3
Si.mobil Ptuj
Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °ICH3
www.radio-ptuj.si
Podjetništvo Slov. Bistrica •
Ostali brez Unicredi-ta in Blagovnice
O Stran 4
Podravje Benedikt • Kje bo
občina dobila denar za vrtec?
O Stran 9
Podravje Sv. Andraž • Kaj
se je načrtno delalo mimo zakona
O Stran 8
Ptuj, torek, 18. novembra 2014
letnik LXVII • št. 89 Odgovorna Simona Meznarič
ISSN 1581-6257 Cena: 1,
k,
bra 2014
/II • št. 89 C w -	g
jo tajerski
Podravje Slov. Bistrica •
Jožef Jerovšek alias watchdog
O Strani 8 in 9
Ptuj, Podravje • Denarja v mestni blagajni ni
Gradnja OŠ dr. Ljudevita Piv ustavljena!	*
Denarja za
nadaljevanje gradnje
regijske osnovne šole
dr. Ljudevita Pivka z~ Športno plezanje otroke s posebnimi
potrebami ni.
Šport porti
Fantastična zma-
ga Mine Markovič O Stran 11
Rokomet • Jeruzalem po hudem boju do pete zmage
O Stran 12
Tenis • Rola na ma-stersu v Sao Paulu
Okoliške občine bodo sredstva za gradnjo v večini zagotavljale v proračunih 2015 in 2016. Vlada je obljub da bo prispevala dodatnih 500.000 evrov, prelomila.
O Strani 2 in 3
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
s stran i3 napačno odlaganje
SK» od
do 1.400 evrov
26 milijonov evrov za promocijo slovenskih vin
2 Stran S
Na SvetilmCi
po popiavah
V| ■
živine inii
ostali breUrme,
Od Strani 4 in
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 11. novembra 2014
Podravje • Za nepravilno ravnanje s komunalnimi odpadki od 125 do 1.400 evrov
Najvišje globe na Ptujskem, največ iz
Nepravilno ravnanje s komunalnimi odpadki nas lahko drago stane. Najvišje globe so na območju Ptuja in okoliških občin: od 400 do 1.400 evrov. Na Bistriškem so globe od 250 do 1.250 evrov, na Ormoškem med 125 in 835 evri. Področje ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno s predpisanimi globami, urejajo občinski odloki.
Sabina Jupič, Olga Fekonja in Majda Murko. Kot so pojasnile, znaša globa za nepravilno ločevanje komunalnih odpadkov za pravno osebo 1.400 evrov. Za fizično osebo, odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika znaša globa 400 evrov. »Globe se izrečejo, ko je storilec prekrška znan. To pomeni, ali je bil zaloten pri storitvi prekrška na mestu samem ali pa mu je bila odgovornost dokazana v pre-krškovnem postopku.« Kršitelj je poleg globe dolžan plačati še takso, ki znaša deset odstotkov vrednosti globe, torej 40 ali 140 evrov. Ko inšpektorica izreče samo opozorilo, finančnih posledic za kršitelja ni. Če pa izda opomin, je kršitelj dolžan plačati 30 evrov takse. Če se globa plača v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe, se njen znesek prepolovi. Taksa se v vsakem primeru plača v celoti.
Izvajanje določb občinskih odlokov na terenu preverjajo medobčinski inšpektorji, pa tudi izvajalci gospodarskih javnih služb (GJS). Komunalne odpadke so uporabniki dolžni ločevati in jih odlagati v za to predpisane posode. Pogoste kršitve, ki jih na terenu opažajo inšpektorji, so nevključenost v sistem GJS -da gospodinjstvo ali podjetje sploh nima posode, odlaganje mešanih odpadkov v naravi in ob ekoloških otokih, sežiganje odpadkov ter nepravilno ločevanje odpadkov. Za pripravo članka nas je zanimalo področje ločevanja odpadkov na izvoru, torej neposredno v gospodinjstvih in podjetjih.
Nad pravilnim odlaganjem in ločevanjem komunalnih odpadkov v 16 občinah Spodnjega Podravja (območje upravne enote Ptuj) bdijo medobčinske inšpektorice Skupne občinske uprave SOU Spodnje Podravje:
Uvodnik
Javni ni enako lastni interes
Razbito okno nekdanjega svetnika, domnevno kupovanje glasov, branje volilnih imenikov, neiskanje kompromisov. Obtoževanja, kupčkanja. Globoko sta potonili etika in morala na lokalni politični ravni, kije ljudem najbližje. Potonila je kljub etičnemu kodeksu ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni. Morda je potonila tudi zato ali ravno zato, ker je kodeks sprejelo zgolj 17 občin. Namen zbira etičnih in moralnih predpisov je določiti standarde obnašanja, ki se pričakujejo od izvoljenih predstavnikov pri opravljanju njihovih dolžnosti in seznaniti državljane s standardi obnašanja, kijih imajo pravico pričakovati od svetnikov in županov. Tako v kodeksu piše, da je delovanje izvoljenih predstavnikov pri opravljanju javnih funkcij namenjeno zadovoljevanju javnega interesa ter da svetniki in župani ne smejo opravljati svojih funkcij ali izrabljati posebnih pravic svojega položaja v zasebno korist posameznikov ali skupin posameznikov, da bi od njih pridobili osebno korist. Se ne zdi to logično? Samoumevno? Ne, na Slovenskem potrebujemo kodeks, da nam to pove. Vse težje namreč odločevalci ločijo med javnim in lastnim interesom. V smislu kdo bo imel koga v komisiji, kdo bo prejemnik sejnin, kdo bo pri občinskem koritu, kdo bo s kom držal, ker bo potem nekdo dobil to ali ono. Seveda pa ne gre vseh izvoljenih metati v isti koš.
