članki KAKO HITREJE REŠEVATI PROBLEMATIKO OTROK BEGAVŒV ROMSKEGA POREKLA Franc Dolenc V Sloveniji in Jugoslaviji se že nekaj let srečujemo s problematiko repatriira- nih in deportiranih otrok in mladoletnikov. Vse več otrok, predvsem Romov, ilegalno prestopa državno mejo z Avstrijo in Italijo, in to v organiziranih sku- pinah, ki jih vodijo odrasle osebe. Te otroke in mladoletnike v inozemstvu prevzamejo takoimenovane "gazde", za katere potem opravljajo različna kazni- va dejanja, kot so: kraje, vlomi, prostitucija ter tudi prosjačenje. Vodenje teh otrok v inozemstvo je vedno bolj donosen posel. Cena za enega otroka, ki je usposobljen za opravljanje kaznlVih dejanj, se giblje od 20 do 70 starih milijo- nov. Med temi osebami je največ otrok, starih do 14 let, ki za svoja dejanja še niso kazensko odgovorni. Policije in pravosodni organi nekaterih zahodnih držav (predvsem Italije, v ka- teri je največ naših otrok romskega porekla), so zaostrile kaznovalno politiko do oseb, ki Izrabljajo mladoletne otroke, da zanje kradejo po avtokampih ali na ulicah večjih mest. Policija te otroke vse bolj množično pošilja nazaj v Ju- goslavijo. Otroci policiji pogosto ne izdajo svojih gospodarjev, saj se jih bojijo. Povedo le to, da so iz Jugoslavije in da so njihovi starši jugoslovanski državlja- ni. Takšne izjave italijanski policiji zadoščajo, da jih neto pošljejo do jugoslo- vanske meje, kjer jih prevzamejo naši obmejni organi, in to zelo pgosto brez prave identitete. Največ otrok vrnjenih iz Italije, prevzame in obravnava Center za socialno de- lo Koper (v letu 1986 - 497 otrok). Centri za socialno delo v Mariboru, na Jesenicah, v Novi Gorici in Sežani pa so lani prevzeli skupaj 256 otrok. Nave- - 256 - déni centri za socialno delo otroke v večini primerov namestijo v Mladinsko sprejemališče Ljubljana in Maribor, Otroci ostanejo v sprejemališču toliko časa, dokler se ne ugotovi njihova identiteta oziroma dokler niso izpolnjeni pogoji za prevoz otroka v njegovo matično občino. Lani je bilo v Mladinskem sprejemališču Ljubljana 140 otrok iz Hrvatske, 159 iz Bosne in Hercegovine, 96 iz SAP Kosovo, 178 iz Srbije, 11 iz Crne Gore, 81 iz Makedonije, 28 iz SAP Vojvodine, niti en repatriiranec-otrok pa nI bil Iz Slovenije. Pri vra- čanju teh otrok v matične otjčine se pogosto pojavljajo precejšnje težave. Na primer: otrok matične občine nočejo prevzeti z Izgovorom, da niso njihovi ob- čani, da so njihovi starši neznanega bivališča, da za te otroke nimajo na vo- ljo zavodov oziroma rejniških družin itd. Pogosto pridejo po otroke v Slovenijo osebe, ki se izdajajo za njihove sorodnike, potem pa jih prepeljejo nazaj v Italijo. Zato ni čudno, da je bilo od 1400 otrok, ki so jih lani prevzeli v Mla- dinskem sprejemališču, kar 50 % povratnikov. Nakopičeni in pogosto nerešljivi problemi so spodbudili Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, da v sodelovanju z Zveznim komitejem za de- lo, zdravstvo in socialno varstvo ter republiškimi in pokrajinskimi komiteji za zdravstveno in socialno varstvo organizira prvi jugoslovanski posvet o problema- tiki deportacije in repatriacije otrok iz Italije in Avstrije. Posvet je bil orga- niziran 22. in 23. maja letos v Murski Soboti. Poleg že navedenih komitejev so se ga udeležili tudi predstavniki Zveznega sekretariata za notranje zadeve. Republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije. Javnega tožilstva, predstavniki centrov za socialno delo in mladinskih sprejemališč iz vseh repu- blik ter pokrajin. Na posvetu so pf'eJstavniki republik in pokrajin zelo izčrpno osvetlili neugodne gospodarske, družbene in socialne razmere, ki pogojujejo novačenje otrok za opravljanje prepovedanih dejanj v inozemstvu; prisotne so seznanili z ukrepi, ki jih v republikah in pokrajinah sprejemajo, da bi zmanjšali odliv otrok romske- ga porekla iz njihovih bivalnih okolij. V SR Hrvatski so že ustanovili sprejema- lišče, kjer celovito obravnavajo deportirane in repatriirane otroke, načrtujejo pa ustanavljanje še enega mladinskega sprejemališča. V SAP Kosovo je Zavod za socialno politiko iz Prištine pripravil analizo pro- - 257 - blematike repatriiranih otrok v tej pokrajini in ugotovil: - da je 75 % repatriiranih otrok moškega spola, - da je največ teh otrok starih 13 ali 14 let in da je večina le-teh končala od enega do treh let osnovne šole, - da so ti otroci po prisilnem povratku iz inozemstva največkrat prepuščeni sami sebi, zato je med njimi velik odstotek povratnikov, - da največ mladoletnih delinkventov izhaja iz 5 in več članskih družin, - da 40 % otrok izhaja iz družin, v katerih ni zaposlen noben družinski član, - da je med repatriiranimi otroki kar 84 % Romov, - da otroke in mladoletnike