Gnoj in gnojenje.

S tanašnji položaj je pač tak, da mora sle-
" herni napeti vse sile v svojem delokrogu,
vjjj* Fizična sila v delavnih rokah res mnogo
velja. Pa fizična sila sama po sebi je preslaba.
Saj je pač tudi najbolj po ceni. Delo vola, konja,
naravnih sil, pare itd. zna biti res prav kori¬
stno. Koristno postane pa delo šele tedaj za nase
smotre, kadar ga razum človeka spravi v pravi
tir, kadar ga zna človek svojim sebičnim
namenom primerno izrabiti. Samo po sebi brez
nadvlade razuma ja nima prav nobene vred¬
nosti za človeka. Zalibog pa se najde pri kme¬
tijskem gospodarstvu premnogokrat nadvlada
fizične moči oziroma dela, razum pa ostane
podredjem Kmetovalec se muči in muči, a
večinoma mu je plača za trud le pičla. Temu
so pač krive tudi druge razmere. Največ pa je
krivo edino zaupanje le v fizično delo, v pridne
roke. Dravski pesek ima tudi zlata zrna. Pa
najmarljivejše roke si ne bodo ž njim bogastva
pridobile. Bolje, da stopijo v službe drugih

2

delodajalcev. Dnina bode bolja nego pri izpi¬
ranju zlata iz peska Drave. Enako razmerje
je čestokrat pri kmetijstvu. Ni je tako borne
zemlje, da bi ne bilo nekaj praškov zlata
v njej. Ne zlata v pravem pomenu, temveč
snovij, iz katerih se posredno tvarja kmetovalcu
zlato. Na vsaki zemlji, naj bode še tako borna,
le še nekaj priraste, pa kako plačuje delo?
Poznam premnogo slučajev, kjer bi bilo vse
eno, ako kmetovalec preseja dravski pesek ali
obdeluje svoja zemljišča. Kmetijstvo ima pre-
važno nalogo. Ono prideluje s pomočjo tajnih,
večinoma pa že tudi celo razkrinkanih narav¬
nih pogojev blago, ki ima za človeštvo vele-
važen pdmen. Ugodneji kot so pogoji, več
pridelka bode pri enakem naporu, kmetovalec
bode imel bolji uspeh. Kmetovalec naj torej
te ugodne pogoje izkorišča. Naj seje žito tam.
kjer so naravni pogoji ugodni, vinograd pri
neugodnih pogojih bode le slabo plačeval trud,
istotatako sadno drevo itd.

Znanost se peča s preiskovanjem zakonov
glede naravnih prikazni. Marsikaj se je že v
tej zadevi pojasnilo. Kmetijstvo, ki razume te
znanstvene pridobitke prav izkoriščati, napre¬
duje, ono vspeva. Roke kmeta naj se torej
urijo v spretnosti, a bolj naj se pa uri njegov
razum v pravem spoznanju mu potrebnih na¬
ukov in za vsak slučaj njih pravi porabi. Na
ta način bode dosegel zmožnost na neugodne
naravne pogoje do gotove meje svojim name¬
nom primerno vplivati, jih zboljšavati. Kjer so

8

vsi naravni pogoji ugodni n. pr. v Ameriki,
na zemljah, ki še niso izmolzene, ali na
Ogrskem ali v Rusiji itd., tam je pač pridelo¬
vanje najceneje in najvspešneje. Pri nas je
eden ali drugi naravnih pogojev neugoden. Pa
ne obupati. Umni kmetovalec bode vedel kako
tu pomagati in na dobrem bode.

Glede neugodnih pogojev na naših zem¬
ljah je najhujši pomanjkanje dovoljne rastlin¬
ske hrane. V tej zadevi je pomoč najnujneja.
Zemlje so izpite vsled večinoma slabega go¬
spodarstva. slabega ravnanja z gnojem itd. Oe
pa tudi niso zemlje izpite popolnoma, pa le
ni moč od njih najvišjih dohodkov doseči,
dokler se ne porabijo gotova sredstva. To je
naj višje zlo za naše kmetijstvo, zlo, katero
kmetje tudi sami uvidevajo. V novejšem času
čedalje bolj prihajajo do prepričanja, kako
velik pomen in vrednost imajo umetna gnojila.
Pa poraba teh je navadno tako površna, ne-
dostatna, da napravi zlo še večje. Ko se izgub¬
ljajo snovi, od posestva samega izdaja se za
enake snovi denar. V tej zadevi se pri nas
preveč potrati. V teku jednajstletnega službo¬
vanja kot potovalni učitelj sem deželo pač teme¬
ljito spoznal. Kot istinit prijatelj kmetovalca, s
katerim sem s svojim poklicem, s svojim delo¬
vanjem v tesni zvezi, čutim ž njim, veselim se
nad vspehi, obžalujem pa tudi vsako brezuspe¬
šno delovanje. Ker pa je ravno glede gnoja in
gnojenja najti največ napak, napak, ki najbolj
vplivajo na smoter gospodarstva, namenil sem

l*

4

se sledeče napisati o gnoju in gnojilih. Na¬
dejam se pa, da bodem ustregel kmetovalcu v
širšem pomenu. Živinorejec, poljedelec, sadje-
rejec, vinogradnik, vrtnar, vsi se morajo zani¬
mati za ta velevažen predmet. Ker se že od
davna pečam z agrikulturkemijo ter mnogo
let zasledujem po strokovnem časopisju in
knjigah to strujo, ker sem imel priliko in jo
še imam, jo v veliki praksi v domačih deželah
in inozemstvu opazovati, ker sem imel priliko
primerjati na lici mesta vspehe kmetijstva v
domačih krajih z onimi v krajih, kjer zna
praksa načela vse bolj izkoriščati nego pri
nas, upam, da bode vsakemu zanimanje za ta
predmet plodonosno, ker hočem zastopati le
zrela načela. Vspehi znanosti vtemeljujejo se
s praktičnimi skušnjami.

I. Zgradba rastlin.

Mislimo si rastlino kot proizvod posebnih
naravnih sil in pa gotovih snovi. Te morajo
kmetovalca, ki živi od rastlinskih pridelkov,
posebno zanimati.

1. Snovi, iz katerih so rastline sestavljene.

Rastline se vspešno razvijajo, kadar so
vsi pogoji za njih rast v pravem razmerju.
Kmetovalčev gospodarski vspeh odvisen je od
vspešnosti rastlin. Naloga kmetovalca je toraj
te pogoje v pravo razmerje spraviti. Vspevanje

5

rastlin odvisno je od onega pogoja, ki je v
najmanji meri na razpolaganje. Taki pogoji
so: svitloba, toplota in vlaga, pa rastlinske
redilne snovi v zemlji. Na svitlobo, toploto in
vlago zamore človek le deloma vplivati, izbirajo
se torej za posamezne rastline jim primerna
zemljišča. Pač pa manjka navadno eden glavnih
pogojev in to je rastlinska hrana v zemlji.
Niti svitloba, niti toplota, niti najprimerneja
vlaga ne zamore to nadomestiti. Tu mora
torej kmetovalec vmes poseči in z gnojenjem
to potrebno hrano primerno nadomeščati. Z
gnojenjem napravi zemljišča trajno rodovita,
njih rodovitost še pomnoži. Kdor nima apna,
niti kamna in opeke, niti drugih potrebščin
za stavbo, ta si pač ne bode mogel hiše zi¬
dati če ima tudi najbolje zidarje, če je dovolj
apna in peska, pa zmanjka kamenja, pa tudi ne
gre zidanje naprej. Tako je pri kmetijskem pri¬
delovanju. Delavci so nam takorekoč toplota,
vlaga in svitloba, a stavbena tvarina pa rast¬
linske redilne snovi, katere morajo biti kakor
tvarina za stavbo v nekakem pravem razmerji.

Kemična analiza pokaže, iz katerih tvarin
da obstoji rastlina. Teh tvarin je mnogo, katere
pa nočemo vse tu za naš zgolj praktičen namen
navesti. Niso pa vse tvarine, ki se v rastlinah
nahajajo, zanje neobhodno potrebne. Kakor
človek povživa marsikaj kar mu ni ravno
potrebno za njega rast, in življenske funkcije,
stotako rastline. S pomočjo poskusov v vodi
ali zemlji, kjer se rastline odgajajo, le pri

6

nekaterih snoveh in se ena ali druga opusti,
ako se hoče uje potrebnost skušati, dokaže se
lahko, katere snovi morajo rastline v zemlji
na vsak način najti, da se zamorejo zdravo,
krepko razvijati.

2. Bistvene, neobhodno potrebne snovi.

Da rastline lahko vspešno rastejo, so ne¬
obhodno potrebne sledeče kemične prvine:
oglik, vodenec, kislec, dušeč, kalij, kalcij (ap¬
nenec), magnezija, železo, fosfor in žveplo.
Oe eden teh popolnoma manjka, tedaj tudi
rastlina ne bode rastla.

Sicer ne neobhodno potrebne, pa vendar
koristne so prvine: natrij, kremene (Silicium),
in klor. Te vplivajo ugodno na rast in deloma
lahko prejšnje prvine nadomeščajo. Oglik do¬
bivajo rastline kakor tudi kislec iz zraka, dušeč
le nekatere rastline iz zraka, vodenec in tudi
kislec iz vode, a vse druge pa iz zemlje. Ker
obstojijo rastline iz teh snovi, katere zemlji
jemljejo, je toraj v vsakem pridelku več ali
manj takih snovi, naravno torej, da se z vsa¬
kim pridelkom množina v zemlji nakopičenih
redilnih snovi za toliko zmanjša, kolikor jih
je prišlo v pridelke. Zmanjkuje jih, kakor
zmanjka gospodinji zaloge jedil z vsako južino.
Oe gospodinja ne dopolnjuje večkrat svoje za¬
loge, tedaj bode prišel čas, ko bodo ljudje
stradali, istotako pride na polji, katerega kmet
ne gnoji, čas, ko bodo rastline stradale. Kakor
pa od sestradanega človeka ali sestradanega

7

živinčeta ni zahtevati kaj koristi, istotako ne
od sestradane rastline.

3. S katerimi snovmi moramo gnojiti ?

Velik del gori navedenih prvin, katere
mora rastlina neobhodno v zemlji najti, se pa
nahaja, hvala Bogu, v taki množini v zemlji,
da jih ne bode nikdar zmanjkalo in jih ne
bode treba zemlji povračati. To toliko manj,
ker jih rastline primerno malo rabijo. Tudi
dušeč, fosfor v fosforovi kislini in kalij se
nahajajo v vsaki zemlji, pač pa večinoma v
tako mali množini, posebno v rastltnam pri¬
stopni obliki, da ne zadostujejo zahtevam kul¬
turnih rastlin. Kalcij ali apnenec pa v mnogih
zemljah popolnoma manjka. Vsled vednega
razkrajanja zemlje pride več ali manj teh snovi
rastlinam v korist pa to navadno ne zadostuje.

Pri našem podnebju in gospodarskem na¬
činu so pokazali poskusi, da se še celo na
zemljah, ki imajo na tisoč delov zemlje dva
do tri dele dušca, izplača gnojenje s čiliso-
litrom, na zemljah, ki imajo v tisoč delih
jeden del fosforove kisline, se izplača še gno¬
jenje s fosforovo kislino. Isto velja glede kalija.
Take zemlje so pa le redke, večinoma so še
bolj prazne. Z gnojenjem bodemo morali na¬
domeščati torej le sledeče štiri snovi: dušeč,
fosfor, kali in apno. Od sedanjega kmetovalca
se ne more mnogo kemičnega znanja zahte¬
vati, a te štiri snovi pa mora poznati tako
dobro, kakor pozna svoje prijatelje. Dosedaj

8

se sliši kmetovalca večinoma le o Kajnitu,
Thomasovi moki itd. govoriti, to so imena, ki
so dandanes že splošno znana. Pa moka naj
bode taka ali taka. da ima le katero onih
štirih, snovij v pravi obliki v sebi. Da kmeto¬
valci te štiri snovi bolje spoznajo, hočemo jih
torej tukaj še vsako posebej predstaviti.

a)  Dušeč.

Dušeč je za rastlinsko življenje gotovo
najvažnejši in vse rastline ga potrebujejo kot
hrano. Saj beljakovine, ki so glavni del od
protoplazme, pogoja celega rastlinskega življe¬
nja ne zamorejo brez dušca nastati. Večinoma
se gnojenje z dušcem tudi najbolj splača. Le
nekaterim rastlinam ni treba ž njim gnojiti.
V zraku, ki nas obdaja, je do 2 / g  dušca. Brez
njega bi bilo življenje kaj kratko, kajti bi
prehitro zdihali takorekoč zgoreli v samem
kislecu. V zraku je dušca neizmerno mnogo.
Pa le mali del rastlin je, ki zamorejo ta zra¬
čen dušeč za-se porabiti, vsem drugim mo¬
ramo ž njim gnojiti. Rastline, ki dušeč iz
zraka za se porabijo, poznali so uže stari Rim¬
ljani kot rastline, ki polje ne izvlečejo, ki ga
celo gnojijo. Te rastline so metuljniee, med
katere spadajo sočivja, detelje itd. One lahko
zrabijo dušeč, ki se v zemlji nahaja pa tudi
onega iz zraka. V umetnih gnojilih je dušeč
zelo drag. Kmetovalec, ki prej omenjene rast¬
line seje, pridobi lahko veliko množino dušca
brezplačno iz zraka, To bode njegovemu go-

9

spodarstvu pač mnogo koristilo. Kdo ne pozna
dober vpliv detelje na polje? In ta dober vpliv
pripisovati je večinoma zmožnosti detelje, dušeč
iz zraka vleči.

Dušeč iz zraka pa zamore ta vrsta x - astlin
le tedaj za se porabiti, kadar se nahajajo v
zemlji gotove bakterije. To so neizrečeno
majhne, palčicam podobne glivice. Bakterije
živijo z metuljnicami v slogi Jvkup; one na¬
pravijo na njih koreninah bradavičice. Te
bradavičice na koreninah lahko opazimo, ako
eno teh dušeč nabiralnih rastlin n. pr. grah,
iz zemlje potegnemo. V teh mešinah žive
bakterije složno z od njih napadeno rastlino.
To složnost imenujejo simbiozo. Podpirajo se
drug drugega. Detelja ali grah itd. da nekaj
malega snovi od sebe, katere te bakterije
rabijo. Vsled tega se pa one neizmerno mno¬
žijo, porabijo zrakov dušeč, za svoj život od¬
mirajo in njih trupla z dušcem pa povživa
rastlina, ki jih je imela na stanovanji.

Te bakterije so pa glede rastline, s ka¬
tero uameravajo živeti, preeej izbirčljive. One,
ki so bile prej na grahu, ne gredo z lahka
na volčji bob (lupina), ali katero drugo, sicer
sorodno rastlino. Prvotno so bile vse te bakte¬
rije menda enake, a sčasoma so se privadile
na posamezne rastline iz rodbine metuljnic,
tako, da ima vsaka rastlina iz te družine tudi
svojo posebno bakterijo kot gostaeo.

V zemlji, v kateri se ne nahajajo od na¬
rave bakterije, ki živijo na grahu ne nastanejo

1 °

one bradavice na grahovih koreninah. V tem
slučaju tudi grah ne vspeva, razun ako mu tudi
z dušcem pognojimo, ker sam po sebi brez ba¬
kterij ne zamore dušeč iz zraka porabiti. Ako
pa raztrosimo na takem polji nekaj zemlje od
polja, kjer je grah preje dobro vspeval in tudi
bradavice imel na koreninah, tedaj bode kmalu
drugače. Na jeden oral zemljišča zadostovalo
bode kakih 10 q  zemlje raztrositi. V tej zemlji
so bakterije, ki se sila naglo razmnožijo in
kmalu svojo nalogo izvršujejo. Začeli so tudi
bakterije umetno odgojevati, da se sejejo
namesto zemlje. Za sedaj pa kmetovalcu le
najbolj kaže, bakterije po prejšnjem načinu z
zemljo sejati. Pričakovati pa je, da bodo uče¬
njaki v tej zadevi še marsikaj pogodili, kar
bode kmetovalec lahko vspešno rabil. Važno
je znati, da začno bakterije šele tedaj koristno
delovati, kadar ni drugega dušca n. pr. ni¬
tratov ali organiziranega dušca v sprstenini
(humusu).

V noveji dobi poskuša se tudi o priliki
prahe s pomočjo zračni dušeč nabiralnih ba¬
kterij rastlinam pristopen dušeč spraviti v
zemljo. Ta namen ima n. pr. alinit. V tej
zadevi je treba pa še daljnih poskusov. Vse
druge rastline nimajo te posebne zmožnosti,
vsaj v tej meri ne, torej morajo na vsak način
in pod vsakim pogojem dušeč v zemlji najti,
sicer ne vspevajo.

Dušeč pride deloma iz zraka z dežjem
in snegom v zemljo. Pri trohnenji organičnih

11

tvarin prihaja amoniak v zrak, pri bliskanji
nastane solitarna sokislina in kislina v zraku
in v teh snoveh pride dušeč s snegom in
dežjem v zemljo. Tega pa je mnogo premalo za
rastlinsko rast in se le malo upošteva. Vsem
rastlinam razven metuljnieam moramo z
dušcem gnojiti.

Rastline sprejemajo dušeč iz zemlje ve¬
činoma v obliki solitarne kisline. Navadno se
mora dušeč v vsaki drugi obliki prej ko ga<
rastline rabiti zamorejo, spremeniti v solitarno
kislino. Sicer zamorejo nekatere naših kultur¬
nih rastlin amonijak pa tudi dušeč v orga-
ničnih spojinah n. pr. neposredno iz sprstenine
izkoriščati. Organične snovi zamorejo rastline
sprejemati kot autophage, to je same po sebi
ali pa v simbiozi n. pr. z gljivami (mieorhiza).
Tako se zamorejo n. pr. neposredno od spr¬
stenine hraniti. To velja glede dušeČnatih
kakor tudi drugih organičnih spojin. Sicer so
naše kulturne rastline le fakultativni para-
siti, ki le tedaj tako od gotovih organičnih
snovi živijo, kadar so jim posebni pogoji za
to dani.

Tega del pa tudi čilisoliter, v katerem je
dušeč ravno v solitarni kislini, tako naglo na
rastline vpliva. Solitarna kislina je torej za
neposredno rastlinsko hrano pripravljena. Zal
pa, da solitarne kisline zemlja ne zadržuje.
Ako natresemo naenkrat mnogo čilisolitra, ga
bode voda, prej ko ga zamorejo rastline po¬
rabiti, v globočino sprala.

J2

Sicer podajamo dušeč navadno v amoni-
jaku. Amonijak pa vsak kmetovalec pozna.
Gotovo ga je že mnogokrat zažegetal po nosu,
ko je stopil v prej zaprt konjski hlev, ali ko
je kidal konjski gnoj. V obliki amonijaka pa
rastline kaj malo dušca povžijejo, temveč se
mora amonijak prej, kakor smo že gori omenili,
v solitarno kislino spremeniti. Ta prekroj amo¬
nijaka v solitarno kislino s pomočjo kisleca iz
zraka pa zopet bakterije povzročajo. V tem
razmerju torej kakor se pretvarja amonijak v
solitarno kislino, zamorejo rastline tudi dušeč
povživati. Amonijak torej počasneje vpliva
nčgo solitarna kislina. Ima pa tudi eno dobro
lastnost. On ni tak nestalnež kakor solitarna
kislina, temveč ostane, kamor ga denemo,
zemlja ga obdrži. Posebno sprstenina ga za¬
držuje posredno ali neposredno.

Z živinskim gnojem, kompostom, zelenim
gnojem itd. damo pa rastlinam le jeden del
dušca v obliki solitarne kisline ali amonijaka.
Večji del je šele v organičnih spojinah, ki se¬
stavljajo tak gnoj. Te organične spojine mo¬
rajo še le po malem trohneti. Pri tem trohne¬
nju nastaja amonijak in iz amonijaka še le
solitarna kislina. To trohnenje kakor te spre¬
membe tudi pospešuje apno. Tega del se
zmeša apno med kompost in se tudi na polje
apno trosi.

Najhitreje torej vpliva solitarna kislina,
počasneje amonijak in najpočasneje pa dušeč
v organičnih snoveh. Pa organične tvarine se

13

pri enakih pogojih ne razkrajajo vse enako.
Tega del je njih vrednost kot gnojilo različna.
Ako je vrednost čilosolitra 100, potem je vred¬
nost dušca v amonijakovi soli 90, v zelenem
gnoju 27, v živinskem gnoju 45, v krvi in
moki od rogov 70.

b)  foslor.