Kakorkoli, lekcija ali obnovitveni tečaj politične kulture in etičnega obnašanja bi koristila vsem. Tako kot tudi obisk katere izmed številnih prireditev izpod rok ljubiteljskih kulturnikov v svojih občinah. Ljubiteljski kulturniki namreč gojijo kulturo, ki je v javnem interesu, skrbijo za vključevanje ljudi v kulturno življenje ter za medgeneracijsko povezovanje, prispevajo k višanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih. In za nagrado ne dobijo sejnin ali drugih prispevkov, dovolj jim je občutek, da so nekaj storili za druge, nekaj dobrega.
Mojca Vtič
Ptuj in okolica: zaradi nepravilnega ločevanja ni bila izdana niti ena globa
Fizični nadzor nad pravilnim ločevanjem komunalnih odpadkov vršita izvajalca javne službe: Javne službe za območje MO Ptuj in Čisto mesto za območje podeželskih občin. »Izvajalci ob rednem pobiranju odpadkov preverijo, ali so odpadki pravilno ločeni.
Če ugotovijo nepravilnosti, odpadkov ne poberejo. Na posodo za ostanek odpadkov nalepijo obvestilo, v katerem pojasnijo, kaj ni bilo ustrezno in zakaj odpadkov niso odpeljali. Prav tako navedejo telefonsko številko, na katero lahko občani pokličejo in dobijo dodatne informacije. Če je občan v času kontrole doma, se z njim pogovorijo osebno. Po informacijah izvajalcev občani sledijo opozorilu in prekrškov ne ponavljajo, zato konkretnih prijav inšpekciji ni bilo,« pojasnjujejo vse tri
inšpektorice ter navajajo, da je manjše nenapovedane in naključno izbrane preglede opravila tudi inšpekcija sama.
Največ glob zaradi nepravilnega ravnanja s komunalnimi odpadki inšpekcija na širšem ptujskem območju izreče zaradi odlaganja odpadkov v naravo in na mesta, ki odlaganju niso namenjena. Glob zaradi nepravilnega ločevanja odpadkov ptujska komunalna inšpekcija še ni izrekla. So pa Javne službe Ptuj samo v letošnjem letu na območju MO Ptuj zaradi nepravilnega loče-
Foto: Črtomir Goznik
Javne službe Ptuj so v letošnjem letu na območju MO Ptuj zaradi nepravilnega ločevanja izrekle okrog 220, Čisto mesto pa na območju občin Spodnjega Podravja več kot 1.200 opozoril.
vanja izrekle okrog 220, Čisto mesto pa na območju občin Spodnjega Podravja več kot 1.200 opozoril.
Ormoško: problematični ekološki otoki in nevključenost v sistem
Nadzor nad ločevanjem in odlaganjem komunalnih odpadkov na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž izvaja medobčinska inšpekcija. Delo inšpektorja opravlja Janko Keček. Za nepravilno ločevanje ali drugo nepravilno ravnanje s komunalnimi odpadki znašajo globe 835 za pravno osebo, 208 za odgovorno osebo pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika ter 125 evrov za fizično osebo. Če je globa plačana v osmih dneh od pravnomočnosti odločbe, kršitelj plača polovico izrečene globe. H globi se prišteje še taksa, ki znaša deset odstotkov višine globe ali najmanj 40 evrov. Pri taksi ni 50-odsto-tnega popusta, potrebno jo je plačati v celoti.
Zaradi nepravilnega ravnanja s komunalnimi odpadki je inšpektor Keček letos izrekel eno globo fizični osebi v višini 125 evrov (plus 40 evrov
Spodnje Podravje, Ptuj • Gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka se bo zač
Denarja ni, gradnja ust
Denarja za nadaljevanje gradnje regijske osnovne šole dr. Ljudevita Pivka za otroke s posebnimi potrebami ni. Okoliške občine bodo sredstva za gradnjo v večini zagotavljale v proračunih 2015 in 2016. Vlada je obljubo, da bo prispevala dodatnih 500.000 evrov, prelomila. V proračunu Mestne občine (MO) Ptuj je denarja za ta namen zmanjkalo.
Kako daleč je gradnja?
»V letošnjem letu se je izvedla armiranobetonska konstrukcija dozidave dijaškega doma (jedilnice) in povezovalnega hodnika. Zgradil se je preostanek zidov in plošč na šolskem delu, izvedli sta se strehi telovadnice in šolskega dela, s čimer se je izvedba gradbenih del približala h koncu. Vgradila so se okna in začela so se dela na strojnih in ele-ktroinštalacijah. Na področju strojnih inštalacij se izvajajo dvižni vodi in radiatorsko ogrevanje, razvodi prezračevanja in hlajenja ter notranji razvod vodovoda. Zaključena je izvedba sistema odvodnjavanja obeh streh. V sklopu elektro-inštalacij se izvaja kabliranje in montaža polic,« navajajo na ptujski mestni občini.
