Leopold Turšič
Pogovor z lastovkami
Lastavičke, ljube moje pticke! Zdaj je maj... Iz daljne zamorske dežele ste spet nazaj priletele v naš mili slovenski kraj. — V mojo domovino — o. kako jo ljubim! Ne vem, kaj bi zanjo dal! Življenje, četudi življenje, samo da bi božji blagoslov nad njo kraljeval...
Kaj ni pri nas res lepo? Poglejte te cvetne gričke! Na njih so obsedele cerkvice bele kot pohlevne go-lobičke... Pod grički vasice kažejo svoje radostno lice, med hišami vrtički cvetoči, dehteči sanjajo o zadovoljnosti in sreči-------o! Povejte, moje ptičke,
97
m                                  WKM
je še kje tako? Saj ste že videle ranogo sveTa^PIi kje lepši prostorček kot ta?
Ptičke lastovičke, ve imate dve domovini: pri nas poleti, za morjem pozimi. Katera je lepša? Kajne, po vsaki enako koprnite, kadar iz ene v dmgo letite?
—  0, tudi jaz imam dve, eno — slovensko, drugo — nebeško! V drugi seveda še nisem bil, a vendar tako po nji koprnim! Pisano je, da oko še lepše ni videlo, da lepše človeško srce še ni občutilo... Zato pa jo daje dobri Bog samo tistim v plačilo, ki ga Ijubijo iz dna srca in se v njegovi milosti ločijo s tega sveta.
—  Lastavičke, o, ko bi bil tudi jaz srečen tako!
Kaj bi vas več nadlegoval, ljube moje ptičke! Razpnite perutničke in tjale v vasico poletite! Tam je moj rodni krov. Prosim vas, nikar se ga ne ognite! Tudi letos pod njim svoja gnezdeca pripnite, lepo žvrgolite, mladičke zvalite, da bo v rodni hiši vedno božji blagoslov!...