Fosfor jemljejo rastline iz zemlje y obliki
fosforove kisline oziroma njenih soli n. pr.
fosforovega kislega kalija.

Fosforovo kislino ima zemlja že od na¬
rave v sebi. Nje množine pa so v zemlji
zelo različne. Od tisoč delov zemlje je 0’4 do
9 - 6 delov fosforove kisline. Pa ta fosforova
kislina zemlje je rastlinam zelo različno pri¬
stopna. Šele vsled počasnega razkrajanja pride
po malem rastlinam v korist. Tega del zamore
imeti zemlja mnogo fosforove kisline, pa je
gnojenje s to snovjo le potrebno in koristno.
Brez fosforove kisline pa rastline ne morejo
vspevati. Ta je za rast neobhodno potrebna
in se nahaja v vseh delih rastlin, posebno pa
v semenu. V pridelkih se je mnogo zemlji
odtegne. Tako je n. pr. v 100 q  zrna rži do
85 kg  fosforove kisline.

Dobra lastnost fosforove kisline je pa ta,
da ona ostane v zemlji, da je voda ne izpira
tako kakor izpira solitarno kislino. Zemlja jo
dobro drži in tako ne gre nič fosforove kis¬
line v izgubo četudi ž njo močnejše gnojimo.
Gnojenje s fosforovo kislino je posebno ugodno

14

tedaj, kadar je dovolj apna v zemlji. To jo
dobro zadrži pa napravi tudi ž njo rastlinam
lažje pristopne spojine. Kjer se s fosforovo
kislino gnoji, tam naj se gnoji tudi z apnom,
posebno, če tega v zemlji primanjkuje.

c)  kali.

Kali je zelo važna redilna snov za rast¬
line. Nekatere ga posebno mnogo rabijo n. pr.
trs, krompir, pesa, trave itd. Važen je kali za
nastajanje škroba, sladkorja itd. v rastlinah,
vpliva torej tudi zelo na kakovost pridelka.
To pride gotovo v poštev pri grozdji, sladkorni
pesi, ječmenu za pivovarne itd. Kali se nahaja
v zemlji v raznih soleh in v tej obliki ga
rastilne sprejemajo.

V zemlji nahaja se kali od narave v jako
različnih množinah. Bolj kot je zemlja peščena,
manj ima kalija, bolj je treba gnojiti ž njim.
Kakor amonijak in fosforovo kislino tako
zemlja tudi kalijeve soli dobro veže. Apno pa
napravi tudi kalij rastlinam bolj pristopen.

Gnojenje s kalijem je v obče velike važ¬
nosti, tudi na težkih zemljah, katere ga imajo
že od narave precej. Praktični vinogradniki
so opazili, da kjer je več kalija, ima grozdje
več sladkorja.

d)  kalcij (apnenec).

Apno je kot redilna snov večini rastlin
zelo potrebno. Detelje n. pr. ne vspevajo tara,
kjer je malo apna. Na tleh, ki imajo malo

15

apna, rastejo kiselice. Apno je neki za to po¬
trebno, da veže sčavno kislino, ki je sicer
rastlinam strupena. Ta sčavna kislina nastaja
v listih in tam najdomo tudi apno spojeno s
to kislino.

Pa glavna korist apna ni njega redilnost
za rastline. Ta je primeroma majhna. Pad pa
ima mnogo drugih koristnih lastnosti, katere
hočemo še pozneje omeniti Da napravlja
fosforovo kislino, kalij in dušeč rastlinam bolj
pristopne, da pospešuje trohnenje organičnih
snovi itd., smo že poprej omenili. Na vsak
način naj bi kmetovalci večjo pozornost apnu
naklonili.

Tu imamo torej one štiri snovi, na katere
se moramo pri gnojenju najbolj ozirati, katere
posebno zbiramo v živinskem gnoju, kompostu,
kupujemo v mineraličnih gnojilih itd. Ome¬
niti hočemo pa še dva, ki imata za rastlinsko
življenje tudi velikanski pomen. To sta

e)  kislee in vodene c.

Kislec nahaja se prost v zraku, pomešan
največ z dušcem. Kakor živalim, tako služi
kislec tudi rastlinam za dihanje. Brez kisleca
sploh ni mogoče živalsko kakor tudi rastlinsko
življenje. Dihajo pa vsi deli rastline, tudi ko¬
renine. Namaži steblo drevesa z maščobo, ki
zabrani dihanje steblu, kako ti bode drevo
klaverno postalo. Okopaj v mokrem n. pr.
tršje, zemlja se stepta, zrak ne more vanjo
in tako postane trsje klaverno, bledo. Že

16

zaradi dihanja korenin skrbi, da pride zrak
v zemljo. Kislee zraka v zemlji ima pa tudi
velikanski pomen zaradi okisavanja snovi v
njej, ki šele vsled tega rastlinam ugodne po¬
stanejo zaradi razkrajanja v zemlji vezanih
redilnih snovi, neposredno vsled okisavanja
ali posredno vsled razvijanja oglenčeve kisline
iz sprstenine itd.

Kislee z vodeneem pa tvori vodo. Voda je
za rastlinstvo najvažnejši pogoj. Ona služi kot
redilna snov, kot gradivo rastlinam. Le ž
njeno pomočjo je mogoča rast, kajti ona na¬
pravi rastlino sočno, posamezne staniee napete.
Ovela rastlina ne zamore rasti.

Voda pa ima tudi veliko nalogo, da pre¬
naša vse druge redilne snovi, ki so v zemlji,
v tiste dele rastlin, kjer se prebavljajo, pre¬
delujejo, istotako prenaša zopet voda v tistih
pripravljene snovi v druge dele. V vodi, ki
pride po koreninah v rastlino, pa ne sme biti
naenkrat mnogo takih redilnih snovi razstop-
Ijenih. Premočne razstopnine vničijo rastline.
Marsikateri je že skusil, kako so se rastline
posušile, ako je n. pr. z močno gnojnico ali
kako gnojilno soljo na nekaterih mestih gnojil.
Ljudje pravijo, da so se rastline požgale.

Ker pa voda redilne snovi iz zemlje v zelo
stanjšani množini le po malem v rastlino pre¬
naša, porabi rastlina zelo veliko vode. Kar je
vode več, jo pa rastlina hlapi. To hlapenje je
pa tudi zelo važno, ker si vreja ž njim rast¬
lina svojo lastno toploto.

17

Eno drevo hlapi na dan do 100 l  vode.
Za 1 kg  suhe tvarine, ki nastane v rastlini,
je treba pri ovsu n. pr. 860 delov vode, pri
detelji celo 410 delov. Iz tega je razvidno,
kako velike množine vode potrebujejo rastline.

V Mariboru pade dežja približno 120 cm  na
visoko na leto. Na oral ga pade torej 6,720.000?.
Pri tem je tudi sneg vračunjen. Na oralu pride¬
lamo v ovsu n. pr. 6000 kg  suhe tvarine. Ako
potrebuje 1 kg  suhe tvarine 360 kg  vode, torej
potrebuje oves na enem oralu za tak pridelek
2,160.000 kg  vode. Glede vlage smo torej pri
nas še precej na dobrem, pa moramo le tudi
varčni biti ž njo. Velik del vode izhlapi ali pri
deževju sproti odteče ali pa se pogrezne v
večjo globino. Le ona voda, ki pade v tistih
mesecih na zemljo, kadar oves na polji stoji
pa ne zadostuje. Tega del je treba že na jesen
zemljo prav pripraviti. Drevje bodemo na
jesen okopali pa kolikor mogoče pod kapom
krone, njive za jarino v jeseni preorali itd.
Spravili bomo zemljo v tak stan, da bode lahko
vodo sprejemala, torej bomo površje zemlje
zrahljali, spravili z gnojenjem sprstenino v
zemljo, pokrivali površje vsaj okoli mladega
drevja s slamnatim gnojem ali smrečjem itd.
V strminah bomo posebno v sadonosnikih vodo
lovili ter jo pri mladem drevju napeljavah od
enega drevesa k drugemu, pri velikem drevju
pa napravimo med vsakima dvema drevesoma
jame, v katere speljujmo vso vodo, ki po strmini
priteče.

2

18

Površno rahlanje zemlje, zatiranje plevela
itd. pa tudi zabranjuje preveliko izpari vanje
vode, ki bi prihajala vsled kapilarne sile iz
globočine popolnoma na površje, ako ne bi
bilo to zrahljano. I lačen je zemlje pri sajenju,
ali valjanje pri setvah, ima pa namen kapi¬
larno zvezo z nižjimi plastmi tvoriti, da pride
vlaga od nižjih plasti lahko do sadik oziroma
semena.

Pri pomanjkanju vode rastline tudi še
vspevajo, toda dobijo poseben značaj (Xero-
phyte), ki ni namenu kmetovalea ugoden. Kast
postane zelo slaba, rastlina se zavaruje proti
osušenju z debelejo kožo, z manjšim površjem
listov, postane bolj lesnata itd. Poljedelec,
sadjerejec itd je gotovo že mnogokrat opazil
to nepovoljno lastnost. Tudi po nepravočasnem
gnojenjn s kajnitom, ki ima mnogo kuhinjske
soli, se ta neugodna prememba rastlin opazi.

Da je pa premnogo vode zopet škodljivo,
to pa dobro poznajo naši kmetovalci. V tem
slučaju je potrebno odmakanje, da se površje
podzemeljske vode zniža. To odmakanje pa
mora biti tudi spored posebnih razmer pa¬
metno izvršeno, sicer se dobi namestu vsled
preobile vlage malovrednega zemljišča zem¬
ljišče, ki je vsled prevelike suše malo vredno.

4. Katera teh redilnih snovi pride v enem ali
drugem slučaju posebno v poštev.

Dosedaj smo sklenili pri gnojenju ozirati
se le na dušeč, kali in fosforovo kislino ter

19 _

apno. V živinskem gnoju, ki je takorekoč raz¬
krojena rastlinska tvarina, imamo vse te snovi
še nekako v pravem razmerju. Živinski gnoj je
rastlinam kakor kruh človeku. V vsakem oziru
je tečen. Pa za delavca bode kruh še tečnejši,
če ga maže z maslom ali če ima poleg njega
kos slanine za prigrizek. Istotako zna tudi ži¬
vinski gnoj bolj tečen postati, ako tu in tam s
pomožnimi tako imenovanimi umetnimi gnojili
pomagamo. V teh pomožnih gnojilih so prvine
dušeč, kali in fosforova kislina posamezno za
stopane, tako, da si lahko po potrebi za vsak
slučaj posebej z eno ali drugo pomoremo. Pri
porabi teh pomožnih gnojil pa te ne bodemo
slepo v en dan trosili, kajti primeroma nizke
cene pridelkov ne dopuščajo stroškov, ki se
ne izplačajo hitro in dobro. Tako kakor se
sedaj mnogokrat rabijo umetna gnojila, ta
čisti dohodek zemljišč mnogokrat bolj krčijo
nego da bi ga povišala. Prej ko se poslužim
umetnih gnojil, prevdaril bodem pač dobro
sledeče:

'o) Katero redilno snov zahteva dotična zemlja?

Pameten kmetovalec skušal bode to vpra¬
šanje najnatančneje rešiti in sicer prevdaril
bode, katera snov je potrebna in pri kateri mno¬
žini te snovi v pomožnih gnojilih zamore naj¬
višji čisti dohodek doseči. Pomožna ali umetna
gnojila stanejo gotov denar, današnji dohodki
kmetijstva pa ne dovoljujejo denar brez hasni
izdajati. Najbolj se bode izplačalo gnojenje s

2 *

20

pomožnimi gnojili tedaj, ako gnojimo z isto
snovjo, katere je najmanje v zemlji. Zemlja,
zna imeti mnogo kalija in dušea. Na taki
zemlji ne gnojimo s kalijem in dušcem samim,
ker bi bilo brezuspešno. Te množine kalija in
dušca šele tedaj izkoristimo, ko pognojimo s
primanjkujočo snovjo, to je s fosforovo kislino
v taki meri, da spravimo vse redilne snovi v
nekako pravo razmerje, na primer tako, ka-
koršno je v rastlinah. Vspeh gnojenja se tore)
ravna po isti snovi, katera je rastlinam v naj¬
manjši množini na razpolago. Veriga zna biti
zelo močna, zna imeti razu n enega samega vse
močne člene. Ce pa verigo nategnemo, se
bode le kmalu raztrgala, ker je eden sam
člen slab. Oe pa napravimo oni slab člen
močen, tedaj bode zdržala veriga vedno toliko,,
kolikor zdrži nje najslabejši člen.

b)  Kako prevdarimo in se prepričamo s katero snovjo
je treba gnojiti.

Znanstveno preiskavanje tega vprašanja
ni stvar kmetovaleeva. S tem se pečajo možje,
ki v službi znanosti in narodnega gospodarstva
delujejo na to, da tajnosti narave kolikor mo¬
goče razsvetljijo. Marsikatero tajno narave so
že obelodanili, in na tej podlagi zamore kme¬
tovalec pogojno svoj dobiček iskati.

A) Iz načina gospodarstva.

Katera redilna snov je na dotičnib zem¬
ljiščih v najmanjši množini, katero treba po-

21

množiti, dokupiti, sklepa se približno že iz
načina gospodarstva. Tam, koder se le orga-
nične tvarine izvažajo n. pr. sladkor, škrob,
špirit itd., tam ostanejo rastlinske redilne
snovi skoro vedno v enaki množini v zemlji.
Kjer pa se mnogo žita prodaja pa manj z
živinorejo peča, tam pa manjka v prvi vrsti
dušca. Kjer pa se veliko živine redi, posebno
kjer se živina pita, tam bode pa v prvi vrsti
fosforova kislina manjkala. Gospodarstva, ki
imajo primerno velike in dobre travnike, ne
bodo imela lahko vzroka se pritožiti čez po¬
manjkanje dušca. Posebno pa ona gospodar¬
stva ne, ki prideljujejo mnogo detelje. Kjer se
travniki in detelja s fosforovo kislino in s ka¬
lijem gnojijo, tam so razmere še ugodnejše.

Na njivi, ki meri n. pr. jeden oral, pri¬
delamo n. pr. pri pšenici lig'  zrna in 24 g
slame. V tem pridelku odvzamemo zemlji v
zrnu 45 75 kg  dušca, 1T44 kg  kalija, 17 l 38 kg
fosforove kisline; v slami pa odvzamemo
zemlji 23'04 kg  dušca, 30'24&g kalija, 10 - 56£y
fosforove kisline, torej skupaj 6880 kg  dušca,
41 68 kg  kalija in 27 94 kg  fosforove kisline,
če slamo prodamo, moramo povrniti zemjji v
eni ali drugi obliki 98'80 kg  dušca, 41 '68 kg
kalija in 27 - 94 kg  fosforove kisline. A ko tega
ne storimo, zemljo ropamo in prišli bodemo
gotovo do stališča, ko bode popolnoma opešala.
Dokaz temu so bivša rodovita polja ameriška,
katera morajo dandanes po manjšem ali večjem
številu let, ko so se le oropala tudi z umet-

22

nimi gnojili gnojiti. Kadar pa tudi slamo doma
porabimo, tedaj bode že manj teh snovi manj¬
kalo, kajti pridejo zopet po gnoju polju v ko¬
rist. če imamo vinograd, pa iz tega le vino
jemljemo ter mu vse druge v njem prirastle
tvarine povračamo, bode zadostovalo, ako vra¬
čamo vsako leto oralu 25 q  dušca, 15 q  kalija
in 8 q  fosforove kisline. Tako ohranimo vino
grad pri enaki moči. V slučaju pa, če bi se
iz vina le žganje kuhalo, tedaj sploh drugega
gnoja ne bi skoro nič rabili. Isto velja glede
sadja. Kjer se sveže sadje prodaja, bode treba
najbolj gnojiti, kjer se le sadjevec dela in
tropine po kompostu vračajo, treba bode manj
tujega gnoja, skoro nič pa tedaj, ako se le
žganje kuha. Oe vemo, koliko redilnih snovi
smo zemlji jemali, koliko in katere smo po-
vračaii, potem prilično lahko sodimo, katerih
snovi najbolj manjka.

Vrnimo se zopet k gornjemu primeru. Mi
n. pr. žito pridelujemo in zrnje prodajamo.
S tem prodamo 45-76 kg  dušca, 11-44 kg  ka¬
lija in 17 88 kg  fosforove kisline. 100 kq  do¬
brega sena ima po Wolfu v sebi 155 kg
dušca, 16 kg  kalija, 0'43 kq  fosforove kisline.

Prilično 30 q  krme bode zadostovalo, da
se ž njo posredno, namreč ko je pokrmljena,
povrne njivi dušeč, ki se je prodal v zrnu.
Da se povrne fosforova kislina, bi pa bilo
treba 17-38 : 0 - 43 = 40 5 q  dobre krme. Na
oralu travnika priraste n. pr. 25 q  krme. Ta
krma bi skoro zadostovala, da dušeč povr-

23

nemo, a če bi fosforovo kislino povrniti
hoteli, bi bilo potreba še 15 q  krme več. V
takem slučaju kaže na vsak način v pomožnhi
gnojilih pomnožiti fosforovo kislino, če bi
hoteli z živinskim gnojem njivi dovolj fos-
forove kisline dati, tedaj bi razmerje le ne¬
ugodno ostalo, kajti v enakem razmerju se po¬
množita tudi dušeč in kali, pa fosforova kislina
bode vedno v manjšini. Dušeč in kali se torej
ne bosta dobro izkoristila in na ta način ni
mogoče najvišji^ vspeh, ki se sploh doseči
zamore, doseči. Žito bode menda vsled preobil¬
nega dušca in kalija poleglo, zrna pa ne bode
bogsigavedi koliko. S pomožnim gnojem, ki
ima mnogo fosforove kisline, bode pa razmerje
naenkrat ugoduo. Iz tega je razvidno, da po¬
možna ali umetna gnojila nimajo ravno nameD
živinski gnoj popolnoma nadomestiti, temveč
le pravo razmerje redilnih snovi ohraniti,
vsled tega največje pridelke omogočiti. Ge je
gnoj star in če se je ž njim slabo ravnalo,
tedaj pa zna tudi dušca manjkati. Pameten
kolobar na polju to razmerje precej premeni.
Mnogoteri poskusi na polju so tudi v naših
krajih v resnici pokazali, da so naše zemlje
večinoma potrebne fosforove kisline. Pri žitu
se nje vpliv neposredno po nje porabi menda
še ne bo pokazal kaj imenitno, pač pa se
bode v kolobarju nje vpliv jako dobrodejno
pojavil.

Pri večletnih rastlinah, n. pr. pri vino¬
gradih , sadonosnikih itd. skušamo redilne

24

snovi v isto razmerje spraviti, v katerem so
v pridelkih in potem pa to razmerje še dalje
ohraniti.

Iz teh primerov je razvidno, da tam, kjer
je dovolj travnikov, zamorenio naša zemljišča
z živinskim gnojem vedno pri moči ohraniti.
Najvišje mogoče pridelke bodemo pa šele pri
porabi pomožnih gnojil dosegli. Seveda treba
pa tudi travnike z redilnimi snovmi, katere
potrebujejo, zalagati.

B. Na rastlinah samih

tudi lahko prilično opazujemo, katerih snovij
manjka v zemlji. Kjer manjka fosforove kisline
v zemlji, tam postane pri sicer ugodnih okoli¬
ščinah razmerje med slamo in zrnjem za kme¬
tovalca neugodno, drevo ali trs bode znabiti
bujno rastei, pa manj sadja dal. Kjer fos¬
forove kisline manjka, imajo rastline posebno
tako nekako, bolj rudečkasto barvo.

Kjer manjka dušeč v zemlji, tam je rast
rastline bolj borna.

Kjer rastejo nekatere plevelne rastilne
n. pr. kiselica, manjka apna.

Pri neugodnem razmerju med dušcem,
fosforovo kislino in kalijem, posebno kjer dušeč
prevlada, se rastline nenaravno bujno razvijajo
in pridelek postane mnogo slabejši. To se po¬
sebno pozna pri vinu, hmelju, sadji itd. Vlažna
zemlja potrebuje manj dušca nego bolj suha.