Gradnja šole dr. Ljudevita Pivka je lahko vzorčen primer, da nesodelovanje in merjenje moči ne prinese nič dobrega. Problematika sega približno desetletje nazaj. Nesporno drži dejstvo, da je poslopje na Raičevi ulici za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa za otroke, ki so potrebni posebne skrbi in obravnave, neprimerno. Sprva je bila načrtovana obnova Raičeve, denar bi občine zagotovile s prodajo premoženja v Bio-gradu. Sfižilo se je oboje, tako
prodaja kot tudi obnova. Nekje iz ozadja so nato v ospredje stopali vedno novi načrti. Na koncu je bila sprejeta odločitev, da se bo šola gradila na lokaciji ob Dijaškem domu Ptuj. Ker so predvideni stroški gradnje šole rasli in rasli (približali so se skoraj petim milijonom evrov), je bilo med občinami partnericami, potencialnimi investitorkami, slišati vse več negodovanja. MO Ptuj je pred dobrim letom na lastno odločitev, brez zagotovila o finančni udeležbi
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 11. novembra 2014
Aktualno
ŠtajerskiTEDNlK 3
r
danih glob na Bistriškem
takse), dve opozorili in en opomin .Tudi za z odločbo izdan opomin se plača taksa, in sicer v višini 30 evrov. Izdano opozorilo pa za kršitelja nima finančnih posledic. Keček je na delovnem mestu komunalnega inšpektorja od 1. junija 2013. Od takrat pa do konca lanskega leta je zaradi nepravilnega ravnanja s komunalnimi odpadki oglobil pravno osebo (835 evrov in taksa 83,5 evra) ter fizično osebo (125 evrov in taksa 40 evrov). Izrekel je tudi dve opozorili, za kateri, kot že rečeno, ni predpisana niti globa niti plačilo takse. In katere so na področju sistema ravnanja s komunalnimi odpadki na ormoškem območju kršitve uporabnikov, ki najbolj bodejo v oči? »Pereča
problematika je odlaganje neustreznih odpadkov na zbiralnice ločenih frakcij oziroma ekološke otoke. V zabojnikih za steklo in papir ter ob njih se znajdejo biološki, kosovni in drugi odpadki. V zvezi s tem sem skupaj z izvajalcem javne službe opravil nekaj pregledov ekoloških otokov. Še vedno se tudi dogaja, da nekateri občani odpadke odložijo v gozdove. Na območju pa je še tudi precej primerov, ko gospodinjstva niso vključena v sistem gospodarske javne službe,« je za naš časopis pojasnil Janko Keček in dodal, da tudi na ormoškem območju neposredni nadzor (če so odpadki v posodah pravilno ločeni) izvaja izvajalec GJS, torej Komunalno podjetje Ormož.
Bistriško: v dveh letih za 69.000 evrov glob
Na medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane ugotavljajo, da večina občanov zadovoljivo ločuje in odlaga odpadke. Kljub temu pa so opazili, da je še vedno precej oseb, ki odpadke pustijo kar ob zabojnikih na ekoloških otokih ali ne upoštevajo navodil za pravilno razvrščanje odpadkov. »Pojavljajo se individualni kršitelji, predvsem domači mojstri, ki na ekološke otoke prinašajo ostanke svojega dela (predvsem odpadni gradbeni material, kopalniško opremo, odpadno plastiko,
izolacijski material, kable) in s tem uničujejo trud drugih občanov, ki vestno ločujejo in odlagajo odpadke skladno z navodili. Stroški čiščenja ekoloških otokov predstavljajo dodaten strošek. Kljub že izrečenim sankcijam kršiteljem se stanje na nekaterih otokih ni izboljšalo,« je povedal Robert Vrečko, vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva.
Medobčinska inšpekcijska in redarska služba izvajata nadzor nad ravnanjem s komunalnimi odpadki tako na podlagi prijav kot tudi na podlagi samoiniciativnih nadzorov. Od leta 2012 so inšpektorji ugotovili 168 kršitev določil, ki se nanašajo na ravnanje s komunalnimi odpadki. V 27 primerih so pravila ravnanja
upravnih enot Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica
	Ptuj	Ormož	Slovenska Bistrica
Pravna oseba	1.400 (in140 taksa)	835 (in 83,5 taksa)	1.250 (in 125 taksa)
Odg. oseba pravne osebe	400 (in 40 taksa)	208 (in 40 taksa)	250 (in 40 taksa)
0 Fizična oseba	400 (in 40 taksa)	125 (in 40 taksa)	250 (ni takse)
Samostojni podjetnik (s. p.)	400 (in 40 taksa)	208 (in 40 taksa)	1250 (ni takse)
v
Kaj je prinesla podražitev cen za biološke odpadke
Medobčinske inšpektorice pri sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki na terenu opažajo največ kršitev zaradi nepravilno ločenih bioloških odpadkov, ki jih številni odložijo v posodo za preostanek odpadkov. »Izvajalca GJS (Javne službe in Čisto mesto) ugotavljata, da je porast nepravilnosti zaznati po dvigu cen za uporabo posod za biološke odpadke. Nekateri v posodo za preostanek odpadkov odložijo tudi gradbene odpadke. Vse manj pa je napak pri ločevanju embalaže,« so pojasnile sogovornice in poudarile, da se je v zadnjih letih stanje na terenu, tako glede pravilnega ločevanja kot tudi odlaganja, bistveno izboljšalo. To pa na račun inšpekcijskih opozoril in uvedbe nove sheme zbiranja in odvoza 'od vrat do vrat'.

J
z odpadki kršile pravne osebe. Globa za pravno osebo znaša 1.250 evrov, skupni znesek izrečenih glob je tako znašal 33.750 evrov. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi odgovorna oseba, za katero je predpisana globa 250 evrov. Tako so inšpektorji odgovor-
nim osebam skupaj izrekli za 6.750 evrov kazni. Inšpektorji so odkrili tudi 141 kršitev pri posameznikih oziroma fizičnih osebah, za katere višina globe znaša 250 evrov, skupno 28.500 evrov.
