bi vsaka evropska velemoč izdala na dan okroglo število 46 milijonov frankov, in če bi se iztočasno udeleževalo vojske šest evropskih velesil, stalo bi to narode dotičnih držav na dan 276 milijonov frankov. Pri tem se je računalo, da se pokliče le polovica rezervistov na službovanje.
—   Grozen človek. Brivec Fischer v Berolinu je pijanec in surovež Delal ni že dlje časa nič, kadar je pa bil pijan, je ženo in otroke  grozovito   pretepal.   Te dni je   prišel
ponoči pijan domov in je koj brez povoda začel ženo pretepati. Ker ji je grozil, da jo ubije, zbežala je žena iz stanovanja. To je Fischerja tako razkačilo, da je zgrabil svoje jednoletno dete in je s tako silo vrgel skozi okno. da je otrok telebnil ob sosedno hišo in potem šele padel na tla. Seveda je bil otrok takoj mrtev. Ljudje iz hiše so pridrli v Fischerjevo stanovanje in grozovitega Človeka zasačili prav v trenotku, ko je hotel drugo svoje dete vreči skozi okno. Zvezali so moža, ga peljali k truplu ubitega otroka, ga tam pretepali, da je kri curkoma od njega tekla, in ga šele potem izročili policiji.
—  Iz strahu pred ognjem. Te dni je v R;mu začela goreti neka hiša. Stanovniki so zapustili hišo po stopnicah, katere niso gorele, hišni gospodar, Ricci, pa se je ognja tako ustrašil, da se mu je menda zmešalo, kajti skočil je z druzega nadstropja na dvorišče, za njim pa je skočila V9a njegova rodbina, žena in trije otroci. Vsa petorica se je tako nevarno pobila, da najbrž nobeden ne okreva.
—   Z balonom na severni pol. Z veliko pozornostjo pričakuje ves svet vesti o hrabrem švedskem inženerju Andreeju, kateri je poskusil z balonom priti tja. kamor človeška noga še ni stopila, na severni pol. Andree si je naredil zrakoplov, ki obsega 5000 kubičnih metrov, ki je 2x/2 m visok in katerega so polnili 87 ur. S tem zrakoplovom je Andree odšel v spremstvu dveh t"arišev, a doslej še ni* glasu o njem.
—   Ljubico v novo je vrgla skozi okno prodajalka Marija Zeuching na Dunaji   Njen 201etni sin je imel namreč lju-
bavno razmerje z 181etno tovarniško delavko Marijo Emaver. Ker pa Marija Zeuchling tega ni trpela, godili so se v hiši, kjer je stanovala tudi Emaver, večkrat škandali. Ko je izvedela zlobna Zeuchling, da je njen sin zopet v drugem nadstropju pri ljubici, hitela je gori zgrabila dekle za noge ter je vrgla na dvorišče. Dekle se je jako pobilo ter si zlomilo nogo. Besno mater so zaprli.
v
— Strajk vojakov. Dasi smo že vajeni vsak dan slišati, da so ti i ti delavski krogi zadruge in tovarne delo ustavili, zdi se nam vendar nekaj novega to o vojakih slišati. V kitajski vojski hoteli so mnogo prevstrojiti po evropejskih načelih glede vežbanja, discipline itd., temu pa so se vstavili vojaki, ki bi bili morali vsled nerabljivosti po novih uvedbah službo opustiti. Kitajski častuiki so takoj zbežali ter se je poglavarjem le z največjo silo posrečilo nepokorneže razorožiti. Seveda se ni mnogo dogovarjalo in posredovalo ž njimi, kakor je to pri štrajkujočih pri nas obično — kolovrataeže so ob-glavili, ostalim pa ušesa porezali ali jim pušice skozi ušesa vtaknili. Tako kaznuje Kitajska navadno upornike.
303