25

C. Kemična analiza zemlje.

Kemična analiza sama po sebi v tem
slučaju ne hasne toliko, kakor se navadno
misli. Ona lahko dokaže, toliko je te ali one
snovi v zemlji, če pa je ta v rastlinam pri¬
stopni obliki, tega ne more dokazati. Kmeto¬
valci, ki zahtevajo na podlagi kemične analize
zemlje natančne recepte za gnojenje, se veči¬
noma varajo. Nakopali si bodo večkrat za
nepotrebna gnojila nepotrebne stroške. Naj¬
boljše je, če kemično analizo podpira

D. Poskus v malem na dotičnem zemljišču samem.

Najbolje je, da kmetovalec s svojim po¬
ljem sam govori. Ce ga zna prav vprašati, mu
bode polje tudi točno in odločno odgovorilo
in ga marsikatere zgube varovalo. Naj se de¬
lajo poskusi v malem. Pripravi se polje tako,
da najdejo rastline po celem enako ugodne
pogoje za rast. Na tem polju odmeri se več
bolj ozkih pa bolj dolgih prog vštric. Te proge
se s koli zaznamujejo. Med vsakima dvema
progama za poskus pa mora biti ena ločilna
proga vmes, tako, da pri raztresanju gnojil
ne prehajajo ta na sosedni del, kjer bi potem
natančnost poskusa motila. Pripravimo n. pr.
osem delov.

Na 1. nič ne trosimo rastlinskih redilnih
snovi v umetnem gnoju,

„ 2. raztrosimo fosforove kisline, (n. pr. s

superfosfatom)

26

Na 3. raztrosimo kalija, (n. pr. s kajnitom)
„4. „ dušea, (n. pr. s čilisolitrom)

„5. „  fosforove kisline in kalija,

„ 6. „ fosforove kisline in dušea,

„7. „ kalija in dušea,

„8. „ kalija, dušea in fosf. kisline.

Ti oddelki se opazujejo med rastjo rast¬
lin in že tedaj se lahko površno presoja vpliv
ene ali druge snovi. Pridelki se od vsakega
oddelka skrbno spravijo in odvagajo. Nato se
lahko presodi, na katerem oddelku se je gno¬
jenje najbolj izplačalo. Tako dobi kmetovalec
podlago, da izračuna, kako in s čim bode
vspešno gnojil. Seveda mora gnojila o pravem
času in prav ter v pravi obliki v zemljo spra¬
viti. Upoštevati pa mora poleg vspeha do-
tičnega leta tudi posledice prihodnjih let.
Računati se pa mora tudi tako, da bode
vspeh ne le očividen, temveč da se tudi
izplača.

27

Umetni gnoj zarnore večinoma surovi do¬
hodek zvišati, a čestokrat pa čisli dohodek s
svojo ceno skrči, ako ga kmetovalec prav ne
porabi. Kmetovalec naj le to stori, o čemer
se je prepričal, da se mu izplača. Pri takih
poskusih naj se pa tudi vpošteva kakovost
pridelka. Pri grozdju in sadju se je opazovalo,
da postane vsled gnojenja s fosforovo kislino
in kalijem tudi z apnem lepše in slajše.

Pri žitu navadno ne bode vspena le s
fosforovo kislino in kalijem brez dušca. Pri
žitu pride torej k vsakemu poskusu čilisoliter.
Pri takih poskusih bode zadostovalo, ako na
en oddelek trosimo čilisoliter, na drugega čili¬
soliter poleg fosforove ktsline, na tretjega pa
čilisoliter, fosforovo kislino in kali. Vmes
ostanejo pa negnojene proge za primerjanje.
Pri tej uredbi se lahko primerja vpliv vsake
redilne snovi.

Oddelki za gnojenje so n. pr. po 100 m 2
veliki, to je ena stotinka hektara. Na hektar
računi se po 150— za oves do 250 leg  čilisolitra
in 60% fosforove kisline n. pr. v 350% su-
perfosfata. Na 100 m 2  trosi se torej ena stotinka
teh tvarin in sicer po P3 —2'5 kg  čilisolitra po
3—4 kg  superfosfata in po 6 kg  kajnita. Ker
je za take poskuse primeroma malo snovi
potreba,-so po ceni. Pa utegnejo biti podlaga'
lepim, gotovim dohodkom.

Vreme ima na vspeh velik vpliv. Neka¬
tero leto torej mogoče, da se ne bode poskus
prav obnesel. Pa to naj ne oplaši takoj. Upo-

28

števati je treba vse okoliščine, ki bi znale
ugodno ali neugodno uplivati.

Veliko število takih poskusov, ki so se
delali zažito in okopavine, in sicer tudi v naši
državi v raznih krajih, je pokazalo, da se čili-
soliter za žito vedno izplača, fosforova kislina
za žito le pogojno, nikakor pa ne brez čili-
solitra oziroma dušca Za okopavine se fosfo¬
rova kislina bolje splača, kali pa se je pri
žitu in pesi kaj redko skazal. Vpliv kalija je
pa zelo ugoden na sočivja in detelje, ki se
v kolobarju vmes sejejo.

V vinogradih, pri drevju in na travnikih bi
bilo umestno jednake poskuse delati. Pri vseh
teh poskusih je pač treba strogo na to paziti,
da so poprečni pogoji za posamezne rastline
kolikor mogoče jednaki, kajti le tedaj ima
poskus veljavo.

cj  Katero redilno snov zahteva dotična rastlina?

Važno je po prejšnjih načelih se prepri¬
čati, katera snov primanjkuje v zemlji. Isto-
tako važno je za gmotni vspeh vedeti, katero
redilnih snovi zahtevajo posamezne rastline,
Tu ni toliko merodajna množina te snovi, ki
se nahaja v pridelku od ene ali druge rastline,
marveč večji vspeh, ki je dosegljiv z gno¬
jenjem s tako snovjo. Vpoštevati moramo torej
zahteve rastlin glede ene ali druge snovi v
obče in nje zahteve glede gnojenja.

Pesa ima mnogo kalija, a gnojenje s ka¬
lijem se bode pri pesi redko dobro izplačalo.

29

Ona ima posebno zmožnost kalij zemlji s po-
močjo korenin odvzeti. Sočivje in detelje
potrebujejo mnogo dušea, ker imajo to rastline
mnogo dušea v svojih delih. Gnojenje z duš-
cem se pa pri teh ne bode izplačalo, kajti
one imajo zmožnost si g - a iz zraka dobiti. So
pa vendar tudi nekatera sočivja, ki imajo
poželenje po dušeu v gnoju n. pr. fižol, bob,
ki torej tudi gnojenje z dušeem dobro popla¬
čajo. Poželenje po eni ali drugi snovi torej
ni vedno merodajno za gnojenje, kajti rastline
si zamorejo to na jeden ali drug način iz
zemlje dobiti. Temu so vzrok različno razvite
korenine.

Glede potrebe, ki stavi ena ali druga
rastlina na gnojenje, se lahko ravnamo po
sledečih pravilih na podlagi poskusov:

a)  Žita imajo posebno poželenje po dušeu
v gnoju. Ona ga povživajo. Pa tudi vsa žita
niso jednaka. Najbolj izkorišča oves dušee v
gnoju in plačuje najvišje množine dušea v
gnoju, njemu sledi pšenica, ječmen in za tem
šele rž. JFosforovo kislino žita bolj redko pla¬
čujejo, še redkeje pa plačajo kali.

b)  Med okopavinami zahteva posebno
pesa dušeč in fosforovo kislino, kali pa le
redko dobro plačuje.

c)  Sočivja in detelje zahtevajo pa fosfo¬
rovo kislino in kali in sicer bolj nego vse
druge kmetijske rastline. Dušeč pač ne pla¬
čujejo razven boba in fižola.

30

Pri gnojenju se ne ozirajmo le na povi¬
šanje surovega pridelka, temveč na to, kako
se gnoj poplača. Torej se morajo tudi zahteve
posameznih rastlin vpoštevati, čim bolj tem
bolj se bo izplačalo gnojenje. Gnojilne snovi
večinoma ne gredo v zgubo, temveč ostanejo
v zemlji in pridejo sledečim rastlinam v ko¬
rist. Za poljske rastline, katerih cene so itak
preveč nizke, pa vendar ne kaže že leto prej
denar v dragem gnoju izdajati. Tudi utegne
pristopnost redilnih snovi v gnoju čez leto dni
drugačna postati.

Drugače je pri pridelovanju kupčijskih
ali večletnih rastlin, kjer zamore že le neko¬
liko višji pridelek gnojenje dobro poplačati.
Pri večletnih rastlinah ali tako tudi pri drevju
in trsju moramo upoštevati snovi, katere te
rastline zemlji v teku časa odvzamejo. Da v
tem slučaju ohranimo zemljo vedno pri enaki
moči, moramo redilne snovi v gnoju n. pr. v
takem razmerju kakor jih v zemlji zmanjkuje,
nadomeščati

II. Posamezna gnojila.

1. Živalski gnoj.

Živalski gnoj je prav za prav od živali
predelana rastlinska snov. Živina se krmi z
rastlinami, ki so tvorile svojo snov iz snovij
iz zemlje in iz snovij iz zraka. Eazun za meso,
mleko, dlako itd., porabijo živali za-.se veči-

31

noma le one snovi, ki so iz zraka nastale,
mej tern ko one, ki so iz zemlje v rastlino
prišle, skoro vse v gnoj prehajajo. Dorastli
voli porabijo torej le organično snov, ki je iz
zraka nastala, mej tem ko mlada živina le pre¬
cej porabi soli iz zemlje za tvorenje mesa itd.

Živalski gnoj obstoji iz vode, katere ima
okoli 75 %, ki pa v tem slučaju ne pride v
račun. Obstoji pa iz okoli 4% rudninske (mi-
neralične) tvarine, katera ostane kot pepel
sežganega gnoja. Te rudninske (mineralične)
tvarine so zemlji odvzete in med njimi sta
kalij in fosforova kislina najvažnejša. 21 % ži¬
valskega gnoja pa je organične tvarine. Ta
izgori, ako gnoj sežgemo, istotako tudi vsled
počasnega vpliva zraka na gnojnišču v zemlji
itd. Važna redilna snov te organične tvarine
je dušeč. Ogljenec, vodenec in kislec, iz ka¬
terih ta organična tvarina še sicer obstoji, ni¬
majo kot redilna snov v gnoju pomena. Te
dobijo rastline drugače v dovoljni množini,
Pač pa je organična snov zelo važna, ker
fizikalično zboljšuje zemljo. Ona težko zemljo
rahlja, lahko pa napravi bolj zvezno. Ona pro-
vzroči, da zamore zemlja več vode sprejeti in
jo tudi bolje držati.

Na sprsteninski zemlji torej ne trpijo
rastline tolikanj od suše. V rahlo zemljo pride
lahko zrak, ta je pa potreben koreninam in
tudi pospešuje razkrajanje rastlinskih redilnih
snovi, ki so v zemlji, tako, da jih zamorejo
rastline rabiti.

32

Organična snov v zemlji vsled pristopa
zraka po malem trohni, izgoreva. Pri tem
nastane ogljenčeva kislina, ta pa zopet še bolj
pospešuje razkrajanje rudninskih redilnih snovi
v zemlji. Te lastnosti organične snovi je treba
visoko vpoštevati. Naši vinogradniki so to po¬
sebno uvaževali pri gnojenju vinogradov z
vejnikom. Zeleno gnojenje z goršico, ajdo itd.
sploh z rastlinami, ki nimajo iste lastnosti
kakor metuljnice, da bi dušee iz zraka spre¬
jemale, ima pravzaprav namen mnogo orga¬
nične snovi, mnogo sprštenine v zemljo spra¬
viti. Gnojenje travnikov z živinskim gnojem
pa tudi zato ni umestno, ker ne pridejo na
travniku vse koristi tega gnoja do veljave.
Kastline pa ne zamorejo živalski gnoj ne¬
posredno povživati. Vse redilne snovi so v
organični tvarini vezane. Sele ko se ta po
malem razkroji, ko pri dovoljnem pristopu
zraka razpade, postanejo v redilne snovi proste
in rastlinam pristopne. Živalski gnoj vpliva
torej lahko celo po več let. Njegov vpliv zna
spored zemlje in drugih okoliščin dolgo tra¬
jati. V lahkih zemljah, kjer se hitreje razkroji,
se hitreje porabi nego v takih, v katerih pride
zrak težje do njega. V apnenih hitreje nego
tam, kjer apna manjka.

Vinogradniki, ki podkopujejo gnoj pri
rigolanju ali grobanju itd. globoko v zemljo,
so zapravljivci, ker tako važno gospodarsko
sredstvo spravijo daleč od zraka, kjer ne za-
more koristiti. Delajo tako, kakor da bi denar

33

zakopavali mesto da ga plodonosno porabijo.
Ti so pač mnenja, da jedo rastline gnoj tako
kakoi;, je vol krmo.

Živalski gnoj ima na priliko za rastline isti
pomen kakor ga ima kruh za človeka, ali seno
za živino. V njem so pač vse redilne snovi
v nekakem pravem razmerju. Umevno je to,
ker je živalski gnoj ostanek pokrmljenih pri¬
delkov. Pa ni vsak živalski gnoj enako dober.
Njega dobrota odvisna je pač zelo od klaje,
od vrste živali, od stelje in nje množine in
pa od njega starosti.

a ) Klaja.

Oe bi klajo podorali ali podkopali, imeli
bi isti ali bolji vspeh kakor če šele živino
ž njo krmimo. Tako se postopa n. pr. pri
zelenem gnojenju. To podoravanje pa bi ne
bilo vsakokrat gospodarsko. Mi rabimo od
živine moč m razne pridelke in živina nam
navadno krmo dobro plačuje.

Kadar klajo krmimo, je živina en del
prebavi en del pa ne. Neprebavljeni del pride
ves v gnoj. Prebavljene snovi pa prehajajo v
kri in ta jih prenaša po vseh delih trupla in
tam služijo za tvorjenje raznih snovi tako
mesa, kosti, mleka itd. Kolikor se torej, teh
posebno pri mladi, ali nošeči ali molžni živini,
zato porabi in izda, ne pride v gnoj. Pa tudi
dorastla n. pr. delavna živina porabi nekaj
rastlinskih redilnih snovi za-se, kajti tvarine
trupla se vedno razkrajajo in se morajo z novimi

3

34

nadomeščati. Ta promet snovi v živalskem
truplu pa ne pride v tem slučaju v poštev,
kajti one snovi, ki preostajajo vsled razkra¬
janja v truplu, pridejo pa v gnoj. Toplota in
moč pa nastaneta le iz organičnih snovi, ki
niso za rastlinsko hrano nikake važnosti, isto-
tako mast pri pitani živini itd. Iz tega sledi,
da da mlečna ali mlada živina slabeji gnoj
nego dorastli voli, ki delajo ali se pitajo.

čim bolja je krma, toliko bolji bode gnoj.
Krma je tem boljša čim več ima dušečnatih
snovi (beljakovin), v enakem razmerju je tudi
gnoj boljši. Kdor dobro krmi, ta bode pridobil
več mleka, več mesa, več moči, bode bolje
obdeloval in z boljšim gnojem gnojil, ta bode
dobro shajal.

6) Vrsta živali.

Od različnih živali ima gnoj različne mno¬
žine dušca. Po tem se pa tudi ravna njega
vrednost in njega lastnost.

V 100 delih ima po dr. Wolfu

Ovčji in konjski gnoj imata najmanj vode.
Zrak zamore torej ta dva bolje prešiniti, vsled
tega se hitreje razkrajata. Ovčji in konjski gnoj

35

sta torej in tudi sploh veljata za vroča gnoja.
Dušečnate snovi se nahajajo večinoma v scal-
nici. Dušečnate snovi se pa hitreje razkrajajo
kakor druge. Eazven tega, da sta ovčji in
konjski gnoj vroča, imata tudi, ker imata manj
Vode, primeroma največ redilnih snovi. To je
posebno vpoštevati tedaj, kadar je treba gnoj
daleč voziti n. pr. za vinograde itd. Za pre¬
važanje ni vedno vse eno, ali imamo n. pr.
100 kg  dušca v 17 q  konjskega ali v 29 q
govejega gnoja.

e)  Stelja'.

(jnoj obstoji iz živalskih odpadkov in pa
tudi iz stelje. Glavni namen stelje je, da pri¬
pravi živalim suho mehko ležišče in da kolikor
mogoče popije tekoči del gnoja. Ločeno blato
in scalnica ne dasta popolni gnoj. V blatu je
večinoma fosforova kislina, v sealnici pa kalij
in dušeč, če gnojimo s samim blatom, bode
premalo kalija in dušca, če pa gnojimo s samo
scalnino, tedaj bode pa premalo fosforove
kisline. Popolen in dober je gnoj šele tedaj, če'
je stelja vso gnojnico popila. Bolj kot imajo
posamezne tvarine zmožnost tekočine popivati,
bolje so za steljo.

Na posameznih gospodarstvih porabijo se
za steljo pač tvarine, ki so najbolj pri rokah.
Kjer se žito prideljuje, tam je slarha glavna
stelja. Navadno se rabi zato slama od ozimine,
kajti slama od jatine se bolje izkoristi, ako

3 *

36

se pokrmi. Slama popije mnogo gnojnice v
luknjicah bilk.

Popivanje gnojnice je naravno mnogo
večje, ako se slama reže.

Pameten gospodar bode sploh na to gle¬
dal, da nastilja le rezano slamo. Porabil bode
manj slame, živina bode bolj na suhem, pa
koliko lepše se tak gnoj vseda, koliko lažje
ga je kidati, nalagati in razdeliti. Te koristi
poplačajo umnemu gospodarju delo za rezanje
pač zelo dobro.

Kjer ni dovolj slame, tam je treba poseči
po drugi stelji. Tako se mnogokrat rabi šotna
stelja, žaganje, mah, listje, vresje tudi zemlja,,
smrečevje itd. Glede popivanja tekočine in
glede ugodnosti ležišča je pač šotna stelja
najboljša. Eabi se sama, ali v zvezi z drugim
nastiljem. Mah je tudi dobra stelja. Zagavna
se da tudi še precej dobro porabiti kot stelja.
Listje pa slabo popiva tekočino. Sploh bi bilo
želeti, da bi se listje kot stelja le malo rabilo.
Koliko škode se dela gozdom z grabljenjem
listja. Tresje, smrečevje popiva slabo pa tudi
dela trdo ležišče. Zemlja bi bila sicer ugodna
kot stelja, toda gnoj postane vsled nje pre¬
težek.

Eazun od lastnosti glede popivanja gnoj¬
nice in ugodnosti ležišča je pa sicer šele
v drugi vrsti odvisna vrednost stelje od rast¬
linskih redilnih snovi, katere ima v sebi.

37

d)  Starost gnoja.

Gnoj je videti mrtva stvar brez občutka
proti zunanjimi vplivi brez notranjega živ¬
ljenja. Kmetovalec, ki tako misli, ki primerja
svoj gnoj mrtvemu kamnu, ta je na krivi poti.
On ravna z gnojem tem primerno in ima vsled
tega premnoge zgube. Gnoj sicer nima živcev
in mišic, a v njem je življenje. Vsled vpliva
zraka in vsled življenja nebrojnihbakterij, se vrši
v njem vedni razpad in razkrajanje. Organična
tvarina razpada. Rudninske (mineralične) ne-
izgorljive snovi, ki so bile v njej, se osvobo¬
dijo spon, v katere jih je narava vkovala pri
rasti rastlin na travniku ali na polju. Te rud¬
ninske snovi niso hlapne in ostanejo v gnoju,
če jih voda ne odnese. Žalibog se zgodi posled¬
nje čestokrat pri zanikrnih gospodarjih, ki tr¬
pijo, da jim deževnica izpira gnoj. Tam, kamor
deževnica pridere, raz streh in od potov, ona
opere gnoj in tako gre tudi mnogo fosforove
kisline in kalija v zgubo.

Organične spojine, ki so gradivo rastlin,
pa razpadajo. Iz brezdušečnatih snovi nastane
večinoma voda, ogljenčeva kislina, ogljenčevi
vodenei itd. Ta tvarina spreminja se torej
večinoma v plinove, gre po malem v zrak.