Mojca Zemljarič Mojca Vtič
Foto: Mojca Zemljarič
Poleg globe so kršitelji ob izdaji odločbe dolžni plačati takso. Ta znaša od 40 evrov navzgor ali deset odstotkov vrednosti globe. Taksa se plača tudi pri opominu (kjer se globa ne izreče), in sicer v višini 30 evrov.
asno ustavila
avljena, obljuba odplavala po vodi
preostalih občin, pričela gradnjo. Po približno leto trajajočih pogajanjih in ob dejstvu, da so se bližale lokalne volitve, je večina županov letos pozno spomladi le dosegla sporazum glede financiranja gradnje. Podpis sporazuma je sicer spodbudila obljuba vlade Alenke Bratušek, da bo h gradnji primaknila dodatnih 500.000 evrov, kar je posledično zmanjšalo finančne
deleže ostalih občin. Toda po julijskih državnozborskih volitvah se je vladna garnitura zamenjala, pol milijona evrov je ostalo samo pri obljubi. Z novo vlado naj bi sicer tekla pogajanja o pridobitvi obljubljenega denarja. A premier Miro Cerar lahko gladko reče, da tega denarja niso obljubili njegovi in ga ni dolžan izplačati. Pa tudi okoliške občine, ki so pristopile k financiranju
Investicija v številkah
»MO Ptuj bo do konca 2014 investicijo financirala v višini dobrih 858.000 evrov. Iz MIZŠ smo do sedaj prejeli sredstva v višini 760.000 evrov, v letošnjem letu še pričakujemo sredstva v višini 134.000 evrov. V letu 2014 smo prejeli sredstva od občin Markovci (43.000 evrov) in Cirkulane (37.000 evrov). V skladu s sklenjeno pogodbo letos pričakujemo še nakazilo občine Majšperk v višini dobrih 36.000 evrov,« so povedali na MO Ptuj.
gradnje, bodo denar za gradnjo v večini zagotavljale šele v letih 2015 in 2016. Gradnja šole se financira iz proračuna MO Ptuj, kjer je denarja za ta namen zmanjkalo. Zato se bo gradnja šole začasno ustavila. »Dela bodo ustavljena do zagotovitve finančnih sredstev,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj in dodali, da v naslednjih dneh načrtujejo sestanek županov občin soustanoviteljic, kjer se bodo skušali dogovoriti, da bi občine, če bo to le mogoče, svoje deleže nakazale v prvi polovici naslednjega leta. O najetju premostitvenega kredita, s katerim bi za prehodno obdobje zagotovili sredstva, pa na MO Ptuj ne razmišljajo. »Takšna možnost zaenkrat ni predvidena,« so še povedali v izjavi za Štajerski tednik.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka so šolsko ministrstvo in občine sofinancerke doslej skupno namenili 1,7 milijona evrov (projektna dokumentacija, pripravljalna dela, gradbena dela ...). Izvajalcu gradbenih del, podjetju GP Project ing, so bila nakazana plačila za mesečne situacije v višini 1.165.533 evrov, z DDV.
4 Štajerski TEDNIK	Podjetništvo	torek • 11. novembra 2014
Sveta Trojica • Ogorčeni lastniki poplavljenih kmetijskih zemljišč in objektov
Da bodo lahko kupili krmo, bodo
»To je alarm. Nekdo bo moral odgovarjati za to. Prepričani smo, da gre za človeško napako, zaradi katere smo utrpeli veliko gospodarsko škodo. Na poplavljenih travnikih je namreč krma za živino uničena. Morali jo bomo kupiti. In zato smo prisiljeni, da prodamo najmanj štiri glave goveda,« ogorčeno pove lastnica kmetije in sirarne Lidija Pečko Kekec iz Zgornjega Porčiča.
Fras na problematiko opozoril tudi ARSO
Lokalne problematike se dobro zaveda tudi tamkajšnji župan Darko Fras, ki je kot glavni vzrok za poplavljanja obrobnega jarka petica navedel zamuljenost, zaradi česar voda sploh ne priteče do Tro-jiškega jezera, pač pa se razliva po kmetijskih površinah in posledično ogroža tudi objekte na dveh kmetijah, hkrati pa poplavlja cestno infrastrukturo. »Posledično Trojiško jezero, ki naj bi služilo kot zadrževalnik vode, sploh ne služi svojemu namenu, nivo vode je bil ob intenzivnejših padavinah še
Foto: ML nekgj |gt nazgj Vggj p0| metra
višji,« je prepričan župan, ki je še opozoril na nedovoljene posege posameznikov na vodotoku Velka - dodatne zagatnice, s katerimi višajo vodostaj omenjenega jarka.
Kot je še pojasnil Fras, je na pobudo lastnikov poplavljenih kmetijskih zemljišč minuli torek že sklical sestanek v zvezi z omenjeno problematiko. Sestanka so se poleg lastnikov udeležili še predstavniki iz VGP Drava Ptuj in Agencije RS za okolje (ARSO). Po besedah Frasa je tudi vodja Oddelka za porečje reke Drave iz ARSO Mateja Klaneček priznala, da je sredstev za vzdrževanje vodotokov bistveno premalo oz. vsako leto manj, zato je dejansko prišlo do takšnega stanja na vodotokih. Povedala je še, da v skladu z veljavno zakonodajo odpravljanje škode, ki nastaja zaradi poplavljanja na kmetijskih zemljiščih, ni prioriteta. A ker obrobni jarek petica ogroža tudi objekte na dveh kmetijskih gospodarstvih in poplavlja cestno infrastrukturo, je obljubila, da bo ARSO pripravil potreben nabor ukrepov za odpravo škode oz. za sanacijo vodotoka in predlagal, da se za navedeno zagotovijo nujna intervencijska sredstva. Če do odobritve intervencijskih sredstev ne bo prišlo, bo ARSO poskušal sanacijo vodotoka vključiti v redni program del.
Kot je pojasnila Lidija, namreč že drugo leto zapored že ob manjšem dežju kmetijska zemljišča ob obrobnem jarku petica, ki se izliva v Trojiško jezero, poplavljajo. Voda pa povzroča veliko škodo lastnikom kmetijskih zemljišč.