pogosto vozijo v Italijo organizirane skupine, in to z vednostjo in privolitvijo staršev, - da starši teh otrok niso zainteresirani za njihovo varstvo in vzgojo, - da na Kosovu nimajo nobene strokovne vzgojnoizobraževalne institucije, ki bi celovito obravnavala te otroke. V Makedoniji se že vrsto let srečujejo s populacijo repatriiranih otrok in mla- doletnikov, zato so leta 1985 pripravili celovit program družbene skrbi za te otroke (vključevanje otrok v šole, ureditev stanovanjskih problemov, zaposlova- nja, nuđenja socialnih pomoči itd.). Rezultati so že vidni, saj se je leta 1986 glede na predhodno leto število repatriiranih otrok zmanjšalo za 50 %. Problem pa ostaja še vedno pereč pri tistih mladoletnikih, ki nimajo končane osnovne šole in se ne morejo zaposliti. V Srbiji različno rešujejo socialno problematiko teh otrok. Dokaj uspešni so v niški občini. Tam so celovito pristopili k razreševanju socialne problematike Romov. Ogroženim skupinam nudijo različne oblike socialne pomoči, razselju- jejo jih iz njihovega romskega naselja, dodeljujejo jim solidarnostna stanovanja, ki se gradijo v različnih območjih mesta, vključujejo jih v šole z drugimi otro- ci in jih s tem postopno asimilirajo. V centrih za socialno delo v Srbiji bodo pričeli z usposabljanjem strokovnih delavcev za celovito delo z družino, s pose- bnim poudarkom na romski problematiki, ter organizirali stalno dežurno služ- bo. Delo z romsko populacijo imajo podobno kot v Srbiji organizirano tudi v SAP Vojvodini in Crni Gori, medtem ko v BiH še niso organizirano pristopili k raz- - 258 - reševanju socialne problematike romskih družin, katerih otroci odhajajo v ino- zemstvo. Udeleženci posveta so bili enotni glede ocene, da je bilo strokovno srečanje nujno in zelo uspešno. Predlagali so, da bi se prihodnje leto ponovno srečali v Zagrebu in ocenili realizacijo sprejetih sklepov. Ob koncu posveta so udele- ženci soglasno sprejeli naslednje sklepe: 1. V občinah, iz katerih izhajajo deportirani in repatriirani otroci, si morajo prizadevati, da bodo s celovitimi družbenimi ukrepi ustvarjali ogroženim skupinam prebivalstva takšne življenjske In delovne pogoje, ki bodo omogo- čali človeka vredno življenje. V tako ogroženo skupino prebivalstva sodijo predvsem romske družine z mladoletnimi otroci, saj je med deportiranimi in repatriiranimi otroki iz Italije in Avstrije 90 % romskih otrok. 2. V celovito obravnavo najbolj ogroženih skupin prebivalstva (predvsem rom- ske narodnosti) se morajo s svojimi programi vključevati SlS-i s področja zdravstva, otroškega varstva, izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske poli- tike, kulture in telesne kulture, še prav posebej pa skupnosti socialnega skrbstva. Samo s koordinirano akcijo samoupravnih interesnih skupnosti bo moč odpravljati vzroke zaradi katerih materialno ogrožene družine iščejo svojo socialno varnost z nedovoljeno dejavnostjo v Italiji in Avstriji ali ce- lo s prodajo otrok tujim državljanom. 3. V republikah in pokrajinah zagotavljamo otrokom in mladoletnikom pose- bno družbeno varstvo. V to kategorijo sodijo tudi deportirani in repatriira- ni otroci. Družinska zakonodaja nalaga samoupravnim interesnim skupnostim s podro- čja socialnega varstva in njihovim izvajalskim organizacijam, da izvedejo vse potrebne ukrepe, ki naj zaščitijo koristi mladoletne osebe ter zagotav- ljajo pogoje za čim hitrejšo vrnitev deportiranih in repatriiranih otrok nji- hovim staršem in skrbnikom. Pri tem nosijo največjo odgovornost pristojni centri za socialno delo, ki - 259 - izvajajo strokovne naloge na področju družbene skrbi za mladoletne ose- be. Centri si morajo ob pomoči širše družbene skupnosti prizadevati, da bodo s celovito obravnavo družine v večji meri vplivali na to, da bi se odpravili vzroki nastajanja socialnih stisk, ki imajo za posledico tudi iz- seljevanje otrok in mladine v tuje države. 4. Republiški in pokrajinski komiteji za zdravstvene In socialno varstvo naj v sodelovanju s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi interesnimi skup- nostmi ter sekretariati za notranje zadeve analizirajo vzroke za odhajanje otrok in mladine romske narodnosti v tujino ter izdelajo programe druž- benih ukrepov za preprečevanje tega družbeno negativnega pojava. 5. Skupnosti socialnega skrbstva republik in pokrajin naj določijo center za sprejem deportiranih oziroma repatriiranih otrok, ki jih pravosodni organi Italije in Avstrije izročajo obmejnim organom v SR Sloveniji. Ce republi- ke in pokrajine nimajo sprejemnega centra, naj zagotovijo dežurno službo v tistih občinskih centrih za socialno delo, iz katerih je največ otrok be- gavcev. O tem naj do konca leta 1987 obvestijo republiške in pol