Dušečnate snovi pa razpadajo tudi najprej.
Iz dušca v njih nastane najprej amonijak.
Amonijak je tudi zelo hlapen plin, katerega
mora umen gospodar zadržati. Vsled vpliva
zraka in sodelovanja bakterij pretvarja se

38

amonijak v rastlinam ugodno solitarno kislino.
Kdo ni že opazoval sicer neprijeten soliter po
zidovju zlasti pri straniščih in hlevih. Ta na¬
staja pač ravno istim potom. Solitarna kislina
sicer ne hlapni, pač pa jo voda jako lahko
izpere, ne samo iz gnoja celo tudi iz zemlje.
Solitarna kislina pa žalibog ne ostane vedno
taka kakor je. V gnoju so bakterije. Te imajo
to sitno lastnost, da razkrajajo solitarno kislino
in oprostijo iz nje čisti dušeč. Ta dušeč pa
kot največji potepuh med snovmi, ki so rast¬
linska hrana, se zgubi v zrak. Nekaj dušea
se sicer že oprosti pri naglem razkrajanju
dušečnatih snovi, še prej ko nastane amonijak.
Največ ga pa le oprostijo bakterije iz soli-
tarne kisline, to pa pri prisotnosti gotovih
brezdušečnatih snovi, takih, kakoršne se v
slami nahajajo. Dušeč se torej hlapi kakor
plin in sicer v zvezi z vodencem kot amoni¬
jak vsled razkrajanja po bakterijah kot prvina.
Voda ga pa izpira kot sicer ne tako hlapno soli¬
tarno kislino. Eazun v zvezi z dušcem nastajajo
pa v razkrajajočem se gnoju še drugi plinovi z
drugimi prvinami. Tako nastane n. pr. žvepleni
vodenec v zvezi žvepla z vodencem itd.

Gnoj tudi vodo hlapi. Gnoj se torej ne¬
prestano spreminja. Od njega gre večjidel v
zrak. Zato tudi ni mogoče, da bi bila dobrota
gnoja vedno enaka. Močno obležan gnoj, po¬
sebno če je ob enem tudi izpran, je torej
gotovo mnogo manj vreden nego presen. Ako
se pa z gnojem dobro ravna, tedaj zna biti,

39

če je nekoliko obležan, celo boljši nego po?
polnoma presen. Obležan gnoj namreč ima, ker
je že več vode izhlapil, primeroma to je v od^
totkih nekoliko več snovi, ki so rastlinska
hrana. O gnoju od naših navadnih gnojišč se
pa to žalibog ne more trditi. Komaj da je tak
izpran in izhlapljen gnoj vreden, da se še
prevaža. Dokler ne bodo gospodarji teh last¬
nosti gnoja bolj vpoštevali, se jim pač ne bodo
polnili mošnjički od pridelkov z njihovih
zemljišč.

Pameten gospodar stavil bode torej vpra¬
šanje:

c) Kako bi se izguba vsled razkrajanja gnoja po
zmožnosti zmanjšala?

Te izgube se lahko zmanjšajo, a nikakor
popolnoma ne odpravijo.

Da se redilne snovi iz gnoja zgubivajo,
je pri nas največ deževnica kriva, ki izpira
gnoj. Preobilo vode torej ne sme na gnojišče
priti. Gnoj naj se zbira na taki podlagi, katere
voda ne predere, če jo predere, tedaj se seveda
voda zaceja in ž njo pa tudi vse one snovi,
katere je v gnoju razstopila. Ta izguba se da
torej s primernim gnojiščem zabraniti. Pa
to še ni vse. Trohnenje, razkrajanje gnoja
povzroča izgubo organične snovi in pa tudi
dušca. Razkrajanje pospešuje posebno zrak.
Izgubo dušca zlasti provzročajo bakterije. Vi¬
soka toplota pospešuje razkrajanje. To vidimo

40

pri vročem konjskem gnoju. Kjer prešinja
gnoj mnogo zraka, tam je pač njega toplota
višja in torej se hitreje razkraja. Tak gnoj, ki
ima manj vode, ki je bolj suh, zrak bolj pre¬
šine pa se tudi toliko hitreje razkraja, če leži
gnoj v vodi, tedaj pride le malo zraka do
njega. Pa v tem slučaju se ne more gnoj pra¬
vilno razkrajati, temveč le gnije. Z gnjilobe
pa ne pride rastlinska hrana v obliko, ki
je rastlinam primerna. Napačno je torej, če
gnoj y gnojnici leži. Kavno to se tudi pri
nas prevečkrat najde. Napačno je tudi, če se
za kompost celo s cementom obzidane jame
grade, v katerih kompost v vodi leži. Gnjiloba
gnoja in gnojil ni nikakor rastlinam primerno
razkrajanje.

Ker bakterije povzročajo marsikatero iz¬
gubo, zlasti izgubo dušca, se naj te vničujejo
ali vsaj ovirajo.

Kdor te okoliščine vpošteva, ta bode že
sam pravo pogodil. Skrbel bode za primerno,
to je ne preveliko pa tudi ne premajhno vlago
gnoja. Nastiljal bode ravno toliko, da stelja
vso tekočino popije. Stlačen gnoj vlago bolje
drži nego rahel. V stlačenem gnoju se vsled
kapilaritete tekočina enako drži kakor n. pr.
olje v stenju svetilke. Umen gospodar bode
torej gnoj tlačil. Hlapenje na vrhu bode zabra-
nil z drobno plastjo zemlje ali slame. Stlačen
gnoj tudi ovira drug škodljiv vpliv, namreč
preobili vpliv zraka. Iz teh vzrokov je torej
koristno, živino na gnojišče pognati, da ona

41

gnoj dobro stlači. Od strani zabrani se pristop
zraku z zidom, nasipom ali pa na ta način, da
se za gnojnišče jama napravi. Kakor skušnja
kaže, izgubi se iz gnoja, ki je stlačen, polo¬
vico manje vrednostnih snovi kakor iz rahlega,
stlačen gnoj bode torej polovico več vreden.

Škodljive bakterije pa ne prenašajo dobro
tekočine, ki so solnate ali kisle. Soli ali kis¬
line, ki se topijo v vodi gnoja, ako jih na
tega potrošamo, vničijo bakterije, ali jih vsaj
zelo ovirajo. Za tako potrošanje so v rabi sle¬
deče tvarine: Superfosfatgips, ki obstoji iz
superfosfata, proste fosforove kisline in pa
gipsa (mavca). Ker ima ta proste kisline, ovira
ista bakterije in veže hlapni amonijak. Gnoj
se vsled tega počasneje razkraja in izgubi manj
snovi. Fosforova kislina superfosfatnega gipsa
pa itak kot važna rastlinska redilna snov v
gnoju ostane in tudi njega dobroto zboljšuje.
V s  kg  te tvarine zadostuje na dan za eno
veliko živinče. Superfosfat istotako vpliva, le
ne tako močno, ker nima proste fosforove
kisline. Treba ga je več.

Prej se je večinoma mavec ali gips za
potrošenje gnoja rabil. Pa on ni približno
tako dober. On pomnoži v gnoju le apno.
Veže sicer amonijak, zadržuje tudi nekoliko
razkrajanje, pa davno ne tako močno kakor
to stori superfosfatgips.

Kajnit ima mnogo kuhinjske soli v sebi
ter vsled tega zadržuje razkrajanje. Šotna

42

stelja, posebno taka, ki je okisana, zadržuje
razkrajanje in veže arnonijak, je torej tudi
zato zelo priporočljiva. Tudi sama žveplena
kislina, ki se vliva v gnojnico, se čestokrat
vspešno rabi.

Zemlja veže arnonijak in tudi druge mi-
neralične redilne snovi gnoja. Zemlja je torej
dobra podlaga za gnoj, dobro je pa tudi po¬
krivati ž njo istega. Ta načela naj bi si pač
kmetovalci posebno dobro zapomnili. Saj od
njih je odvisen gmoten vspeh njih delovanja.
Saj polju brez gnoja kmet le tlako dela, gno¬
jeno in sicer dobro gnojeno polje ga pa četudi
manj dela, dobro plačuje.

d)  Koliko gnoja se dobi od živine?

Po Heiden-u in Wolf-u napravi približno
gnoja na leto po eden konj 90 q , vol 100 q , in
sicer če delata zunaj; pitani vol po 165 q,
krava pa napravi po 112 5 q,  mlado govedo
po 80 q,  če je vedno v hlevu; pri paši pa
ostane od vola 64 q,  od krave 60 q.  od mlade
govede 40 q,  ovce 6q;  prašič napravi po
12'5 q,  pitan prašič pa 17 5 q.

Tudi gnoj od perutnine je treba vpošte-
vati. Na leto ga napravi ena kura do 5'5 kg,
golob 2-2 kg,  puran 11%, raca 8'3 kg,  gos 11 kg.

Bolje pa je, da se računi množina gnoja
po množini krme in stelje, ki se za živino po¬
rabi. Suha tvarina gnoja obstoji namreč iz enega
dela in sicor polovice suhe tvarine od krme pri-

43

bližno pa iz cele suhe tvarine od stelje. Suha

suha tvarina krme

tvarina gnoja je torej = —--- +

suha tvarina stelje. Ker pa ima gnoj povprečno

% to je 75% vode in le '/4  to  j 0  25% suhe

tvarine, pogodimo težino nabranega gnoja, ako

pomnožimo suho tvarino gnoja s 4. Torej je

, v . . (suha tvarina krme , r

tezina gnoja = --^-b suha

tvarina stelje) x 4. Kakovost gnoja, to je redilne
rastlinske snovi, ki so v njem, izračunijo se
lahko, ako je znano, koliko teh snovi je bilo
v krmilih. Ravno iste, ki so bile v krmilu, naj¬
dejo se potem v gnoju po odbitku množine,
ki ostane v prirastlem mesu, v mleku itd.
Povprečno množino rastlinskih redilnih snovi
v krmilih pa nam razodenejo n. pr. profesor
Wolfove analize.

44

45

Ako gnoj leži, gaje vedno manj in sicer ako
leži 2—3 mesece ostane ga od 100 kg  le 84—
80 kg , ako leži tako dolgo, da postane že špe-
hat od 100 kg  le 70—60 kg;  če pa je že malo
razkrojen od 100 kg  le 50—40 kg.  Ob enem
se razgubi približno 15 % dušca, 3 °/ 0  kalija,
in 15 o/ 0  fosforove kisline. To je pa spored
gnojnišča in ravnanja z gnojem zelo različno.

Najmanj zgube bi bilo, ako bi se gnoj
sproti v zemljo spravljal. Pa to vendar ne
gre, torej je treba gnoj na primeren način
zbirati in ž njim pametno postopati. Nabira
se pa gnoj ali v hlevu ali pa na gnojiščih.

a)  V hlevu.

Najboljši gnoj pač ostane isti, ki se v
hlevu nabira in se le tedaj, kadar se rabi,
izvaža. Da se pa lahko v hlevu nabira, je
treba dovolj stelje, da ta vso tekočino popije.
To se zlasti doseže, ako se slama razreže
ali ako se vsaj vmes med drugo tudi šotna
stelja rabi. Živali na gnoju vedno stojijo,
torej ga do dobra stlačijo. Mnogo zraka tedaj
ne zamore vanj in gnoj se torej po malem
razkraja. Še boljši pa postane gnoj, ako se
tudi še večkrat s superfosfatgipsom potrosi.
Gnoj ostane tako v hlevu pod živimo ena¬
komerno vlažen, enakomerno topel, se torej
enakomerno razkraja. Pri tem gre, ako je tlak
hleva za tekočine neprodoren, najmanj rast¬
linskih redilnih snovi v zgubo. Na ta način

46

pa si tudi prihranimo posebno zgradbo gnoj-
nišča, torej stroške za to in pa večkratno ki¬
danje ter prevažanje gnoja na gnojnišče.

Da pa te koristi dosežemo, mora biti hlev
globok, da se lahko večja plast gnoja nabere,
tem primerno morajo biti pa tudi jasli pre¬
makljive. Tlak mora biti za tekočino nepro-
doren. Hlev se mora dati lahko dobro zračiti.
Posebno potrebno pa je mnogo stelje. Na dno
kot podlaga se nastelje šotna stelja.

Ta način nabiranja gnoja bi kazalo v
mnogih slučajih tudi pri nas vpeljati, posebno
tam, kjer je dovolj stelje na razpolago. Za to
bi bilo zlasti priporočati steljo od šote, kajti
ta popije 10—12 kratno lastno težino vode pa
napravi v hlevu čisti zrak, ker veže amonijak.

6) Gnojišče.

Kadar se gnoj ne nabira v hlevu, tedaj
se nabira na posebnih gnojiščih. Gnojišče
se priredi blizu hleva pa tako, da se ne za-
more prav nič rastlinskih redilnih snovi (razun
hlapnih) gubiti. Lega gnojišča je najbolja
senčna in zavetna. Vetrovi in solnee gnoj
preveč sušijo. Temu se da pomagati tudi z
nasadi ali pa s streho, ki se črez napravi.

Seveda ne sme biti gnojišče blizu vod¬
njakov;

Najboljša oblika gnojnišča bi bila kva¬
dratna, kajti tedaj ima najmanj obvoda. Kva¬
dratno gnojnišče, čegar strani merijo po 4 m,

47

ima površine 16, a obvod je tudi le 16 m.
Prostor 8 m  dolg in 2 m  širok meri tudi 16 m 2 ,
a obvod meri pa 20 m.  Manji obvod pa pov¬
zroča manj stroškov pa je tudi ugodneji radi
pristopa manj zraka, ker ima manjše površje.
Velika gnojišča napravljajo se pa le rajše
dolgovata. Na vogalih naj se koti okrožijo,
da se gnoj v njih bolj vsede, da zrak ne pri¬
haja v gnoj od tod.

Za jedno dorastlo goveje živinee računi
se 3—4 m 2 ,  za konja le 2—2 - 5 m 2  prostora
na gnojnišču. Pri tem prostoru gnoj lahko po
4—5 mesecev na gnojišču leži pa ne pride
višje čez 1 m  do T50 m,  kar je tudi prav.

Kjer se ne napravi obvod iz zidovja, tam
se za gnojišče jama izkoplje in sicer tako
globoka, da pride vrhni rob nasipa od te
zemlje 1—1*50 m  visoko nad vznožje gno¬
jišča. Seveda se gnojnišče tako napravi, da
ne prihaja deževnica s strehe in potov nanj.
To se žalibog prevečkrat pri nas najde kot
znamenje najzanikrnejšega gospodarstva. Na
vsak način kaže torej na eni ali več straneh
tega prostora za gnojišče primerne jarke
izkopati. Da ne pride deževnica s strehe, se
gnojišče ne napravi ravno pod kapom ali se
pa strešna voda vsaj po žlebu odpelje. Samo
ob sebi je umevno, da se gnojišče tako napravi,
da je mogoče z vozom do njega ali na njega.

Tla gnojnišča naj se na vsak način na¬
pravijo za tekočine neprodorna, V ta namen
obložijo se s kamenjem in vmes s cementom

48

zalijejo. Najbolje kaže še tla in pa tudi stranske
stene z betonom zabiti. Beton se napravlja v
malih porcijah iz ostrega peska, drobnega ka¬
menja in cementa. Tla gnojišča naj tudi proti
jedni strani padajo, da se gnojnica odteka tako,
da gnoj nikjer v gnojnici ne leži. Padec 2—5 cm
na 1 m  popolnoma zadošča. V jami za gnoj¬
nico se zbira gnojnica, ki prihaja iz hleva ali
pa ki se steka iz gnoja. Ta jama mora biti
torej spojena z gnojniščem in pa s hlevom.
Velika naj bode dovolj, da ne vhaja gnojnica
iz nje, da se ne razliva na gnojnišče pa tudi
ne v hlev nazaj. Jama kakor tudi kanal, po
katerem prihaja gnojnica iz hleva, morata biti
seveda za tekočino neprodorni.

Jama za gnojnico je potrebna za vsak
slučaj, vendar naj umen gospodar dela na to,
da je bode kolikor mogoče malo rabil, da bode
tekočina kolikor mogoče v stelji zbiral, da je
bode le malo odtekalo. Bolj kot je jama za
gnojnico prazna, bolje je za gospodarja. Gnoj¬
nica v gnojniščni jami rabi se za namakanje
gnoja kolikor je to potreba. Kar je pa preo¬
staja, porabi se za polivanje komposta, poli¬
vanje travnikov, za sadno drevje, povi-tnine
itd. Ž njo se sploh lahko rastlinam v rasti
naglo pomaga. Za neposredno zalivanje rast¬
linam pa gnojnica Daj ne bode premočna, ona
naj se torej z vodo stanjša.

Polivanje detelje z gnojnico pa ni prav
umestno, ker gnojnica ima večinoma dušee,
katerega detelje lahko na drug način dobijo.

49

c) Slučajna gnojišča.

Mnogokrat se zgodi, da ni za gnoj pra¬
vega prostora, kjer naj bi se nabiral, prostora,
ki ustreza vsem pogojem dobrega gnojišča.
To poznajo naši vinogradniki, ki gnoj kupu¬
jejo ali ki nimajo pri hlevih v vinogradih
pravega gnojišča. Naši kmetje, ki spuščajo
kapnico s streh in pa deževnico, ki po poti
priteče, na gnoj, bi tudi bolje storili, ako bi,
če že nočejo primernega gnojnišča napraviti,
vsaj zbirali gnoj na takem slučajnem gnojni-
šču. To se lahko pripravi blizu pri hiši ali na
polju, pri vinogradu itd. ter se tja gnoj navozi,
kadar je prilika za to. Kjer so razmere take,
da bi lahko voda na tak prostor pritekala,
tam se skoplje vsaj primeren jarek okoli. Za
podlago gnoja nastelje se debela plast šotne
stelje. Kdor nima te izvrstne tvarine in kate¬
remu razmere ne kažejo, da bi si jo nabavil,
ta bode pa vsaj pri trebljenju jarkov na trav¬
nikih, v gozdu itd. dobil zemlje, ki ima mnogo
sprstenine. Oblika takega gnojnišča je najbolja
kvadratična. No to podlago se nalaga gnoj in
se ta dobro stlači. Pri velikih kupih se lahko
požene živina na njega. Cel kup gnoja se po
površju dobro omeče z zemljo. Tako vsaj ne
zgublja gnoj odveč svoje vrednosti.

d)  Razvažanje in poraba gnoja.

Kadar se gnoj iz gnojišča vozi, tedaj se
reže navpično od zgoraj dol. Le neroden go-

4

50

spodar pusti posamezne plasti gnoja na voz
kidati. Tudi je nepotrebno, da se gnoj pri
razvažanju raztresa. Kadar se vozi gnoj na
zemljišča, ki se naj z  njim pognoje, se raz¬
deli v kupčeke, ki se pa naj kar hitro raztro¬
sijo. Poljedelci in vinogradniki, na katerih
zemljiščih je dolgo časa videti kupe gnoja
ležati, pač niso vzorni gospodarji. Gnoj se
naj takoj raztrosi tudi če se ne bode takoj
podoral ali podkopal. Ako vem, koliko voz
gnoja bodem na enem zemljišču raztresel, tedaj
si lahko preračunim, koliko kupov pri goto¬
vem razdalju n. pr. 5 m  bodem napravil in
koliko kupov od enega voza.

Če se napravijo kupi
približno

če se napravi od enega voza
po 6 kupov 10 kupov 12 kupov
pride na ha  vozov

Pregloboko podkopavati ali preoravati gnoj pa
nikakor ne kaže. Vinogradniki zlasti delajo
to napako pri grobanju in rigolanju ter
sajenju.

Pri gnojenju z živinskim gnojem ozirati
se je na različne okoliščine v prvi vrsti na
zemljo. V peščeni zemlji, v katero prihaja
mnogo zraka, gnoj hitreje sprhni. V tako
zemljo bodemo torej spravljali gnoj raje v

51

krajših presledkih, torej bodemo isto večkrat
po malem gnojili.

Razkrajanje gnoja v težki zemlji vrši pa
se bolj po malem. Težke zemlje torej lahko
naenkrat za dalje časa pognojimo. Seveda je
tu treba naenkrat več gnoja. Vsakokrat pa
moramo pri gnojenju toliko redilnih snovi
računiti, da bodo rastline z istimi do prihod¬
njega gnojenja tudi dobro shajale. Množina
gnoja ravna se torej v prvi vrsti po porabi
redilnih snovi od rastlin. Ako n. pr. gnojimo
peščeno zemljo — za 2 leti, spravimo toliko
rastlinskih redilnih snovi v zemljo, kolikor jih
rabi dveletni pridelek, če gnojimo za 4 leta,
bode pač treba toliko redilnih snovi računati,
kolikor jih pridelki v štirih letih rabijo.

e) Poraba gnojnice.