Zaposleni v sirarni ostali brez dela
To je še posebej hud udarec za Kekčeve iz Zgornjega Por-čiča, ki se preživljajo izključno z živinorejo ter predelavo mleka in so tako rekoč odvisni tudi od kmetijskih pridelkov in krme. »Veliko škodo smo neposredno utrpeli pri pridelovanju krme. Namreč poplavilo nam je 10 ha travnikov in pašnikov, zato je krma neuporabna,« toži vodja sirarne. Tako so ostali brez kar 60 ton krme. Krmo bodo morali kupiti, a to terja novi davek. »Da bomo lahko kupili krmo, bomo morali prodati štiri ali pet glav živine. Ampak da pa prideš do nove glave goveda, potrebuješ najmanj tri leta. Tako da nam je povzročena škoda še za tri leta naprej,« s cmokom v grlu pove Lidija in še doda, da bo prodaja nekaj glav živine ogrozila tudi eno delovno mesto:
»Zaradi manjše količine mleka in posledično manj dela pri predelavi mlečnih izdelkov naše zaposlene na žalost ne bom več potrebovala. Težave pa bodo nastale tudi drugod. Jaz ne morem kar tako reči trgovinam, s katerimi imamo sklenjene pogodbe, da nimam robe. Izgubljala bom tudi prodajna mesta drugod, za katera smo se borili več kot 20 let.«
Poplavljena voda prinesla izjemno nevarno bakterijo
Razsežnosti škode pa so še veliko večje. Poplavljena voda namreč ni samo poplavila pašnikov in travnikov, pač pa je prinesla še izjemno nevarno patogeno bakterijo listerija. Kekčeve tako še čakajo dodatni stroški. Bakterijo morajo uničiti, zemljišča pa temeljito razkužiti. »Vso travo smo uničili. Če bi s tem hranili živino, bi bilo preveliko tveganje. Če bi se živali okužile, lahko obrat samo še zapremo.«
Ti pašniki torej vse leto niso bili primerni niti za pašo. A to še ni vse. Voda, ki je na kmetijskih zemljiščih stala tudi po deset dni skupaj, je ogrožala
gospodarske objekte. Segala je vse do hleva, a ga k sreči ni poplavila.
»Pazijo na ptice, ljudje pa naj umirajo od lakote«
Sicer pa je podjetnica Sirar-stva Kekec prepričana, da je za poplavljanje potoka odgovoren človeški dejavnik: »Potok je začel že ob manjšem dežju poplavljati dve leti nazaj. Prej ni nikoli poplavljal, zato smo prepričani, da je za to kriv človek. Jarek je namreč zamuljen in neočiščen. Košnja je zaradi ptic omejena. Pazijo na ptice, ljudje pa naj umirajo od lakote. Poleg tega pa za poplavljanje potoka sumijo tudi ribiče. Odkrili so namreč dodatne zagatnice, s katerimi višajo vodostaj potoka. Jaz osebno nimam nič proti ribičem, ampak so tako agresivni in se z ribolovom ukvarjajo, kot da gre za izjemno pomembno panogo. Na nas, ki pa pridelujemo hrano za širšo populacijo in se s tem preživljamo, pa se sploh ne ozirajo.«
Sicer pa se na kmete po njenih besedah ne ozira niti država. »Dejali so nam, da denarja
Slovenska Bistrica • Banka Unicredit in Blagovnica zapustili mesto
Trgovski centri so vzrok umiranja mestnih jeder
Center Slovenske Bistrice je mesto praznih izložb. Še posebej velika praznina od septembra zeva v stavbi nekdanje Blagovnice, kjer je bil od leta 2000 Mercator, še pred tem pa Planika. Ob tem je center mesta že poleti zapustila tudi banka Unicredit, tako imajo njeni komitenti do najbližjega bankomata več kot 20 kilometrov.
»Občina težko kaj naredi. Ali so razlog za zaprte lokale prevelike najemnine ali nimajo lastniki interesa, ne vem. Zasebnih lokalov pa mi ne moremo kupovati,« je povedal Branko Žnidar, direktor občinske uprave Slovenska Bistrica.
Po več kot desetletju je slovenjebistriška Blagovnica septembra dokončno zaprla vrata. »Trgovina Mercator Blagovnica Slovenska Bistrica na Ljubljanski cesti 1 se je zaprla iz poslovnih razlogov. Poslovne okoliščine silijo Mercator k vedno bolj osredotočeni dejavnosti, kar včasih, žal, pomeni, da moramo kje tudi zapreti trgovino, drugje pa ponudbo razširimo ali jo kako drugače spremenimo,« so povedali v Mercatorju.
Tako se je leta 2009 M-teh-nika iz Blagovnice preselila na novo lokacijo v Slovenski
Bistrici, lani se je zaradi optimizacije poslovanja preselila trgovina Modiana in nato se
je letos septembra zaprla še
f
živilska prodajalna. »Drugih sprememb v tej regiji za zdaj ni v načrtu, se pa mora vsako podjetje odzivati na razmere v
okolju in prilagajati ponudbo kupcem. Sam objekt Blagovnice Slovenska Bistrica pa je namenjen dezinvestiranju oz.
prodaji,« so še sporočili.
Unicredit banka je avgusta zaprla svojo enoto v Slovenski Bistrici, odstranila pa je tudi bankomat. Takšno poslovno odločitev je banka sprejela po pregledu poslovanja, so sporočili z banke. Stranke slo-venjebistriške enote so preusmerili na najbližje tri: Maribor Magdalena, poslovno enoto Maribor ter poslovno enoto Ptuj. »Približno tretjina strank Agencije Slovenska Bistrica je po izsledkih analize poslovanja že pred zaprtjem storitve opravljala v drugih enotah naše banke,« so povedali.
Unicredit banka komitentom na svojih bankomatih omogoča brezplačen dvig gotovine, na bankomatih drugih bank pa imajo stranke Unic-redita brezplačne le tri dvige gotovine na mesec, pri vseh nadaljnjih se osebi zaračuna 0,5 evra provizije. To pome-
ni, da bodo slovenjebistriški komitenti lahko brezplačen četrti dvig gotovine v mesecu dvignili le na bankomatih Unicredit, najbližji bankoma-ti te banke pa so v Mariboru, Framu in Ptuju. Ob tem pa morajo za vpogled v stanje na transakcijskem računu na bankomatu druge banke odšteti 0,33 evra.
