BILO JE POVED ANO ... V VERZIH O(B) TRUBARJU Pojasnilo Zaslužni raziskovalec slovenskega protestantizma 16. stoletja Jirko Rupel je leta 1954 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti izdal publikacijo Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja,1 v kateri med drugim prvič poroča o »najbolj presenetljivem odkritju«, o knjigi Ena leipa inu pridna prediga per pogrebi [...] Primoža Truberja, ki je izšla leta 1588 v Tübingenu. Izvod knjige je Rupel našel v Jestni knjižnici v Winterthuru v Švici, ne da bi se pred tem po kakem viru sploh moglo sklepati, da knjiga obstoja. Njegov prvi lastnik je bil Vitus Jüller, ki je bil leta 1594 profesor na tübimki univerzi. Ohranjeni izvod je bil zvezan skupaj z izvodom Trubarjevega Katekizma z dvejma izlagama iz leta 1575. Najdena knjiga je slovenski prevod že prej poznane pogrebne pridige dekana tobinške teološke fakultete Jakoba Andreae (Christliche Leickpre-dig bey der Begräbnus des [.] Primus Trubern [...], Tübingen 1586). Prevod je delo Jatije Trosta, mladega slovenskega protestanta (1560-1591) iz Vipave, ki je študiral in magistriral v Tübingenu. O Jatiji Trostu in njegovem prevodu pridige smo izčrpno pisali leta 2010 v 11-12. številki revije (Kristina Klemenčič: »Jatija Trost in prva Trubarjeva biografija«, str. 78-110). Prevedeni pridigi je Trost v knjigi na koncu dodal svoje štiri v latinščini napisane slavilne pesmi/verzifikacije o Trubarju (in z njimi nadomestil pesmi/verzifikacije, ki so jih na čast Trubarju napisali in v isti knjigi objavili Jartin Crusius, Pavel Crusius in Erhard Cellius). Jirko Rupel v omenjeni publikaciji najprej predstavi in komentira 1 Rupel, Jirko.1954. Nove najdbe našik protestantik XVI. stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede. Publikacija obsega 89 (in 2) strani. Knjiga, na katero se nanaša naš prispevek, je obravnavana na str. 44-72. 163 BILO JE POVEDANO Trostov prevod in ga primerja z izvirnikom. Predstavi tudi samega prevajalca in objavi nekaj dokumentov, ki govore o njem (59-64). Skoraj v celoti ponatisne tisti del prevoda oziroma pridige, ki izrecno pripoveduje o Primožu Trubarju (64-72). Sproti opozori na posamezne podatke, glede katerih sta se - po vedenju v času Ruplovega pisanja - Andreae in Trost motila. Rupel ocenjuje, da se je prevajalec zvesto držal izvirnika in da je »smotrno prevajal, imejoč pred očmi slovenskega bralca«. Posebej opozori na manjše spremembe in dodatke, ki si jih je dovolil prevajalec, ki je »Trubarja in njegovo življenje morda bolje poznal kakor Andreae«. Pri tem obžaluje, da ni takih sprememb in dodatkov več. Posebej izpostavi - in prav je, da izpostavimo in poudarimo tudi na tem mestu -, da je Trost na strani 125 svojega prevoda namesto »v vojvodini Kranjski« [v izvirniku in Furstenthumb Crain] zapisal »v Slovenski deželi« [v Slouenski desheli], v kateri naj bi Trubar »kot zvest pastir in škof bdel in stražil nad vsemi evangeljskimi cerkvami«. Rupel: »S 'slovensko deželo' je prevajalec pač hotel poudariti, da je naš prvi reformator delal za vse Slovence, ne le za prebivalce Kranjske« (48). Ker je bil Trost predstavnik že druge generacije slovenskih protestantov, to hkrati priča, da se je izraz »slovenska dežela«, ki ga je Trubar prvič zapisal v Katekizmu iz leta 1555, med slovenskimi protestanti (ki jim je bil prevod namenjen) za njihovo domovino že dodobra utrdil in uveljavil. Kot rečeno je Trostov prevod pridige v reviji prikazan že v študiji Kristine Klemenčič. Transkribiran, urejen in s spremno študijo opremljen Trostov prevod je objavil tudi Jonatan Vinkler v elektronski izdaji (Ljubljana: Digitalna knjižnica, zbirka Clavis litterarum slovenicarum, 2009). Prav tako je v omenjeni študiji izčrpno povzeta in citirana tudi četrta in najdaljša Trostova slavilna pesem, ki primerja Luthra in Trubarja. Kot najpomembnejšo Trostovo pesem jo je Rupel v Sovretovem prevodu objavil tudi v hrestomatiji Slovenski protestantski pisci (Ljubljana 1966: DZS, 377-379). Zato v naši rubriki tokrat ponatiskujemo le tisti del Ruplovega besedila iz leta 1954, ki prinaša prve tri Trostove latinske pesmi, njihov Sovretov prevod in Ruplov komentar k pesmim in prevodu (str. 49-53). Namesto komentarja kot epilog/odmev ponatiskujemo tri pesmi, napisane o(b) Trubarju štiristo in več let kasneje: Kosovelovo, Gradni-kovo in Kocijančičevo. 164 MARKO KERŠEVAN Matija Trost Verzi v slavo in spomin Primoža Trubarja (s komentarjem Mirka Rupla) 131 I. THOSOPOFOBIA. TVBIV^qJE Cvfc DERENDING ÀE A D S L A-uonUm de ebitu B. PRIMI TRVBERl, verèC t beli c*Ap»ftoltc