Že prej smo nekolikokrat povdarili, da
je najbolje, ako stelja popolnoma vso gnoj¬
nico popije, da se je le malo še posebej nabere.
Kar pa se je le posebej nabere, porabi se jako
dobro za polivanje gnoja, komposta, za poli¬
vanje setev, katerim se hoče naglo pomagati,
na travniku, v vrtu, posebno tudi v sadonosniku.
Močna gnojnica pa naj se le ob deževnem vre¬
menu ali z vodo stanjšana rabi, kajti premočna
rastlinam škoduje, jih — kakor rečejo — požge.
Vleče pa se gnojnica iz dobro cementirane ali
se bolje asfaltirane jame s pomočjo raznih
sesalfe.

4 *

52

2. Človeški odpadki.

Ti so za gospodarstvo velike važnosti.
Saj ljudje povživajo kmetijske pridelke, v njih
torej snovi iz obdelane zemlje, rastlinsko hrano.
Kar kmet v svojih pridelkih redilnih snovi
izvaža, gre njegovemu posestvu v zgubo ter se
kopiči navadno po mestih. Dela se na to, da
se v mestih nakopičena rastlinska hrana kme¬
tijstvu zopet na razpolago da. Človeški odpadki
se sušijo in izdeljuje se prah „pudreta“, ka¬
teri se lahko razpošilja, raztrosi in ki jako
dobro vpliva.

„Pudreta“ ima na primer 7 70% dušea,
2'61 % fosforove kisline in 259 % kalija.
Izdelovanje pudrete je bolj stvar mest. Kme¬
tovalci, ki so pri mestih, tudi lahko izkoriščajo
človeške odpadke iz jjam, sodov itd., katere
lahko po ceni dobijo. Tako tudi postopajo
umni gospodarji čestokrat. Na deželi se pa
gre za to, da se taki odpadki vsaj na posa¬
meznemu gospodarstvu skrbno zbirajo.

Povprečno napravi ena odrasla oseba na
leto okolo 486 kg  trdih in tekočih odpadkov. Ti
imajo skupaj 4T2 kg  dušca, 1'24 kg  fosforove
kisline, V02 kg  kalija. Največ je vreden dušeč
v scalnici in sicer toliko kakor dušeč v žve-
pleno-kislem amonijaku, kateri ima tržno ceno.
Dušeč v blatu ima le % te vrednosti. Fosfo-
rova kislina scalnice je toliko vredna kakor
ona superfosfata, a fosforova kislina blata pa.

53

le 1 j 3  te. Istotako je vreden kali scalnice to¬
liko kakor kali kajnita, a kalij blata le 1 / 3
lega. Ako torej na podlagi tržnih ali umetnih gno¬
jil računamo, imajo odpadki enega človeka na
leto vrednost okoli 3 gld. To je tudi denar, ki bi
se sicer za umetna gnojila izdal, pameten go¬
spodar si bode torej znal izdatek za nakupljena
gnojila brez škode za množino pridelkov znižati.

Straniščne jame naj bodo za tekočine
neprodorne, cementirane. Na njih dno razgrne
se plast šotnega praha. Po vsaki rabi stranišča
je dobro, če se vrže v njega pest šotnega
praha, ki naj bode vedno pripravljen. Super-
fosfatgips potresati je tudi zelo koristno. Stra¬
niščni gnoj vsled šotnega prahu izvrsten postane
pa tudi ne izgleda tako ostudno. Porabi pa se
za vrt ali za kompost.

3. Kompost.

Ni dovolj, da kmetovalec skrbno zbira
vso rastlinsko hrano v živalskih in človeških
odpadkih, temveč jo mora zbirati tudi v vseh
drugih raznoterih odpadkih na posestvu ali v
bližini istega. Mnogokrat je v raznih odpadkih
dobiti po primerni ceni rastlinsko hrano n. pr.
od predilnic, usnjarij, mesnic itd. ceneje nego
v umetnih gnojilih. Kompost je torej tudi kme-
tovalčeva hranilnica, v kateri zbira kapital,
ki ima, kadar pride v rastline, precejšno de¬
narno vrednost.

54

a)  Tvarina za kompost.

Podlaga kompostu naj bode zemlja. Bolj
kot je zemlja humozna, boljša je. Za ta namen
je izvrstna zemlja iz ribnikov, jarkov, cestno
blato, šotna stelja itd. Ako ima zemlja pre¬
malo sprstenine, zmeša se s šotno steljo ali
s kakim želj iščem n. pr. od krompirja.

Taka podlaga je potrebna da zadržuje
vse redilne snovi. Kazim tega naj pride zemlja
tudi še med posamezne plasti, posebno naj pa
tudi pokriva cel kup od vseh strani. Zemlja
služi torej kot podlaga in kot odeja.

2. Razven tega so bistveni del za kompost
take tvarine, ki povzročajo hitreje raztvarjanje
snovi. Take tvarine so posebno apno in gnoj¬
nica, ki kemično in fizikalično ugodno vplivata,
ki ob enem pa tudi spravita sama po sebi
ugodnih snovi za rastline v kompost.

3. Pridejo v poštev tvarine, ki služijo v
kompostu zgolj z redilnimi snovmi ali z orga-
nično tvarimo, ki dela sprstenino, ali ker ga
rahljajo itd.

Take so: straniščni gnoj, živalski odpadki
n. pr. kri, drob, dlaka, kosti itd. razni rast¬
linski odpadki, listje, plevelne rastline, pleve
itd., smeti, žaganje (to sicer nima mnogo re¬
dilnih snovi, pa ugodno vpliva ker kompost
rahlja), vsakoršni pepel, kakor vsakoršni drugi
odpadki n. pr. tropine, grušč od zidovja itd.

55

Od zunaj n. pr. od kakih tovarn se do¬
bivajo včasih po ceni razni odpadki n. pr.
odpadki volne iz predilnic, pokvarjene tropine
iz pivovarn, v  pokvarjene pogače od olja, roženi
opilki itd. Oe se take tvarine kupujejo, je pač
treba računati, če se dobi dušeč ali fosforova
kislina ali kali v njih ceneje kakor se dobi
v tržnih umetnih gnojilih.

5) Kako se kompost napravlja in kako se ž njim
ravna ?

Kompost napravi naj se na zavetnem,
senčnem prostoru in sicer kup, ki je zdolej
8 m  zgoraj pa 1 m  širok, 1 do 15m visok,
pa poljubno dolg. Na vrhu se mu napravi
jama, v kateri se lahko deževnica zbira ali v
katero se lahko gnojnica vliva.

Tvarine, ki pridejo v kompost, se razse¬
kajo ali zdrobijo. Ako obstoji kompost iz tva¬
rin, ki imajo malo rastlinske hrane, vsled
česar bi bil kompost zlasti za daljšo vožnjo
ali nošnjo n. pr. za vinograde preboren, tedaj
se mu doda več rastlinske hrane z umetnim
gnojem n. pr. koščeno moko itd. Napravi se
tako močneji. Sama zemlja in polovica slabega
živinskega gnoja da kompost, kakoršnega naši
vinogradniki čestokrat delajo, ki pa je zelo
boren, katerega teža je v primeri k njega
vsebini glede rastlinske hrane posebno z ozi¬
rom na drago raznašanje po vinogradih pre¬
velika.

56

Da se tvarine enakomerno in hitro raz¬
krajajo , razgrinjajo se v posamezne plasti
enakomerno ter se z živim apnom potresajo.

Plevelne rastline z zrelim semenom se
ne sme kar meni nič tebi nič v kup devati.
Isto velja glede senenega droba, sploh tvarin,
ki imajo plevelno seme v sebi. Seme je treba
prej uničiti ali pa se take tvarine po vrhu
kupa spravijo, da seme izkali in se potem
lahko z okopanjem uniči. -

Par mesecev ostane kompost pri miru.
Le za to se skrbi, da se ne posuši. Zaliva se
torej včasih z gnojnico ali vsaj z vodo. Cez
kake S mesece pa se kompost prekoplje in
sicer seka se pri tem navpično od zgoraj dol.
Tako se posamezne plasti dobro premešajo.
Pri prekopavanju se kompostu ne primeša
nič drugega k večjemu apno ali umetna gno¬
jila. Vsaka dva meseca se kompost tako pre¬
koplje dokler ni goden.

c) Poraba komposta.

Kompost je izboren gnoj, v katerem so
rastlinske redilne snovi tako nekako že pre¬
bavljene, rastlinam takoj prikladne, razkrojene.
Zato je kompost za sajenje in gnojenje v
vinogradu, sadonosniku, vrtu kaj koristen,
izboren je pa tudi za travnike, deteljo itd.
Posebno v zadnjih slučajih pa ne sme seme
plevelnih rastlin v sebi imeti.

57

Množina komposta, ki se za gnojenje
rabi. ravna se po množini redilnih snovi, ka-
tere ima v sebi. Ta je pa lahko zelo različna,
odvisna je od tvarin, iz katerih je kompost
sestavljen. Zato bi bilo prilieno zapisavati,
koliko in katere tvarine pridejo v posamezne
kupe komposta.

Kompost se pri nakladanju na kupe, isto-
tako kakor živalski gnoj, reže od zgoraj dol
navpik. Na prostoru, katerega hočemo s kom¬
postom pognojiti, razdeli se isti v enakomerne
male kupe, ki se pa naj tudi takoj raztrosijo.
Slednje je treba, ker sicer pride na oni prostor,
kjer stoje kupi, preveč redilnih snovi, po
drugod pa manj. Kateri pameten živinorejec
pa bode svojo živino, od katere enako zahteva,
deloma prekanil deloma pa stradati pustil?
<3e tako stori, gotovo ni pametno.

Važna opazka.

Šele tedaj, kadar bode kmetovalec z ono
rastlinsko hrano, ki mu je pri rokah, tako
varčno in umno postopal, je umestno, da tudi
umetna gnojila kupuje. Pri nas pa, žalibog,
opazujemo, da se na eni strani mnogo kapi¬
tala v rastlinskih redilnih snoveh gubi, na
drugi strani pa gotov denar zopet za take
izdaja. Umetna gnojila so za današnje gospo¬
darstvo gotovo zelo potrebna, a le če se prav
in o pravem času rabijo. Na to naj bi tudi
zadruge in druge korporacije, ki posredujejo
po ceni nakup umetnih gnojil, posebno pazile.

58

4. Zeleni gnoj.

Živinski gnoj je ostanek rastlinskih pri¬
delkov, potem ko so jih živali prebavile. En
del snovi torej živali izkoristijo. Pri zelenem
gnoju se pa prideljujejo rastline nalašč za
podoravanje, torej pridejo vse njih snovi zemlji
v korist in sicer lahko na istem prostoru, kjer
so se pridelale, pa tudi lahko na drugem pro¬
storu Rastline, ki jih sejemo radi zelenega
gnoja, torej navadno ne bomo želi, temveč jih
kar zelene na lici mesta v zemljo spravimo. Ta
način gnojenja postane dandanes v gospodar¬
stvu posebno pri porabi umetnih gnojil če
dalje važnejši, posebno tam, kjer je razmerje med
živino in obsegom zemljišč neugodno. Tako
n. pr. pri vinogradih.

A ko poleg zelenega gnoja raztrošamo pri¬
merne snovi, ki so rastlinska hrana v umetnih
gnojilih, tedaj je naravno, da s tem sredstvom
lahko isto dosežemo kakor z živinskim gnojem.

Ako rastline, ki so na gotovem prostoru
prirastle, podkopljemo. tedaj vrnemo zemlji
iste snovi, katere so te rastline zemlji od¬
vzele, pomnožene z organično snovjo teh
rastlin in pa pri nekaterih vrstah rastlin, ki
zamorejo dušeč iz zraka izkoriščati, pomno¬
žene z dušcem, katerega so te nabrale.

Namen zelenega gnojenja je torej:

Zemljo fizikalieno in kemično zboljšati.

Zboljša se zemlja s sprstenino, katero da
organična tvarina. Vsled tega, ker take rast-

59

line zemljo obsenčujejo, ostane ta vlažna in
rahla vsled česar bolj godna ostane, listnata
zelišča spodrinejo plevelne rastline, dušeč se
dobi brezplačno iz zraka. Velike važnosti je
pa tudi to, ker imajo rastline, ki se navadno
rabijo za zeleno gnojenje globoke korenine,
torej se zemlja globoko zrahlja. To pa sle¬
dečim rastlinam zelo koristi.

V zemlji nakopičene rastlinske snovi bi
se znale včasih zgubiti. Posebno glede dušca
v solitarni kislini, ki je velik potepuh, se je
tega bati. Ce potrebno, lahko s pomočjo rast¬
lin, katere sejemo za zeleno gnojenje ta dušeč
vežemo. Na zemlji, ki ima mnogo sprstenine
in je obsenčena od rastlin z velikim listnim
površjem, delujejo pa tudi razun onih bakterij,
ki živijo na koreninah nekaterih rastlin druge
bakterije, ki sploh pomnožujejo dušeč v zemlji.

Eazun nabiranja dušca, kar ravno ne
pride vedno le v prvi vrsti v poštev z na zeleni
gnoj v marsikaterem drugem oziru zelo ugodno
vplivati, je torej v premnogih slučajih zelo
velike važnosti. Velike važnosti je za lahke
peščene zemlje, na katerih je množina s tem
nabranega dušca znabiti večja. Pa tudi za
težke zemljo zna posebno zbog drugih navede¬
nih lastnosti zelo koristen biti.

Ta način gnojenja izvršuje se vspešno
na polju, v sadonosnikih, vinogradih, trsnieah
itd. V tem oziru imamo tudi že po naših
krajih skušenj dovolj.

(10

a)  Katere rastline in na katerih zemljah služijo
za zeleno gnojenje.

Za zeleno gnojenje namenjene rastline
morajo v prvi vrsti dati mnogo organične
tvarine. Najbolje so take, ki zamorejo dušeč
iz zraka nabirati kakor to storijo rastline iz
rodbine metuljnic. V 1000 delili zelene
rastlinske tvarine je n. pr. v grahu 5 - l delov
dušca, v detelji inkarnat 4’3, v volčjem bobu
5'0, rudeči detelji kadar cvete 4'8, švedski
detelji 5 8, seradeli 4 8. Na oralu pa priraste
take zelene tvarine do 12.000 kg.

Skoro ves ta dušeč pa pride iz zraka
v rastline.

Nabiranje dušca pa sicer ni vedno glavni,
dasiravno sicer zelo važen pogoj. Kjer ima
zemlja že itak dovolj dušca, so umestne druge
rastline, ki ta dušeč v organične spone vkle¬
nejo, da ne gre v zgubo. Mnogokrat bi znalo
biti umestno sicer tudi dušeč iz zraka nabirati,
pa pogoji za to niso ugodni, tedaj zna imeti
zeleni gnoj glavni namen, da pomnoži orga-
nično snov, da zemljo fizikalično temeljito
zboljša. Za dušeč se tedaj tudi v umetnem
gnoju poskrbi.

Najboljše rastline so tudi take, ki zemljo
hitro močno obsenčijo, ki hitro rastejo in ki
segajo jako globoko s svojimi koreninami

Zeleni gnoj ima največ pomena za pe¬
ščeno zemljo. Seme tistih rastlin, ki na tej
najbolje vspevajo, je najcenejše. Kastline, ki so

61

najboljše za zeleni gnoj se na peščeni zemlji naj¬
bolj razvijajo. Za peščeno zemljo se rabi največ
seradela pa najbolji je moder, potem beli in
nazadnje rumeni volčji bob. Zadnja je pri
nas še malo poznana rastlina. Na nekem po¬
sestvu na Ptujskem polju se na zelo prodnati
borni zemlji že 10 let jako vspešno rabi brez
živinskega gnoja. Tudi švedska detelja se rabi
na takih zemljah.

Na težkih zemljah pa omenjene rastline
ne uspevajo prav. Na takih se bolj rabi gra-
horca, grah, kosmata grahorca, bob, turška
detelja, švedska detelja, rumena detelja (Hop-
fenklee), najboljše v mešanicah. Posebno med
grahorco in grah se tudi nekoliko rži seje, da
se lahko se vspenjajoče te rastline vspenjajo.

Le za fizikalično zboljšanje zemlje rabi
se goršica, tudi repica, ajda (pri nas čestokrat
v vinogradih) itd. Tudi plevel, ki se v vino¬
gradih pod koplje, je nekak zeleni gnoj in vsaj
deloma upliva ugodno na fizikalične lastnosti
zemlje.

b)  Kako se izvršuje zeleno gnojenje.

V vinogradih se seje tamkaj, koder ko¬
roška detelja v brezsnežnih vinogradih čez
zimo ne pozebe ta na jesen po kopi. Pri
nas gre pa najbolje z grahorco. Grahorca se
tudi lahko že pri jesenski kopi poseje. V legah,
kjer trs na pomlad rad pozeba, kaže grahorco
šele na pomlad sejati. Kadar take za gnoj
namenjene rastline najbolj cvetejo, se podkop-

62

ljejo. V sadonosnikih, v katerih se le sadje
prideluje, ne pa še katera druga rastlina
pod drevjem, se tudi lahko posejejo rastline
za zeleni gnoj tedaj, kadar pač za to najbolje
kaže. Drugače je pač na polju ali v takih
sadonosnikih, v katerih se pod drevjem še
drugi pridelki pridelujejo. V teh slučajih je
treba zeleni gnoj primerno v kolobar uvrstiti,
tako, da prizadeva najmanj stroškov ter da se
kar najmanj zemlja za druge pridelke zgubi.

Seje se lahko seme rastlin za zeleni gnoj
med druge setve v kolobarju ali kot glavna
rastlina.

Ako se sejejo rastline za zeleni gnoj kot
glavna rastlina, se pač drugi pridelek od
istega zemljišča za isto leto zgubi. Včasih,
kadar zahtevajo razmere, da se bolj eksten¬
zivno gospodari, bi bil pa tudi ta način gno¬
jenja celo umesten n. pr. na zelo bornih ali
od poslopja oddaljenih zemljiščih. Navadno se
pa sejejo rastline za zeleni gnoj med druge
kulturne rastline in sicer ali vmes ali na
Strniša.

A. Medsetev.

Seme rastlin se lahko seje med glavno
kulturno rastlino n. pr. med žito na ta način,
kakor se seje pri nas detelja ali korenje med
žito. Ko je žito požeto, tedaj se počne gno¬
jilna rastlina razvijati ter ostane dokler je treba
pripraviti polje za prihodnjo rastlino. Ta način
zelenega gnojenja je najcenejši, ker ni treba

63

zemlje za gnojilno rastlino posebej obdelovati.
Seveda se v takem slučaju mnogokrat zgodi,
da gnojilna rastlina ne uspeva dobro. Tedaj
pa se mora Strniše takoj po žetvi žita preo¬
rati, sicer bi plevel preveč prevladal. Le bujno
rastoče gnojilne rastline dušijo plevel. Pa če
tudi je treba mnogokrat prej ko se pravi na¬
men doseže, preorati, vendar se mnogokrat ta
način gnojenja dobro obnese, tedaj pa je škoda,
katera vsled nekaterih slabih vspehov nastane,
mnogoterno odvagana.

B. Setev na Strniše.

Takoj po žetvi, ko je žito spravljeno, se
zemlja za gnojilne rastline pripravi, ter teh
seme poseje. V tem slučaju se spravi seme bolj
enakomerno globoko v zemljo kakor v prej¬
šnjem, torej tudi enakomerneje kali. Vsled
oranja Strniša se tudi plevel, ki je na njem,
pokonča. Oe torej gnojilne rastline tudi ne
vspevajo najboljše, pa jih le ne bode plevel
preveč prerastel ali vsaj seme plevela ne bode
imelo časa, da bi dozorelo in polje okužilo.
Za srpom ali koso itak naj bi tudi že iz
drugih ozirov šel plug. Plugu pa takoj setev
semena gnojilnih rastlin sledi.

C. Gnojenje gnojilnim rastlinam.

Gnojilne rastline zahtevajo pa tudi re¬
dilne snovi v zemlji. One, ki že same dušeč
iz zraka izkoriščajo, potrebujejo mnogo fosfo-

_ 64 _

rove kisline in kalija. S temi redilnimi snovmi
gnoji se že žitu, ki je prednik gnojilnih rast¬
lin in sicer da se mu jih precej več kakor jih
ono samo za-se porabi Z dušcem pa se za
zeleni gnoj ne gnoji. Da, celo kaže mej take
rastline, ki zračni dušeč izkoriščajo, nekaj
takih rastlin posejati, ki so glede dušca v
zemlji zelo požrešne. Slednje porabijo dušeč
kolikor ga je v zemlji za-se. Vsled tega pa
morajo prve tembolj razvijati svojo koristno
zmožnost, tembolj nabirati zračni dušeč.