Žnidar meni, da je razlog za zapiranje trgovin, lokalov in umikanju drugih dejavnosti iz centra mesta odpiranje trgovskih centrov na obrobju mesta. »Vendar to ni problem samo našega mesta. Lastnikom stavb v centru bomo skušali sofinancirati ureditev fasad na tistih stavbah, ki so v zelo slabem stanju, prav tako dajemo vsebino mestu s prireditvami. Ne moremo pa pripeljati najemnikov,« je še povedal Žnidar.
Mojca Vtič
Mercatorjeva Blagovnica v Slovenski Bistrici je po več kot desetletju zaprla vrata.
Foto: Mojca Vtič
torek • 11. novembra 2014
Podjetništvo
Štajerski FEDNIK 5
morali prodati nekaj glav živine
za to nimajo in da so na prioritetnem mestu tista poplavna območja, kjer so ogroženi stanovanjski objekti, ne pa kmetijske površine. Razumem. Ampak nekdo je odgovoren,« še pove Lidija.
Ferme: »Za vzdrževanje vodotokov bo država morala nameniti več sredstev.«
Za pojasnila in odgovore na vprašanja, zakaj prihaja do poplav ob obrobnem jarku petica, smo se obrnili tudi na koncesionarja za vzdrževanje vodotokov na porečju reke Drave Vodno gospodarsko
podjetje (VGP) Drava Ptuj. Po besedah vodja Roka Fermeta je vzrokov za poplavljanje sicer več, a kot priznava, je med njimi tudi slabo vzdrževanje vodotokov: »Kot veste, je letošnje leto zelo specifično, saj je praktično celo poletje deževalo. Posledica tega je, da je podtalnica povsod zelo visoka in vode težko pronicajo v podta-lje. Vsako dodatno deževje pa povzroča prelivanje vode iz strug vodotokov in poplavljanje priobrežnih zemljišč. Prav gotovo pa je vzrok tudi v slabo vzdrževanih vodotokih. Sredstev, ki jih država namenja za redno vzdrževanje vodotokov in splošno za urejanje vodotokov, je znatno premalo. Pri vzdrževanju imajo prednost vodotoki I. reda (Drava, Pesni-
ca, Dravinja ...) pred drugimi, prednost imajo ukrepi, ki ščitijo naselja pred poplavami in ukrepi za zaščito obstoječe vodne infrastrukture. Na žalost pri vseh teh prioritetah po na-
vadi zmanjka denarja za vzdrževanje vodotokov, kar vpliva na poplavno varnost kmetijskih površin,« je pojasnil Ferme, ki je še problematiko okrog poplavljanja kmetijskih
»Zaradi manjše količine mleka in posledično manj dela pri predelavi mlečnih izdelkov naše zaposlene na žalost ne bom več potrebovala,« pove lastnica sirarne Lidija Pečko Kekec.
površin komentiral z naslednjimi besedami: »Menimo, da se morajo na vladi medresorsko uskladiti, ali je prioriteta za našo državo tudi, da ščiti kmetijske površine ali ne, ali je za Slovenijo pomembna lastna pridelava hrane ali ne?! Če je, bo treba za vzdrževanje vodotokov nameniti ustrezno več sredstev.«
Košenje brežin le enkrat letno
Poleg primanjkljaja sredstev pa je težava tudi v zakonodaji, ki prepoveduje košnjo med 1. marcem in 1. avgustom v letu. »V preteklosti, ko je bilo namenjenih več sredstev za vzdrževanje vodotokov, se je kosilo dvakrat letno, redno pa so
se izvajale tudi ročne košnje dna struge. Bi pa poudarili, da smo terminsko pri izvedbi del zavezani Zakonu o divjadi in lovstvu, ki nam narekuje, da košnje ne smemo izvajati med 1. marcem in 1. avgustom v letu, zato košnjo začenjamo šele avgusta. Ker pa je teh dolžin vodotokov nekaj 100 km, ne uspemo pokositi vsega že v prvem mesecu, kar pomeni, da nekateri odseki strug pridejo na vrsto šele jeseni. Radi bi opozorili še na dejstvo, da nekateri kmetje obdelujejo zemljišča do samih strug, kar nam dodatno onemogoča dostope do strug in izvedbo košnje na teh območjih vse do jesenskih mesecev,« še zaključi Ferme.
Monika Levanič
Foto: ML
Ormož • Vinski marketing in organizacija
Za promocijo slovenskih vin porabljenih 26 milijonov evrov, rezultata ni
O problemih slovenskega vinskega marketinga in organiziranja slovenskih vinogradnikov in vinarjev so govorili ob minulem martinova-nju v Ormožu. V uvodu okrogle mize je direktor ormoške javne razvojne agencije Zlatko Zadravec za primer dobre prakse opisal organiziranje vinogradništva in vinarstva v Avstriji, kjer danes obdelujejo okrog 44.000 hektarjev vinogradov.
Njihova prednost je, da se že vrsto let povezujejo in enotno nastopajo na tržišču. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se povezovali v združenje, katerega naloga je bila, da je skrbelo za promocijo vin. Kot
je poudaril Zadravec, je bilo za Avstrijce prelomno leto 1985. Takrat je izbruhnil škandal - poznana afera dodajanja dietilen glikola v vino. Številni se še spomnijo takratnega pomanjkanja predikatnih vin,
vinogradniki pa so se v želji po hitrejšem staranju vin, ki so jih naredili bolj sladka, vanj vmešali dietilen glikol -strupeno sestavino antifriza. Vinogradništvo kakor tudi trgovina z vinom sta se takrat sesula. Vendar so krizo naši severni sosedi vedeli izkoristiti. Pobrali so se in se že leto po izbruhu škandala lotili reševanja krize na državnem nivoju.