Kdor le seje dušeč nabirajoče rastline pa
istim ne gnoji s fosforovo kislino in s kalijem,
ta nabira v zemlji le dušeč, a fosforove kisline
in kalija mu bode pa za naprej primaujkovalo
Enostranski vpliv dušca je pa navadno ne¬
ugoden.

Tisti rastlini, katera sledi gnojilni rastlini,
navadno ni treba še posebej gnojiti. Sicer pa je
včasih le nekoliko živinskega gnoja koristno,
kajti ta prinese bakterije, ki povzročajo hitreje
razkrajanje zelene snovi.

Marsikdo je nasprotnik tega načina gno¬
jenja, to pa zato, ker ni imel takoj v početku
pravega vspeha. Temu je pa vzrok, da so za
nabiranje dušca za vsako rastlino posebne
bakterije potrebne. Te bakterije se morajo na
dotični zemlji nahajati, sicer ne zamore rast¬
lina brez zemeljskega dušca le z zračnim
vspevati. Mnogokrat se zgodi, da dotična me-
tuljnica prva leta nikakor prav ne vspeva,
mej tem ko pozneje pri istih pogojih jako

65

dobro stori. Stori torej tedaj, v ko so se potrebne
bakterije v zemlji naselile, če začnemo katero
metuljnico na kako zemljišče prvič sejati, do¬
bimo zanjo primerne bakterije, ki so čiste od-
gojene za kupiti, ali jih pa dobimo v nekoliko
stotih zemlje od zemljišča, kjer je ista prej
dobro vspevala. Zemljo navozimo in raztrosimo.
Znanstvena izsledovanja bodo pa v tej zadevi
še marsikatero za kmetovalca ugodno pogodila.

D. Kdaj in kako se gnojilna rastlina podorje?

čim dalj časa gnojilna rastlina raste,
tem več dušca nabere. Ozirati pa se je na
sledečo rastlino in na nje zahtevo, da se pred
nje setvijo preorana zemlja zopet nekoliko
vsede.

Če ne sledi zelenemu gnoju ozimina,
tedaj se gnojilna rastlina povalja in na jesen
podorje ali podkoplje. Ta način gnojenja bi
bil tudi priporočljiv v sadonosnikih, Za vino¬
grade bolj kaže pomladansko podkopavanje.
Podorati ali podkopati se pa gnojilna rastlina
ne sme pregloboko, le toliko, da se dobro v
zemljo skrije.

Vspehi, ki so se že s tem gnojenjem
dosegli in še vedno dosežejo, so pač kaj lepi.
Sicer je bil ta način gnojenja že starim Bim-
Ijanom znan. Tudi naši kmetje poznajo dobro
ugoden vpliv detelje itd. na zemljo. Treba je
le te lastnosti posebuih vrst rastlin prav in
gospodarsko izkoristiti. Izmed poljskih pridel-

5

66

kov so posebno oves in okopavine za to gno¬
jenje hvaležne. Pa tudi v vinogradih in sado-
nosnikih se zna kaj dobro obnašati. Za splošno
porabo se sicer ne zamore priporočati, pač pa
naj posamezni kmetovalec za svoj poseben
slučaj poskusi in dobro prevdari, kaj mu bolj
kaže. V nekaterih slučajih bode metuljnice
menda raje pokosil in pokrmil ter gnoj nazaj
vozil, v nekaterih mu bode pa bolje kazalo,
da jih primerno kar na mestu podkoplje.

5. Umetna gnojila.

To ime je pri nas pač najbolj udomačeno,
dasi ta gnojila niso sama po sebi umetna,
temveč so le večinoma umetnim potom tako
pripravljena, da zamorejo rastlinam služiti.
Imenujejo se tudi kupčijska gnojila ali kon¬
centrirana gnojila. Pomožna gnojila bi bil tudi
umestni izraz, kajti ona pomagajo kmetijstvu
z eno ali drugo snovjo, ki je rastlinska hrana.

Razlikujejo se pa ta gnojila bistveno zelo
od živalskega gnoja ali gnoja po pojmu starih
kmetovalcev. Organične snovi ta gnojila nimajo
večinoma prav nič ali pa le jako malo. Pa tudi
snovi, ki so rastlinska hrana, nimajo ta gno¬
jila vse ob enem, večinoma imajo le posa¬
mezne teh. Kako važne pa so te snovi vkup
in v pravem razmerju za rastlinsko življenje,
to se je že v začetku tega spisa dokazovalo.
Kmetovalec, ki rabi umetni gnoj, brez ozira
na te posebne njegove lastnosti, češ, gnoj je
gnoj, ta se pač moti.

67

Umetna ali pomožna gnojila so le tedaj
umestna, ako je fizikalična lastnost zemlje
dobra, pa ima za vspešno rastlinsko življenje
potrebne snovi v pravem razmerju. Kdor
umetna ali pomožna gnojila sama za-se brez
ozira na fizikalično lastnost zemlje porablja,
ta bode ž njimi fizikalično slabe zemlje zelo
poslabšal, Umetna gnojila se sama za-se le
tedaj vspešno rabijo, kadar se na kak drugi
način skrbi za sprstenino (humus).

Na vsak način pa imajo dandanes umetna
gnojila tako velevažen pomen za kmetovalca,
da se brez njih pač ne da več vspešno go¬
spodariti. Kdor pametno umetna gnojila porabi,
temu bode zemlja pač vedno pri moči ostala,
on bode celo isto tako daleč spravil, da mu
bode dajala kar mogoče najvišje pridelke S
tem zniža stroške pridelovanja, kajti ti so
primeroma tem manjši, čim več se na istem
prostoru pridela. To se pa pač ne doseže s
samim hlevskim gnojem. Ker imajo umetna
gnojila vsako po eno redilno snov za-se, po¬
damo ž njimi lahko ravno isto snov, ki je na
dotičnem prostoru v manjšini. Tako smo v
stanu vsakteri rastlini podati primerno zmes
redilnih snovi, vsled česar je prememba kolo¬
barja lažja. Na novinah in izmolzenih zem¬
ljiščih omogočijo ravno umetna gnojila, da se
v kratkem z vspehom prideljuje. Kako je pa
tudi koristno slabim setvam ali sploh rastli¬
nam naglo pomagati tudi v dobi njihove
rasti.

5 *

68

Evo Vam koliko koristi! Novodobni kme¬
tovalec naj te pač upošteva, ako se hoče
vzdržati. Kaj mu pomagajo vsa druga sredstva,
ako ne upošteva temeljnih pogojev, od katerih
je odvisna uspešnost pridelovanja. Kakor po
drugod manjši in večji kmetovalci že dolgo
uspešno gospodarijo s pomočjo umetnih gnojil,
tako se morajo tudi naši ojačiti. Zakaj ne bi
tudi pri nas dosegli koristi, kakoršne dosežejo
po drugod ? Te koristi se pa dosežejo le tedaj,
kadar se vsa sredatva pametno porabijo, tako
tudi v tem slučaju. Prej ko se posluži kmeto¬
valec umetnih gnojil, naj pač dobro zna, kaj,
kako in zakaj.

A. Razne vrste umetnih gnojil.

Umetna gnojila lahko uvrstimo v dve
skupini in sicer v taka, ki imajo le po jedno
snov, ki je rastlinska hrana in pa v taka, ki
imajo po dve ali več takih snovi. Te velevažne
snovi so dušeč, fosforova kislina, kalij in apno.

Najnavadnejša gnojila,
ki imajo le po jedno teh redilnih snovi:

1. Taka, ki imajo dušeč.

a)  čilisoliter je kmetovalcem gotovo splo¬
šno znan, če že on ne, pa vsaj njegovi so
rodniki. Taki sorodniki so apnenčev soliter,
ki nastopa na zidovji pri hlevih, straniščih

69

itd. in pa kalijev soliter, ki se prodaja v pro-
dajalnicah ter mnogokrat rabi za solenje mesa
itd. Te gotovo vsakteri pozna.

čilisoliter je prav za prav solitarno kisli
natron. Dušeč, katerega ima okolo 15 —16 °/ 0
je v tem slučaju torej v obliki, v kakoršni ga
rastline lahko neposredno sprejemajo. Ker so
pa soli solitarne kisline vse v vodi lahko topne,
jih zemlja ne zamore zadrževati, zaradi tega se
čilisoliter kmalu zgubi, voda ga lahko izpere.

Ime čilisoliter ima pa ta sol po svoji
domovini Ohili, od koder prihaja.

Sledeče pa je treba pri nakupovanju čili-
solitra upoštevati. Ako ima on mnogo perklo-
rata, je rastlinam celo strupen. V kupčiji se
mnogokrat meša z manj dragimi snovmi n. pr.
kajnitom, soljo itd. kar njegovo vrednost zniža,
ker zniža odstotke dragega dušca.

čilisoliter močno vodo na-se vleče in se
potem zelo strdi. Tega del naj se hrani čiliso¬
liter na suhem. Živalim pa je čilisoliter škodljiv.
Zato naj se pazi. da ne pridejo živali do njega.
Vreče, v katerih je bil čilisoliter, se tudi kaj
rade vnamejo in hitro gorijo, vsled česar je
opreznost tudi v tej zadevi kaj umestna.

b)  žvepleno-kisli amonijak ima to pred¬
nost pred čilisolitrom, da je domači izdelek, za
katerega ni treba v inozemstvo gotovi de¬
nar pošiljati. On je postranski izdelek pli-
naren. V njem izkoriščamo takorekoč dušee
iz naših pragozdov, iz katerih je premog nastal.

70

Žvepleno-kisli amonijak, ki pride v kup¬
čijo kot umetno gnojilo, ima okoli 20 % dušna.
Ta dušeč v amonijaku zemlja dobro veže, pa
mora se v njej po malem še le vsled okisa-
vanja pretvarjati v solitarno kislino, da ga
zamorejo rastline sprejemati. Apno amonijak
izganja, zato ni umestno to gnojilo zmešati s
snovmi, ki imajo apno v sebi.

Spojina Rhohan-Cyan, ki se v njem
čestokrat nahaja, je rastlinam strupena, zato
je treba pri nakupu paziti.

c)  Moka od krvi, usnja itd. ima za kme¬
tijstvo v obče malo pomena. Dušeč v tej na¬
haja se še v organični obliki. Množina dušca
je pa zelo pomenljiva, zato je dobro pri na¬
kupu take moke vsakokrat jo pustiti preiskati,
koliko dušca da ima.

2. Taka, ki imajo fosforovo kislino.

V narayi je mnogo rudnin, ki imajo fos¬
forovo kislino. Tako so n. pr. osteoliti in ko-
proliti živalskega vira, okamnele kosti in blato
živali prejšnjih dob. Fosforiti, apatiti itd. na¬
hajajo se kot rudnine v velikih množinah v
raznih krajih sveta.

Tudi je v živalskih kosteh mnogo fosfo-
rove kisline Ta je prišla po pokrmljenih
rastlinah v živali iz zemlje ter naj se zopet
zemlji vrača. Fosforova kislina pa ni v naravi
kar prosta. Vezana je navadno na apno, s
katerim tvori neutralno spojino. V tej zvezi

71

z ljubljenim njenim apnom se pa ne topi v
vodi. To vam je kakor kak nerazstopen kamen.
Natrosimo n. pr. peska na popilni papir pa
nalijmo vode po njem. Voda gre skozi, pesek
ostane na papirju. Tako taki fosfati ostanejo
v zemlji mrtvi tam, kamor so prišli. Korenine
si sicer pomagajo pri takih v sami vodi neraz-
stopnih snoveh. One spuščajo kislino, ki tudi
take fosfate topi. To pa je mogoče le v nepo¬
sredni dotiki ž njimi. Ako so taki fosfati zelo
fino semljeti, in pa z zemljo tako dobro pome¬
šani, da jih povsod sesalne korenine najdejo,
znajo tudi taki fosfati koristiti. Tudi na šotnih
zemljah od močvirja, ki imajo mnogo sprstenine
in kislin, so dobri. Ker pa je tako popolno me¬
šanje prahu z zemljo, da bi povsod korenine
do njega prišle v naravi nemogoče, torej surovi
fosfati navadno niso za neposredno rabo. Ke¬
mične tovarne pa te surove fosfate predelajo.
One s pomočjo močnejše kisline in sicer žve¬
plene kisline vsaj deloma razdružijo tesno zvezo
apna in fosforove kisline.

Ako se več ali manj žveplene kisline
na surove fosfate nalije, prevzame ta več ali
manj apna spajajo se ž njim. Nato preostane
kiselo fosforovo kiselo apno ali pa dvojno
kiselo fosforovo kiselo apno. Prvo se v zemlji,
v vodi, ki ima ogljenčeve kisline prilično
lahko topi, drugo se pa prav lahko celo v
čisti vodi topi.

Tako predelani surovi fosfati pridejo torej
v kupčijo kot superfosfati. To ime pa tudi

72

zaslužijo, kajti v njih v razmerju mej apnom
in fosforovo kislino slednja prevlada.

Ge take razstopne fosfate na popilni papir
denemo in vode nalivamo, ne ostane fosfo-
rova kislina na površju, temveč gre z vodo,
v kateri se razstopi, skozi papir, istotako kakor
bi sladkor ali kaka druga razstopna tvarina
skozi šla. Isto godi se pa tudi v zemlji Taki
razstopni fosfati se torej v zemlji s pomočjo
vode dobro razdelijo. Tako so koreninam bolj
na razpolago.

Vendar pa niso ti razstopni fosfati toliki
potepuhi kakor je n. pr. čilisoliter, ki kar brez
meje naprej gre. V zemlji najdejo osnove po¬
sebno tudi apno, s katerim se zopet preme-
nijo v to, kar so prej bili, namreč neutralno
fosforovo kiselo apno, v katerem pridejo zopet
trije deli apna na dva dela fosforove kisline.
Ta prevrat se pa po malem vrši, potem, ko
je fosforova kislina uže dobro z zemljo po¬
mešana in ko so jo rastline menda že velik
del porabile. Pa tak fosfat ostane vedno v
zemlji, lažje razstopen nego surovi, torej ra¬
stlinam bolj pristopen.

Superfosfatgips, katerega smo spoznali
kot imenitno sredstvo za potresanje živalskega
gnoja, nastane enakim potom kakor superfosfat.
V tem slučaju se namreč na surovi fosfat več
žveplene kisline nalije. Ta vzame sama za-se
ves apnenec, tvori ž njim gips ali mavec in
fosforova kislina pa postane popolnoma prosta.

73

Dvojni superfosfati s 40 in več odstotki
fosforove kisline se pa dobijo, ako se na su¬
rovi fosfat mesto žveplene fosforova kisliua
nalije. Taki fosfati so pač tam umestni, kjer
voznina mnogo stane, kajti je pač razloček,
ako 40 kg  fosforove kisline dobim v 100 ali
200 kg  fosfata.

Pri nas pridejo v trgovino navadno super¬
fosfati iz rudninskih fosfatov, pa tudi od kostij.
Kosti se pa prodajajo kot pomožni gnoj še v
drugih oblikah.

Kosti obstoje razun iz fosforovo kislega
apna še iz mnogih drugih snovi.

Kosti imajo poleg mineralnih snovi, ki
znašajo okolu 50% njih težine in v kateri
je okolu 19 % fosforove kisline še precej
klejevine, ki ima do 4 % dušca, razun tega
imajo tudi tolšče poleg vlage. itd.

V prvi vrsti pride v poštev fosforova ki¬
slina kot gnojilo. Te je pač v kosteh razme¬
roma največ. Pa tudi dušeč klejevin je treba
vpoštevati. Tolšča je pa neprijetna spremlje¬
valka gnojil, kajti ona ovira razkrajanje,
pristopnost rastlinam. Tolšče se morajo torej
odstraniti. Navadno so se prej kosti kuhale ali
pa s parom parile, da se jim je tolšča odvzela,
pri tem so pa tudi klejevine iz njih šle. Ko¬
ščena moka od parjenih kosti torej nima dušca
ali le malo. Parjene kosti se pa dajo mnogo
lažje mleti.

V novejšem času se tolšča kostem jemlje
s pomočjo ogljenčevega žveplenca ali bencina

74

itd., s snovmi, ki imajo lastnost tolšee topiti.
V tem slučaju pa ostane ves dušeč v kosteh.

Kosti pridejo v trgovino kot koščena
moka. Ta mora biti jako fino zmljeta. Parjena
koščena moka brez klejevin je mnogo manj
vredna. Ona, ki ni parjena, ki ima še kleje-
vine, ima več dušca. Klejevine se raztvarjajo,
gnijejo, tako postane tudi fosfat bolj rastlinam
pristopen. Ako so v koščeni moki še klejevine,
bode tudi fosfat vsled tega bolje vplival nego
od parjene koščene moke. Bolja kot koščena
moka sama po sebi je nje superfosfat, to je
koščena moka, v kateri je osnovno fosfo-
rovo kislo apno kakor v drugih superfosfatih
z žvepleno kislino pretvorjeno.

JSTa posameznih posestvih se kosti, ki se
naberejo in ki so dobro prekuhane, zdrobijo
ter najbolje med živim apnom kompostirajo.
Tako postanejo vsled razkrojenja klejevin po¬
polnoma prhle. Večkratno polivanje z gnoj¬
nico jih še bolj razkroji. Posamezna gospo¬
darstva pa tudi zamorejo kosti s pomočjo
žveplene kisline razkrojiti, kar se lahko v
kaki kadi ali sodu od petroleja itd. zgodi.

Tomaževa moka je dandanes pri naših
kmetovalcih še najbolj znana izmed gnojil, ki
imajo fosforovo kislino. Ta moka je odpadek pri
pridelovanju jekla. Železna ruda ima fosfora ta
pa stori železo oziroma jeklo bolj krhko. Neki
Tomaž Gilbert je pa znašel, kako se fosfor iz
železa odstrani. Glavne poteze te znajdbe so
sledeče: Zrak se prepihava skoz od vročine

75

raztopljeno železo. Pri tej priliki pa zgori tudi
fosfor, če pa fosfor pri pristopu zraka zgori,
nastane fosforova kislina. Med železo so pa
vložene plasti apna in peska (kremena). Apno
veže fosforovo kislino, kremenčeva kislina pa
napravi to zvezo kmetovalcu oziroma njegovim
rastlinam ugodnejo. Žlindra, ki plava na po¬
vršju taljenega železa, je torej tista žlindra,
katero rabimo kot Tomaževo. Nje vpliv od¬
visen pa je od tega, kako fino je zmljeta.
Najmanj naj ima na 100 delov 75 delov, ki
gredo skozi sito, čegar luknjice imajo po
0' 15 mm  premera. To je važno za kmetovalca.
Kmetovalca namreč ne zanima fosforova kislina,
katera zarnore sploh v taki moki biti, temveč
koliko je te rastlinam pristopne. Ni dovolj
torej, da ve kmetovalec, koliko fosforovo ki¬
sline ima Tomaževa moka, vedeti mu je dobro,
kako fino je ta semljeta, posebno pa mu je
treba vedeti, koliko te zamorejo rastline, s
pomočjo kislin, katere konci koreninic izpu¬
ščajo, od nje izlužiti. Sredstvo, da se to
zadnje vsaj približno spozna, so kemiki pač
pogodili. Raztopina citronove kisline in sicer
pri gotovem razmerju topi toliko fosforove
kisline v Tomaževi moki, kolikor je zamorejo
korenine rastlin topiti. Kmetovalca zanima
torej v Tomaževi moki ne splošna, temveč
v citratu (raztopini citronove kisline) raztopna
fosforova kislina. To je pač enako kakor žival¬
ska krma ni odvisna le od vsebine krmil, tem¬
več tudi od prebavljivosti redilnih snovi v istih.

76

Sploh pa ni fosforova kislina v Tomaževi
moki tako razstopna kakor v superfosfatih,
namreč |že kar y vodi, temveč jo zamorejo
šele koreninice razstopiti in sprejemati. Zato
se mora Tomaževa moka še bolj z zemljo
zmešati, mora se je pa tudi mnogo več vzeti
nego superfosfatov in sicer se računi po dva¬
krat toliko.

Za slučaj, če se namerava gnojiti za več let,
je pa Tomasova moka, ker je ceneja, ugodneja.
Tomasova moka ima tudi precej apna. Zato se
je najbrže tudi obnesla na zemljah, kjer niso
superfosfati storili in sicer posebno na takih
zemljah, katerim že od narave primanjkuje
apna. Tomasova moka je posebno koristna na
lahkih, posebno šotnatih, močvirnih zemljah.

Druga gnojila, ki se odlikujejo sosebno
s fosforovo kislino, pa ne pridejo pri nas prav
v poštev, zadovoljimo se torej z navedenimi.

3 . Umetna gnojila, ki imajo kalij.

Kalij se nahaja v precejšni množini v pe¬
pelu, dasiravno ni kalij izključna rastlinska re¬
dilna snov v pepelu. Naravno! Saj je vendar
pepel ostanek neizgorljivih snovi pri sežiganju
lesa ali sploh rastlin. Ker ima pepel razmeroma
mnogo kalija, velja večinoma kot kalijevo
gnojilo. V kupčiji pa kalijeve soli največjo
vlogo igrajo kot stasfurtske kalijeve soli. Poleg
Stasfurta se namreč pridobivajo v rudnikih.
Najvažnejša med temi solmi sta kajnit in kar-

77

nalit. Kajnit je belkasta, zelo lahko razstopna
sol, ki zelo močno vlago na sebe vleče, potem
se pa strdi. Je kakor kuhinjska sol. Da se
ne strdi, naj kmetovalec pač pazi, naj ga hrani
lepo na suhem ali pa zmeša s prahom od
šote. Po 2 kg  tega šotnega prahu zadostuje za
100 kg  kajnita. Potem se da kajnit bolje trositi.
Kalija ima kajnit okolu 12 % in sicer v spojini
z žvepleno kislino kot žveplenokisli kalij. Po¬
leg tega ima še drugih med drugim tudi ku¬
hinjske soli.

Karnalit je po svojih lastnostih prej¬
šnjemu podoben, pač je pa v njem kalij vezan
na klor kot klorkali in sicer ga je v tem
okolu 9 %.

To so surove kalijeve soli, ki pridejo kot
take v trgovino.

Z večkratnim pretopljevanjem ter prekri-
stalizovanjem se pa te soli čistijo in bolj zgostijo
(koncentrirane napravijo), tako, da imajo več
odstotkov kalija. Tako ga ima žveplenokisli
kalij po 42 % in več. Te zgoščene kalijeve soli
pridejo pri primerni ceni od 1 kg  kalija zlasti
pri daljni vožnji v poštev, ker jih je namreč
V 4  kake druge manj zgoščene soli dovolj.
Nekateri priporočajo tudi za sadonosnike in
vinograde bolj zgoščen žveplenokisli kalij nego
kajnit, češ, da se po kajnitu s časom odveč
rastlinam škodljive kuhinjske soli nabere. V
istini pa se ravno ni bati tega, zlasti v lahko
prodornih zemljah ne.

78

Kalijeve soli najbolje vplivajo v zemljah,
ki imajo manj kalija, tako posebno na lahkih
n. pr. peščenih pa tudi šotnatih tleh. Na
težkih zemljah se navadno manj obnesejo. Za
vspeh je pa treba tudi apna v zemlji.

Prav za prav so gnoji s kalijevimi solmi
zaradi potrebnega kalija. Pa one imajo poleg
tega tudi še drugih klorovih soli n. pr. kuhinj¬
sko sol. Ta ima pa poseben vpliv na zemljo,
kateri jemlje apno in sicer odtegne 1 stot kaj-
nita zemlji po 1 stot apna. V zemlji nastaja
namreč klorovo apno, ki gre z vodo v glo¬
bočino. Zlasti klorovo apno pa zelo zgosti
raztopine rastlinskih redilnih snovi v zemlji.
Tako ovira kalenje semena in pa rastlinam
sprejemanje hrane, ono takorekoč rastline po¬
žge. Zato se mora kajnit več tednov pred
setvijo trositi. V vinogradu, sadonosniku itd.
trosi se na jesen zato, da se med počitkom
rastlin klorove soli že bolj zgube.

Krompir zelo črti klorove soli, zato se
istemu ne sme neposredno s kajnitom gnojiti.
Ker zemlja tako trdno prime žvepleno kisli
kalij kajnita, se sme ta veliko časa prej ko
ga zamorejo rastline porabiti, trositi.

4. Apno.

To je kot rastlinska hrana tudi velike
važnosti ter igra gnojenje z apnom važno
vlogo. Apno ponuja se rastlinam zlasti v živem
apnu, v apnenem laporju, v mavcu itd.

79

Razun teh pridejo v trgovino še razna
druga gnojila. Trži se pač z vsakojakim, ne
vedno kmetovalcu v korist, torej je opreznost
potrebna.

B. Poraba umetnih gnojil.

Umetna gnojila stanejo denar. Cim prej
se ta v obilnih pridelkih z dobičkom povrne,
toliko večja bode korist. Oe že vinograd na
novo nasajamo, ali drevo sadimo ali kaj ta¬
kega, mu že lahko damo večjo zalogo hrane
kakor jo sproti porabi. Na polju, posebno pri
nizkih cenah poljskih pridelkov, bodemo pač
skušali denar hitro prevrniti, umetna gnojila
hitro do cela izkoristiti. Da pa bode od umet¬
nih gnojil dober in nagel uspeh, je odvisno
od tega, kako so redilne snovi v njih rast-
liram pristopne. Zato bodo gnojila, ki imajo
rastlinsko hrano lahko raztopno in nepo¬
sredno v rastlinam ugodni obliki n. pr. čili-
salpeter in superfosfati najhitreje in najbolje
vplivala. Razun kajnita se zamorejo gnojila, ki
imajo lahko raztopno rastlinsko hrano le kra¬
tek čas celo neposredno pred setvijo ali pa
celo ob setvi v zemljo spraviti. V sadonosni-
kih, vinogradih, na travnikih itd. bodo lahko
raztopna gnojila, tudi če se šele na pomlad
trosijo, dobro vplivala. Težje raztopna gnojila
n. pr. Tomaževo moko itd. se mora pa že na
jesen trositi. Taka gnojila, ki so zelo raztopna,
katere pa zemlja ne more zadržavati, se pa
nikakor naj ne trosijo dalj časa prej kakor

80

jih zamorejo rastoče rastline sprejemati. To
velja o čilisolitru, ki se celo v dva ali več
delov razdeli in le med rastjo rastlinam po-
daja. Bolj kot se rastlinska hrana umetnih
gnojil po zemlji razdeli, z isto pomeša, tem
boiji bode vspeh. Trošenje le na debelo sem-
ljetih umetnih gnojil je prav za prav potrata.
Zato naj se rabijo najdrobneje semleta gnojila.
Taka gnojila, ki napravljajo grude, n. pr. kajnit,
čilisoliter itd., naj se pred porabo stolčejo in
presejejo. Prej ko se raztrosijo, je najbolje,
da se umetna gnojila dobro premešajo z zemljo,
šotnim prahom ali kako drugo rahlo tvarino.
Večjo množino te mešanice je namreč lažje
natančno razdeliti nego majhno. Ako se za
gotovi prostor, pripravi gotovo število litrov
take mešanice, se gnojilo tudi lažje na celem
zemljišču enakomerno razdeli. Trosijo pa se
umetna gnojila najbolje po dolgem in pa
povprek.

Ko so gnojila tako kar najbolj mogoče
enakomerno po zemljišču razdeljena, je naj¬
bolje, da se vsa razun čilisolitra podorjejo^ ali
podkopljejo na travnikih vsaj podvlečejo. čim
lažje je rastlinska redilna snov v umetnih
gnojilih raztopna, tem lažje se bode v zemlji
razdelila, torej bode tudi iz tega vzroka vspeh
boljši, čilisoliter, ki je tako lahko raztopen,
katerega pa zemlja niti zadržavati ne zamore,
tisti se pa le kar po vrh potrosi. Manj kot
so gnojila raztopna, tembolj se morajo pome¬
šati z zemljo.

81

C. Mešanje umetnih gnojil med seboj.

Redko se rabi samo po eno gnojilo samo
zase. Navadno jih je treba po več, in sicer
takih, ki imajo razne snovi rastlinske hrane
v sebi. Z neprevidnim mešanjem pa si go¬
spodar lahko mnogo škoduje, kajti mnogokrat
■umetna gnojila v zmesi protistransko neugodno
vplivajo.

Oilisoliter se sme mešati z vsakim drugim
gnojilom. Zveplenokisli amonijak se pa nikakor
ne sme mešati s tvarinami, ki imajo apno,
n. pr. s Tomaževo moko, apnom itd. Apno
ima namreč lastnost da izganja amonijak. Le
p v oškusi, pa natrosi živega apna na salmijak.
Ce pa izžene apno amonijak, izžene baš isto
snov, od katere ima to gnojilo sploh svojo
vrednost.

Kdor ve, kako nastane superfosfat in
kakšno prednost ima ta pred surovim fosfatom,
isti tudi ne bode mešal superfosfata s Toma¬
ževo moko, pepelom, apnom itd. Saj bi v tem
slučaju vsled zveze z apnom fosforova kislina
superfosfata zopet zgubila svojo večjo vrednost.

Tomaževa moka se sicer sme s kalijevimi
solmi n. pr. v kajnitom pomešati, ako se ta zmes
takoj trosi. Oe pa dolgo ostane ta zmes, postane
•sila trda. ona takorekoč okameni.

D. Nakup umetnih gnojil.

Kadarkoli kmetovalec kaj kupuje, mora
znati ceniti vrednost robe. To velja tudi po¬
sebno o umetnih gnojilih, ker se mu sicer

6

82

lahko zgodi, da meče denar ven brez haska.
Kupuje se prav za prav v umetnem gnoju ista
snov, ki je rastlinska hrana. Množina te in
nje priložnost rastlinam je torej najbolj mero¬
dajna. Najbolje torej kupuje kmetovalec umetna
gnojila, ako se pogodi da plača za kilogram
rastlinske hrane v tej ali oni obliki toliko ali
toliko plačati. To mu je še bolj ugodno, kakor
če pogodi stot enega ali drugega gnojila s
toliko v  ali toliko odstotkov redilne snovi.

Ce prevdarimo, kar smo uže preje ome¬
nili o priložnosti raznih umetnih gnojil, o
raztopnosti redilnih snovi, o škodljivosti neka¬
terih snovi v nečistih umetnih gnojilih (kakor
perklorat v čilisolitru, ali cyan Khodan v
žveplenokislem amonijaku), o finoči melje
umetnih gnojil o pomenu klejevne snovi v
koščeni moki, (ki pomore hitreje razkrajanje
fosforovokislega apna v zemlji), o škodljivosti
masti v koščeni moki, če pomislimo, da pre-
obila vlaga neugodno vpliva na umetna gnojia,
ker se ista strdijo ob enem pa tudi potiska
odstotke rastlinske hrane, upoštevali smo skoraj
vse, kar mora kmetovalec v takem slučaju
upoštevati. Kmetovalec sam pa nima niti sred¬
stev niti zmožnosti kupljeno robo po vseh teh
okoliščinah presojati. Obrniti se mora torej do
kemičnih preskuševališč. Da mu je to olajšano
in pa da si prihrani precej tovornine, da steče
dobiček pri nakupu itd., naj nabavlja take
tvarine skupno, to je potom zadruge ali kake
druge primerne družbe. Na Štajerskem lahko

83

naročujejo od zveze kmetijskih zadrug in sicer
isti, ki so udje kake zadruge, ki je pri zvezi
ali pa udje kmetijske družbe.

E. Kako se rabijo umetna gnojila za posamezne
rastline.

a)  Dušeč.

Mnogoteri poskusi so pokazali, da se gno¬
jenje z dušečnatimi gnojili le kaj redko ne bi
obneslo. Se na zemljah, ki imajo po 2—3 %
dusca, se je to gnojenje z dušcem še dobro
obneslo. Dušečnata gnojila se pa vsaki rastlini
posebej odmerijo, kajti vendar vemo, da je
dušeč v zemlji velik potepuh.

Ako se gnojenje popolnoma obnese, na¬
stane po poskusih dr. Wagner-ja vsled 100 kg
čilisolitra več:

pri ovsu: 400 kg  zrnja in slame,

„ pšenici: 300 „ „ „ „

„ lži: 300 „ » j) n

„ ječmenu: 400 „ „ „ „

„ krompirju: 3600 „ gomolja,

„ pesi: 2400 „ pese,

„ koruzi: 4500 „ zelene koruznice.

V tem razmerju lahko pomnožimo pri¬
delke vsled porabe čilisolitra. Seveda moramo
pri tem vpoštevati, da se to gnojenje izplača.

Mnogoteri poskusi društva za pospeševanje
poskusov v kmetijstvu so pokazali v raznih

6 *

84

krajih naše države, da se gnojenje s čiliso-
litrom skoro povsod poplaha, še lep dobiček
vrže in sicer pri žitnih rastlinah, posebno pše¬
nici, rži, ječmenu in ovsu. Ovsu se je trosilo
do 130 kg  čilisolitra na oral, drugim pa po
80 kg.  Posebno obneslo se je to gnojenje pri
ozimini. V obče take rastline, ki rabijo dalj časa
za rast, ki bolje iskoristijo zimsko vlago, tako
ozimina kakor tudi zgodaj sejani oves, gnojila
sploh najbolje izkoristijo. Suša je glavni vzrok,
da se včasih umetna gnojila ne obnesejo. Radi
tega se ozimina najbolje obnaša, med jarinami
se glede umetnih gnojil posebno glede dušca
oves bolje obnaša nego ječmen. Oves se nam¬
reč seje navadno na bolj težke vlažne zemlje in
ima vsled tega priliko, da skozi dalj časa pri
primerni vlagi izkoristi večjo množino dušca.

Od gnojil, ki imajo dušeč, najhitreje
vpliva čilisoliter. Ker pa tega ne zadržuje
zemlja, je treba oprezen biti, da ga ne gre kaj v
zgubo. Najbolje, da se ga potrosi večkrat.
Ozimini ga je najbolje trositi na jesen en del.
Žitne rastline rabijo zlasti v početku mnogo
dušca. Ves čilisoliter na jesen trositi, pa nam
ne kaže, ker bi se sicer — kar ga je odveč,
kar ga rastline že jeseni ne porabijo — čez
zimo v zemljo zgubil. Druga polovica trosi se
torej na spomlad, pa že rano n. pr. aprila me¬
seca. Če se pa trosi pozno, tedaj, ko začne že
bolj suh čas, tedaj ne pride do veljave. Pozno
trošenje podaljša tudi čas rasti. Zrnje bi torej
prepozno to je že v suhem času nastajalo in le

85

za silo zorelo. Pa pomisliti treba tudi, da so žitne
rastline v mladosti najbolj požrešne glede dušca.
Na lahkih zemljah bilo bi pa celo umestno,
da se tudi ta pomladanski del čilisolitra raz¬
deli ter dvakrat trosi. Prej, ko gre žito v klasje,
mora biti čilisoliter že precej časa raztrošen.
Čilisoliter se pa lahko kar po vrhu trosi in ga
ni treba podkopavati ali podoravati. Da se da
dobro razdeliti, je najbolje, če se dobro raz¬
drobi ter s suho zemljo ali kaj enakim pomeša.

Na žitne rastline bode najbolje čilisoliter
vplival. Če pa se mesto tega vporablja žve-
plenokisli amonijak, se pa mora ta, ker se
mora šele po malem v solitarno kislino pre¬
tvoriti, na vsak način že na jesen trositi in
podorati. Kjer se z živinskim gnojem gnoji,
tam pa ni umestno z žveplenokislim amonij a-
kom gnojiti, kajti ta se ne more potem lahko
v solitarno kislino pretvarjati. Živalski gnoj mu
namreč kislec zraka ne privošči.

Kakor so žitne rastline za dušeč, zlasti za
čilisoliter hvaležne, tako malo je treba te re¬
dilne snovi, metuljnicam. Tem sta bolj po¬
trebna fosforova kislina in pa kalij. Le na
zemlji, ki ima zelo malo dušca, je umestno,
da se včasih tem - le z nekoliko čilisolitra
(kakih 50 kg  na oral) pognoji, namreč da
shajajo tako dolgo, dokler se okrepijo ter na¬
birajo dušeč iz zraka.

Druge krmske rastline razun metuljuic
tako na priliko goršica, koruza, ki služi za

8fi

zeleno krmo itd. so pa zelo hvaležne za
dušeč.

Gomoljnice kot n. pr. krompir, prenašajo
in plačujejo večje množine dušca. Pa prepozno
se ne sme s tem gnojiti, ker bi se sicer
precej zavleklo zorenje. Pesa, ki služi za
krmo, prenaša še največ dušca. Hmelju pa ni
dobro preveč z dušcem gnojiti, ker tedaj pre¬
surov postane. Isto velja o rastlinah, ki dajejo
predivo. Po močnem gnojenju z dušcem po¬
stane namreč vse nekako bolj bohotno puhlo.

Sadno drevje je tudi jako hvaležno za
dušeč. Dušeč napravi veliko temno listje, ki za-
more več novih snovi napravljati. Enostransko
močno gnojenje z dušcem je pa tudi zelo
nevarno. Zlasti slabo vpliva gnojenje drevju z
dušcem pozno po leti. Drevje postane pohotno,
nekako bolj puhlo in vodeno ter vsled tega
rado pozebe. Isto velja o trsu, ki tudi ne
zamore brez dušca vspevati, kateremu pa tudi
enostransko gnojenje, zlasti preveč, enako
škoduje. Tem rastlinam daje se pa dušeč skoro
bolje v drugi bolj stalni obliki n. pr. v žve-
plenokislem amonijaku, ali celo v organizovani
obliki n. pr. odpadkih od volne, roženih opil¬
kih itd. Take tvarine pa najbolje da se pred
porabo kompostirajo. Kar se pa tiče množine
dušca, s katerim se gnoji, to so poskusi po¬
kazali, da je n. pr. navadno primerno 16  kg
pušča za oral. Sicer pa naj vsaki poskusi,
do katere meje se mu dušeč še splača.

87

bj  Fosiorova kislina.

Gnojenje s fosforovo kislino je skoro za
vse zemlje umestno. Le nekatere zemlje, v
katerih se nahaja mnogo neke rudnine vivianit
po imenu, če je ta v njih dobro razdeljen,
je ravno ne potrebujejo. Takih zemelj je pa
pri nas malo. Večinoma manjka našim zem¬
ljam fosforove kisline. Dobro je torej, da gno¬
jimo do gotove meje močno s fosforovo ki¬
slino, da takorekoč zemljo žnjo napojimo,
dokler da najvišje dohodke. Od tedaj poda¬
jamo pa le toliko fosforove kisline, kolikor je
vsako leto odvzamemo v pridelkih. Vse rast¬
line to velevažno redilno snov potrebujejo,
kar se pa tiče njib hvaležnosti za njo, je pa
ta različna.

Na žito vpliva fosforova kislina nasprotno
kakor dušee, ona pospešuje namreč zorenje in
razvijanje zrna. Vendar pa žitne rastline ne
plačujejo vedno gnojenje s fosforovo kislino
in sicer iste, ki imajo manj časa za rast slabeje
kot iste, ki imajo več časa n. pr. jarine slabeje
nego oziinina in med jarino ječmen slabeje kot
oves. Vsekako je pa potrebna dovoljna mno¬
žina fosforove kisline v zemlji, da pride dušeč
do popolne veljave. Zato je pa najbolje, da
se v kolobarju rastlinam, ki bolj požele fos¬
forovo kislino, močneje s to gnoji, da pride
potem prihodnjim bolj v korist. Tako se bode
gnojilo s fosforovo kislino bolj metuljnicam
in sploh rastlinam, ki rabijo dalj časa za

88

rast. Navadno se obnese gnojenje z okoli
25 kg  fosforove kisline na oral. Bolj raztopna
fosforova kislina n. pr. v superfosfatu bolje
vpliva nego težje raztopna n. pr. v Tomaževi
moki.

Bolj kot se pomeša fosforova kislina z
zemljo, bolj vpliva. Sočivja so za fosforovo
kislino posebno hvaležna, tem se ž njo naj¬
bolj gnoji. Detelji se že pred setvijo močno
gnoji s fosforovo kislino in se spravi ista
globoko v zemljo. Tem rastlinam z njih glo¬
boko segajočimi koreninami samo površno
trošenje le malo hasne.

Na hmelj fosforova kislina ugodno vpliva.
Tudi predivo od rastlin, od katerih se to pri-
deljuje, postane vsled gnojenja s fosforovo
kislino boljše. Na travnikih, katerim primanj¬
kuje fosforove kisline, gnoji se s početka s
to nekaj močneje, dokler se zemlja takorekoč
z isto nasiti, na to pa vsako leto le toliko,
kolikor se je je vsako leto s košnjo odtegnilo.
Večje množine fosforove kisline na travnike
trositi, je potrata.