Avstrija: vinski marketinški servis posluje z osmimi milijoni evrov
»Ustanovili so Österreichische Wein Marketing Servis GmbH oz. avstrijski vinski marketinški servis. V to druž-
bo z omejeno odgovornostjo je vstopila tudi avstrijska država z 51 % vložkom. Ostalo pa so predstavljale dežele, v katerih se prideluje vino v Avstriji, ter avstrijska gospodarska zbornica. Ko se je Avstrija začela priključevati k EU, je država izstopila, njen delež pa so prevzeli drugi. Tako ima danes avstrijska gospodarska zbornica v tej družbi polovični delež, drugo plovico pa imajo dežele, vinorodna območja. Leta 2009 ta institucija dobi končno ime Österreich Wein Marketing (ÖWM), ki se tudi pojavlja na vseh njihovih propagandnih materialih,« predstavi Zadravec.
ÖWM združuje tako male kot tudi velike vinogradnike, proračun družbe pa znaša kar osem milijonov evrov. Tri milijone evrov prispevajo vi-
nogradniki, svoj delež pa daje tudi vinska trgovina. S tem denarjem se promovira avstrijska vina in je namenjen za celovito podporo avstrijskemu vinogradništvu. »Danes, po veliki krizi sredi osemdesetih, je vinska branža v Avstriji močnejša kot kadarkoli prej,« je dodal Zadravec.
Slovenija: nepovezani in nekonkurečni vinarji
V nasprotju z Avstrijci, kjer so letne količine vin znane (okoli 170 milijonov litrov), pa je v Sloveniji največja težava ta, da ne premoremo oprijemljivih statističnih podatkov. In kot je poudaril direktor družbe P&F Jeruzalem Ormož Mitja Herga, zaradi tega ni osnove, na kateri bi lahko gradili strategijo razvoja slovenskega vinogradništva. Ob tem je spomnil na zgodovinska dejstva: »Po drugi svetovni vojni smo izgubili dobro povezane družinske vinogradnike in pridobili velika državna podjetja oz. kleti in začeli trženje voditi na nekem nivoju, ki ga je diktirala oblast takratne Jugoslavije.« Dodal je, da se takrat ni posvečala pozornost marketingu in promociji vin: »Konec osemdesetih so bile
vinske kleti v Sloveniji v zelo slabem stanju, nov udarec pa je slovenski vinski branži zadala osamosvojitev in s tem izguba nekdanjega jugoslovanskega tržišča.« Po Hergovem mnenju je takrat manjkala samostojna ustanova, ki bi povezovala vse akterje v vinski branži, znotraj katere si pridelovalci vin danes delajo cenovni pritisk in se finančno medsebojno izčrpavajo. »Stanje je verjetno slabše, kot ga prikazujejo uradne bonitetne ocene. Danes imamo v Sloveniji praktično le eno veliko vinsko klet, ki je finančno stabilna. To so Radgonske gorice.«
Z denarjem za promocijo so se krpale bilančne luknje kleti
Izhod iz tega stanja vidi v povezovanju velikih in malih vinogradnikov, vendar je ob tem omenil, da so vinogradniške posesti v Sloveniji premajhne. »Druga težava pri nas pa je, da ni interesa na nivoju države, da bi povezovala.« Omenil je še, da delež tujega vina na slovenskem trgu narašča, hkrati pa ni bil narejen noben preskok v izvozu. Trenutno izvozimo manj kot 10 %, cilj vsake vinorodne države pa bi moral biti vsaj 20-odstotni izvoz.
Ob koncu svojega nastopa je Herga postregel še s fasci-nantnim podatkom, da je bilo v zadnjih desetih letih za promocijo slovenskih vin porabljenih kar 26 milijonov evrov: »A pokazati nimamo nič. To je posledica naše slabe organiziranosti pa tudi tega, da so se s tem denarjem krpale bilančne luknje kleti, namesto da bi ga namenjali izključno za promocijo!«
Miha Šoštarič
Sajko: »Dajte nam enake možnosti preživetja«
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji direktor Ptujske kleti Andrej Sajko, ki danes skrbi za prodajo ptujskih vin na domačem tržišču, za nastalo situacijo v vinogradništvu s prstom kaže na politiko: »Dajte nam enake možnosti preživetja!«
Omenil je želje ljudi, ki bi sadili pet, deset hektarjev vinogradov, vendar si ob tem želijo enake možnosti preživetja. Dejal je, da si ljudje, ki bodo vlagali svoj denar v okolje, želijo od tega tudi živeti. »Politika ima dolžnost, da enostavno reče: 'Vsi, ki ste deležniki v tem poslu, ki dobro delate, imate priložnost živeti.' Tega politika v Sloveniji do danes ni naredila!«
Kot enega od vzrokov za nastalo situacijo v vinski branži je Sajko omenil marketing: »Marketing je proces. Marketing ni tisto, ko nekdo reče, da gre na sejem in pokaže vino, za katerega reče, da je najboljše. To ni marketing, to je neumnost. Marketing je proces, ki zajema proizvod, ki ga razvija. Vendar brez dobrega proizvoda ni ničesar.«
Foto: Miha Šoštarič
V Ormožu so razpravljali o razmerah v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu.
6 Štajerski TEDNIK
Šolstvo
torek • 11. novembra 2014
«
Tudi vas kdaj popade slove-nistični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli.
Pravopis po občutku?
Večino stvari se mora človek naučiti, le redke so mu dane že ob rojstvu. Med tistimi, ki zahtevajo nekaj umskega napora, je tudi znanje o tem, kako se kaj napiše. In ker vsega res ni mogoče vedeti, je znanje o tem zbrano v knjigi, ki ji rečemo pravopis.