Trsje je tudi navadno za fosforovo kis¬
lino hvaležno in vpliva ta tudi na dobroto
pridelka. Pri rigolanju natrosi se je nekaj več,
da je zaloge za več let, pa pozneje trosi se
je le toliko, kolikor se je z vsakim letnim
pridelkom odtegne. Isto velja glede drevja.
Drevju je najbolje, da se trosi gnojilo posebno
pod kapom krone, ali da se superfosfat v gnoj-

89

niči topi ter v luknje pod kapom krone vliva.
Za 1 m 2  prostora, katerega zavzema kap krone,
računi se po 50 gr  fosfata. Kdor z gnojnieo
drevju gnoji, naj vendar nikar ne pozabi na
fosfat. S samo gnojnico, ki ima večinoma le
dušeč in nekaj kalija, pa zna drevje le po¬
kvariti.

Pri sajenju drevja se istotako kakor pri
rigolanju za vinograde več fosforove kisline
v kakoršni si bodi obliki nasiplje, da imajo
rastline dalj časa zalogo. Zgube se pri fosfo-
rovi kislini ni treba nikake bati, kajti zemlja
jo močno drži. Pri gnojenju drevja naj se fos-
forova kislina podkoplje, kajti sama po sebi
ne gre lahko v globočino.

c) Kalij.

Tudi s kalijem se gnoji s početka moč¬
neje, da se zemlja, ki ga tudi dobro zadržuje,
takorekoč ž njim napoji, da se doseže naj¬
višja rodovitost, pozneje se ga pa le toliko
trosi, kolikor se ga vsako leto s pridelki zemlji
odvzame, tako, da je zaloga kalijeva v zemlji
takorekoč vedno enaka. Kalijeva gnojila se
najbolje obnašajo na peščenih in močvirnih
tleh, najmanj pa še na glinastih, ki imajo že
od narave precej kalija. Pri žitu in pesi se
gnojenje s kalijem ne obnese baš najbolje.
Zato se gnoji s kalijem na polju v kolobarju
bolj sočivju in deteljam, ki so za njega najbolj

90

hvaležne. Gnoji se pa tedaj ž njim tako močno,
da ga poslej preostaja onim rastlinam, ki
sledijo.

Krompirju, pesi itd. se ne gnoji nepo¬
sredno s kalijem, kajti posebno pozno gno¬
jenje z istim zna celo škodljivo vplivati. Na
polju se torej v kolobarju glede gnojenja s
kalijevimi solmi vpoštevajo posamezne rastline,
ki so posebno hvaležne za istega. Stalnim
rastlinam pa, ki tudi mnogo kalija rabijo bo¬
demo pa tega vsaj toliko trosili, kolikor ga s
pridelki jemljemo, da ostane zemlja tudi v
tem oziru vedno pri enaki moči.

V krmi je razmerje med fosforovo kislino
in kalijem 1:5. Na peščenih zemljah, ki
imajo itak malo kalija, bi bilo treba torej
travnikom v tem razmerju gnojiti. Hmelj je
za kalij sicer tudi hvaležen, toda surove kali¬
jeve soli niso za njega ugodne. Tudi trs in
pa sadno drevje je navadno za gnojenje s
kalijem hvaležno.

d)  Apno.

Temu naj bi kmetovalec posebno pozor¬
nost obrnil. Marsikdo že kupuje umetna gno¬
jila ter jih trosi na svoja zemljišča. Na apno
se pa le redko kdo zmisli, dasiravno je apno
tvarina, ki je primeroma po ceni, ki je pa
za kmetovalca tolike važnosti. S pomočjo apna
se šele da doseči popolni vspeh z gnojenjem.
Vse rastline zahtevajo apno že kot redilno

91

snov v zemlji, posebno sočivja, detelje itd.
Sadno drevje, posebno koščičasto, tudi na vsak
način apno zahteva. Pa apno ni tolike važ¬
nosti le kot redilna snov, mnogo večjo važnost
ima vsled drugih ugodnih vplivov. Ono vpliva
na zemljo in redilne snovi v njej fizikalično
in kemično. Že fizikaličen vpliv sam po sebi
je velevažen posebno na težkih zemljah.
Apno stori težke zemlje bolj rahle in tople.
To je velikega pomena že za obdelovanje
samo po sebi, še večjega pa za ugodnost rast¬
linskih korenin. V rahlo zemljo prihaja lažje
zrak in ta je velevažen za korenine kakor
sploh za ugodno in potrebno pretvarjanje
snovi v zemlji. Zato naj se torej apnijo zlasti
težke zemlje,

Kemičen vpliv zemlje je pa tudi več¬
stranski. Težko raztopne snovi, ki so kot rast¬
linska hrana v zemlji, postanejo lažje raz-
stopne, rastlinam bolj pristopne. Apno pomore,
da se dušeč iz organizovane snovi n. pr. hu¬
musa, hitreje pretvarja v rastlinam prilično
solitarno kislino. Kalijeve snovi v zemlji po¬
stanejo vsled apna bolj razstopne. Apno se
pretvarja pri gnojenju s kajnitom, ki ima več
klorovih spojin v klorovo apno, ki gre v glo¬
bočino. Kdor s kajnitom gnoji, mora se tudi
posebno na apno ozirati, kajti 100 kg  kajnita
spravi tudi 100 kg  apna iz zemlje. Kdor ni
torej zemljišča apnil, je mnogokrat tudi opazil
s časom neugoden vpliv kajnita na zemljišče.
Apno pa tudi veže škodljive kisline razun v

92

gnojilih n. pr. kajnitu, tudi v zemlji n. pr.
kisline na močvirnih travnikih in druge, tako,
da ne vplivajo neugodno na rastline. Fosfo-
rovo kislino, s katero gnojimo, veže apno v
rastlinam ugodni obliki. Na razkroj v zemlji
apno sploh močno vpliva, vsled česar se redilne
snovi izkoriščajo hitreje. Ali ni to dovoli vzrokov,
da naj bi kmetovalci bolj apno vpoštevali.
Seveda ne stori apno samo. Kdor edino z
apnom gnoji, bode svojo zemljo hitro zmolzel.
Kakor voznik konja z bičem še bolj zdela,
tako apno prisili zemljo, da svojo moč hitreje
odda. Kdor pa poleg apna primerno z dru¬
gimi gnojili gnoji, ta bode pač stalno najvišje
pridelke dosegel. Pametnemu kmetovalcu naj
to zadostuje in naj prične z apnom vsaj po¬
skušati. Vsled vspeha bode gotovo marsikateri
obžaloval, da ni že preje tega storil. Pameten
gospodar vpraša torej:

Kako se z apnom gnoji?

Najbolje vpliva žgano apno. Najbolje da se
to razdeli po zemlji. Apno je že v vodi raztopno
in ta ga spira v zemljo tako, da se pomeša z
zemljo jako temeljito. Z glino napravi apno
tako nekako spojino kakor je lapor. Za težke
zemlje je torej najbolje živo apno. To bode
zemljo najbolj rahljalo. Peščene zemlje ni
treba rahljati, bolje je celo, da se napravijo
nekoliko bolj zvezne. Le redko se gnojijo
lahka zemljišča vspešno z živim apnom. Zato

93

pa bode torej bolj kazalo ogljenčevo kislo
apno, ki se v obliki laporja na zemljišča na-
važa. Tudi cestno blato, posebno od cest, ki se
z apnencem posipujejo, ima ogljenčevo kislega
apnenca v primerni obliki in se v ta namen
porabi dobro.

Za težke zemlje kupuje se le žgano ne
pa gašeno apno. Kdo bo pa tudi vodo po
nepotrebnem vozil? Bolj kot je težka zemlja,
bolj kot se namerava zboljšati fizikalično, bolj
po redko kot se gnoji, več apna se vzame.
Sicer pa bolj kaže, da se raje večkrat po malem,
nego v enem letu naenkrat mnogo apni. Na
oral zemljišča se lahko računi kakih 10 q v  ži¬
vega apna, ako se vsaka štiri leta trosi. Živo
apno naj se tako gasi, da razpade v droban
prah. To se doseže, kadar se spravi v kupe,
ki se pokrijejo z zemljo.

Zlasti pri vlažnem vremenu razpade apno
naglo in se potem raztrosi enakomerno. Tudi
se lahko apno pogasi, ako se potopi v jerbasu
in le tako dolgo v vodi drži, dokler gredo
mehurčki iz njega, da se napije vode, nato se
potegne ven na kar razpade v prah. Sicer
se tudi na kupu gasi lahko na ta način, da se
mu le po malem doliva toliko vode, kolikor je
je treba, da v prah razpade. Za tri dele apna
zadostuje en del vode.

tlašeno apno ne sme predolgo na zraku
ležati, kajti ono nategne kmalu ojjljenčeve
kisline in zgubi velik del svoje zmožnosti.

94

Najbolje, da se raztrošeno apno takoj
plitvo podvleče ali podorje ali podkoplje, da
se še prej dobro pomeša z zemljo, prej ko se
pretvori v ogljenčevo kislo apno.

Laporja vzame se spored tega kolikor ima
pač apna v sebi, več ali manj. Manj kot 15 q
apna v laporju na oral bi bilo premalo. Oe je
lapor droben, tedaj se tudi lahko takoj ko se
raztrosi, plitvo podvleče, podorje ali podkoplje,
če je pa debel, tedaj pa najbolje, da se nekaj
časa pusti na površju, da bolj razpade

Apno in lapor se pa z najboljšim vspe-
hom že na jesen trosita.

6. Praha.

Doslej govorilo seje le o gnojilih, namreč,
kako se spravljajo na novo rastlinske snovi v
zemljo. Zemlja ima pa sama po sebi navadno
precej redilnih snovi sicer v obliki, v kateri so
rastlinam le po malem pristopne, tako po ma
lem, da ni mogoče doseči samo s temi popolnih
pridelkov, Oe pa se vpliva na kak način na
razkroj teh prvotnih redilnih snovi v zemlji,
tedaj prehajajo po malem v promet. Ta razkroj
vrši se vsled večjega pristopa zraka vsled po¬
višanega vremenskega vpliva vsled raznih
kemičnih vplivov, vsled posebne zmožnosti
posameznih rastlin ali rastlinic itd. Praha je
uže od davna znano sredstvo, s katerim se na
zemljo vpliva razkrojilno. Pri prahi preneha
se za nekoliko časa s pridelovanjem, in sicer

95

tako dolgo, dokler zopet postane dovolj te
mrtve zaloge v zemlji rastlinam pristopne,
tako, da zamore zopet ta zemlja povoljne pri¬
delke dajati. V novejšem času prihajajo če¬
dalje bolj do prepričanja, da pri prahi ne
pride samo razkroj redilnih snovi, ki so že
v zemlji nakopičene, v poštev, temveč tudi še
posebno pomnoževanje dušca, katerega nabi¬
rajo bakterije, ki zamorejo na sprstenini
(humusu) živeti, istotako kakor ga nabirajo
bakterije, ki živijo na koreninah metuljnie.
Padavine, sneg in dež, prinesejo tudi nekaj
dušca. Da hode praha vspešna, treba torej v
zemlji organiene snovi, sprstenine (humusa),
na katsrem te bakterije žive. Iz sprstenine
nastaja ogljenčeva kislina, in ta tudi zelo
vpliva na razkroj redilnih snovi v zemlji.
Primerna vlaga poleg primerne toplote je pa
ugodna bakterijam in razkroju. Mraz pa raz¬
drobi posamezne dele zemlje. Razlikuje se
črna in zelena praha. Pri črni prahi zatira
se sploh rastlinska rast in se skuša zemljo z
večkratnim rahlanjem, posebno čez zimo, s
povišanjem površja (s surovimi brazdami ali
večjimi grudami) bolj izpostaviti vremenskemu
vplivu. V vinogradu n. pr., ki je bil jeseni
tako prekopan, da cele grude ostanejo, razdrobi
zima posamezne dele in delce zemlje zelo
močno itd.

Zelena praha se pa zamore z zelenim
gnojenjem primerjati. Razlika je le ta, da se
pri zelenem gnojenju le gotove rastline z

96

gotovim namenom sejejo mej tem ko pri ze¬
leni prahi vshajajo le tiste, zlasti plevelne
rastline, katerih seme se slučajno v zemlji
nahaja. Ta praha množi humus v zemlji, pov¬
zroči čiščenje zemlje itd. V novejšem času
pride ta praha, ki je bila nekaj časa sem že
med staro šaro zavržena za poljedelstvo vedno
bolj v poštev. Vinogradniki, ki svoje vinograde
primerno obdeljujejo, se pa drže vedno in
vedno prahe. S praho samo sicer ne bomo
otresli potrebo, da zalagamo zemljo tudi še z
drugimi gnojili, vendar nam pa zna ta izvrstno
sredstvo biti, da bolje izrabimo v zemlji na¬
kopičen zaklad in posebno pa zmožnost bakterij,
da si vsaj deloma prihranimo denar za nakup
drugih gnojil. Nepristranska izsledovanja v
tem oziru znajo kmetovalcem še marsikaj ko¬
ristnega prinesti. To velja posebno pri nizki
ceni pridelkov, kadar se mora kar najceneje
pridelovati. Kjer se pa zamoie prašiti brez
da bi se en pridelek zgubil kakor gre to n. pr.
v vinogradih, ki se itak vedno okopavajo, tedaj
umni gospodar celo mora koristi prahe izrabiti.

Dodatek

Da ve kmetovalec koliko redilnih snovi mora
podajati rastlinam, mora vedeti koliko kaj
rabijo. Za to služi mu naj sledeča tabela:

98

To tabelo porabi lahko vsaki ako neče
posebej računati. Na priliko bode ž nje po¬
močjo pogodil in vedel kaj je polji odvzel,
kaj mu mora poverniti.

Še bolje pa je, ako zna kmetovalec, ko¬
liko rastlinskih redilnih snovi je v
gotovi množini raznih pridelkov.  V
to mu služijo sledeči podatki po profesorju
Dr. Emil Wolff-u.

V 1000 delih sveže ali na zraku sušene

tvarine je :

99

7 *

101

Z pomočjo teh podatkov preračuni vsakdor
kaj lahko, koliko je odvzel zemlji redilnih snovi
v raznih pridelkih, koliko jih je v teh ali v
proizvodih od živinoreje i. t. d. izvažal, koliko
jih je v raznih odpadkih doma ohranil ali od
zunaj spravil v področje svojega lastnega gos¬
podarstva. On lahko preračuni, kakšno vrednost
imajo razne tvarine n. pr. kompost, koliko
redilnih snovi v teh kaj nabere n pr. na
kompostu. Po pozornem premišljevanju našel
bode pač vsakdor marsikaj zanimivega, našel
bode ključ do mu menda dosedaj nepristopnih
tajnosti. Kdor si predstavlja rastlinske redilne
snovi po denarni vrednosti, kakoršno v istini
imajo, ta bode izdatke in dohodke teh vknjiževal
z takim zanimanjem, kakor vknjižuje denarne
izdatke in dohodke. Ta bode pa znal vsak
sicer čestokrat zaničevan odpadek primerno

102

ceniti in bode vse skrbno zbiral. Svoje rastline
krmil bode vedno primerno. Gornji podatki
dali mu bodo pa zaželjeno pojasnilo.

Opomniti moramo še enkrat, da imajo
metuljnice mnogo dušca, katerega pa navadno
ne vlečejo iz zemlje, temveč iz zraka. Metulj¬
nice se torej večinoma ne smejo s tem dušcem
obremeniti, temveč ta se jim mora pripisati
na dobiček. One ne izsesajo zemlji ta dušeč,
pač pa pride isti za druge rastline v poštev,
ako se pokrmijo, da pride dušeč v gnoj ali
ako se njih odpadki kompostirajo. Posledica
metuljnic je, da se zemljišče z duščem bolj
založi.

Ce se ve, koliko se je zemlji v pridelkih
odvzelo, bode marsikomu všeč, če se mu pove,
koliko zamore v tem ali tem gnojilu zemlji
poverniti, koliko ima to ali to gnojilo redilnih
snoyi v sebi. Evo Vam zato sledeče podatke:

103

Kupčijska gnojila pa ne omenimo tukaj,
kajti ta se itak od trgovin ponujajo po njih
vsebini in pameten gospodar jih le po tej ku¬
puje in plačuje. Množina redilnih snovi v teh
je tudi precej različna in več ali manj od
poljubnosti dotičnih tovarn odvisna.

Koliko je treba posameznih gnojil za gnojenje

po prof. dr. Marek u.

104

Glede kalijevih soli so potrebne množine
na razne zemlje jako različne in je najbolje
z poskusi primerno množino določiti.

Teža nekaterih kupčijskih gnojil

po prof. Vincereu Magersteinu.

105

Raztopnost dušca raznih gnojil v kiseli
raztopini pepsina.

Po profesorju Emil Wolff u.

Po tej raztopnosti presoja se lahko na
priliko tako različna vrednost dušca. Vrednost
dušca je sploh jako različna spored tega, kako

106

ga zamorejo rastline izkoristiti. Ti podatki so
kmetovalcu pri njega premišljevanji zelo ko¬
ristni.

Mnogokrat je kmetovalcu všeč, če ve
množino in vsebino ostankov rastlin, sternisa
in ostankov korenin.

(Po dr. Hugo Weiske in dr. Hugo VVerncr.)

Te številke so sicer zelo premenljive, ven¬
dar pa dajejo kmetovalcu zelo važne podatke.
Posebno zanimive so množine dušca v ostankih
po metuljnicah, kajti ta dušeč je pridobljen
večinoma iz zraka in pride sledečim rastlinam
posebno v korist. To je mej drugim vzrok, zakaj
detelja zemljišče izboljša, rodovitneje napravi.
To lastnost detelje posebno tudi vinogradari po
drugih deželah prej ko delajo nove nasade
vpoštevajo, naj bi jo vpoštevali tudi pri nas.

Kazalo

Stran

Uvod.. . 1

I. Zgradba rastlin.4

1. snovi, iz katerih so sestavljene rast¬
line ..4

2. bistveno neobhodno potrebne snovi 6

3. s katerimi snovmi moramo gnojiti . 7

a)  Dušeč. 8

b)  fosfor.13

c)  kali.   14

d)  kalcij (apnenec).14

e)  kislec in vodenec  . . .. 15

4.  Katera teh redilnih snovi pride v

enem ali drugem slučaju posebno v
poštev.18

a)  Katero redilno snov zahteva dotična zemlja 19
h)  Kako prevdarimo in se prepričamo, z katero
snovjo je treba gnojiti.20

A)  Iz načina gospodarstva.20

B)  Na rastlinah samih.24

C)  Kemična analiza zemlje.25

D)  Poskus v malem na dotičnem zemljišču samem 25

c)  Katero redilno snov zahteva dotična rastlina 29

II. Posamezna gnojila.30

1. živalski gnoj .30

a)  Klaja.33

b)  versta živali.34

t 'e)  stelja.35

d)  starost gnoja.  37

e)  Kako bi se izguba vsled razkrajanja gnoja

po zmožnosti zmanjšala.39

I f)  koliko gnoja se dobi od živine.42

a?)  gnoj v hlevu.45

V)  gnojišče . 46

108

Stran

d)  slučajna gnojišča.49

d‘J  razvažanje in poraba gnoja.49

,e 2 ) poraba gnojnice.51

2. človeški odpadki.52

3. Kompost .53

a)  tvarina za kompost.54

b)  kako se kompost napravlja in kako se ž njim

ravna.55

e)  Poraba komposta.56

Važna opazka.57

4. Zeleni gnoj .58

a)  Katere rastline in na katerih zemljah služijo

za zeleno gnojenje.60

b)  Kako se izveršuje zeleno gnojenje ... 62

A)  medsetev.62

B)  setev na sterniše.63

C)  gnojenje gnojilnim rastlinam.63

V)  Kedaj in kako se podorje gnojilna rastlina 65

5. Um e t n a gn oj il a.66

AJ  razne vrste umetnih gnojil.68

Najnavadnejša gnojila, ki imajo le po eno teh
redilnih snovi.68

1. taka, ki imajo dušeč.68

2. taka, ki imajo fosforovo kislino ....  70

3. taka, ki imajo kalija.76

4. apno.78

B 'J  poraba umetnih gnojil.79

OJ  Mešanje umetnih gnojil mej sabo.81

t>)  Nakup umetnih gnojil.81

E)  Kako se rabijo umetna gnojila za posamezne

rastline.83

a)  Dušeč.83

b)  fosforova kislina.87

e)  kalij.89

d)  apno.90

Kako se z apnom gnoji.92

6. Praha .94

Dodatek.  97

NARODNA in UNI0ER2ITETNA
KNJI2NICA A