Ampak če v matematiki velja, da je 5 x 5 zmeraj 25, v pravopisu to ni zmeraj tako. Si lahko predstavljate, da imamo v našem zapisano pravilo, da se ravnamo glede na to, kakšen občutek imamo. Tak primer je sklanjanje zemljepisnih imen, kakršno je Rio de Janeiro. Na vprašanje, kje smo bili lani na dopustu, lahko danes odgovorimo: V Riu de Janeiru, jutri pa bomo lahko: V Rio de Janeiru. Pač glede na to, kakšen občutek imamo, pravi določilo 858 Slovenskega pravopisa. Si lahko predstavljate, kako naučiti kakšnega Angleža, kaj je pravilno? Človeka, ki v svojem jeziku sploh nima sklonov. »Kako danes kaže vaš pravopisni občutek glede Ria de Janeira, mr. Green?«
Rio de Janeiro spada v poglavje o »večbesednih poimenovanjih«; sem sodijo tudi zadnjič obravnavani primeri sklanjanja imen in priimkov. In zagotavljam vam: gre za zelo nenavadno skupino, pri kateri smo zakomplicirali vse, kar se je dalo - in še kaj zraven.
Kakšna je razlika med hotelom Turist in mestom Ptujem? Ste opazili, da smo Ptuj sklanjali, Turista pa ne. Zakaj? Kaj pa vem; ker so se pač tako odločili sestavljalci pravopisa. Gre za ujemalni prilastek v primeru mesto Ptuj in neujemalnega v primeru hotela Turist. Zakaj v enem primeru tako, v drugem pa drugače, ve mogoče tisti Praslovenec, ki se je prvi odločil, da bo govoril malo drugače kot njegov sosed (pa čeprav takrat še ni poznal ne mesta Ptuja ne hotela Turist). Še bolj nenavadna se sliši razlika med gostilno Soča in reko Sočo. Enkrat »Soča«, drugič »Sočo«. Enkrat se ujemata oba dela, drugič ne. Slovenskim domorodcem se nam vedenje o (ne)ujema-nju nekako usidra v našo zavest v otroštvu, da potem govorimo kolikor toliko pravilno (no ja, večinoma; ker se še zmeraj sliši: Pogovarjamo se s profesor Davidom Be-dračem; še huje: Pogovarjamo se z gospo doktor Metko Petek); ampak še nam se včasih zgodi, da nam občutek reče, da smo si enkrat ogledali mesto Ljubljano, drugič pa mesto Ljubljana (prav naj bi bilo mesto Ljubljano; določilo št. 86l).
Če je v naravi vsaka zebra drugače ozebrana, zakaj ne bi bilo tudi v jeziku pestro!
Jože Šmigoc
Ptuj • Literarni večer z Davidom Bedračem
Med mlade bralce prispeli
V knjižni zbirki Čebelica je pred kratkim kot 440. knjižica izšla zbirka pesmi Davida Bedrača speli? Ptujska predstavitev knjige je bila sredi oktobra v Knjižnici Ivana Potrča.
Kot je povedala urednica Čebelic Irena Matko Lukan, te drobne otroške knjižice pri Mladinski knjigi izhajajo že 60 let (prva, Grimmova Rdeča kapica, je izšla leta 1953), v njih pa so se predstavili domala vsi slovenski literati in ilustratorji. »Vsakokrat, ko izide kakšna nova knjiga, je praznik; vesela sem, da je tokratni praznik povezan s knjižno zbirko Čebelica, namenjeno otrokom. V zbirki so letos izšle štiri čebelice, med njimi tudi Smehci Davida Bedrača,« je povedala urednica. Med literati gre velikokrat za mlajše avtorje, ki se šele uveljavljajo v slovenskem literarnem prostoru, na drugi strani pa za zbirko ustvarajajo že zelo uveljavljeni ilustratorji.
Tokratni literarni večer, posvečen Bedračevi najnovejši otroški poeziji, je bil nekaj posebnega še iz drugih razlogov, ne samo zaradi izida nove čebelice. Hkrati so bile namreč v dvorani Knjižnice na ogled originalne ilustracije pesmi, ki jih je naslikala Tanja Komadina, učenci OŠ Ljudski vrt, kjer si David Bedrač služi vsakdanji kruh kot učitelj slovenskega jezika, pa so dve njegovi pesmi kar zapeli; uglasbila jih je učenka te šole Zala Šešerko, zbor-ček pa je za nastop pripravila Jerneja Bombek. Pravi li-terarno-likovno-glasbeni večer torej! (Sicer pa je David
Foto: Črtomir Goznik
David Bedrač z voditeljico večera Nevenko Dobljekar.
Bedrač pravi magnet za spajanje več umetniških zvrsti. Spomnimo se njegovega ne tako davnega literarnega večera v Muzikafeju, ko si je David ob pogledu na osamljeni klavir v kotu zaželel, da bi kot veliki umetniki v kakšnem filmu lahko povedal kakšno pesem (če se prav spomnim, je šlo za zbirko Centimetri sveta), naslonjen na klavir, na katerega bi nekdo igral kakšno pesem. To tisti večer ni bilo načrtovano in začelo se je mrzlično iskanje nekoga, ki bi znal tolči po tipkah, kajti Davidovo recitiranje smo hoteli slišati. In pripeljali so
nekega mladeniča, ki je na terasi Muzikafeja s kolegi pil kavo. »No, bomo že potrpeli nekajminutno mučenje klavirja,« smo pomislili - potem pa ostali odprtih ust in ušes, ko nam je mladenič pripravil pravi glasbeni spektakel; David pa seveda literarnega. Za vizualne užitkarje pa je Muzi-kafe tako ali tako zakon!)
Potem ko smo spoznali smehce iz Davidove čebelice, smo v drugem delu torkovega literarnega srečanja spoznavali pesmi iz Tvojega nakupovalnega vozička - iz zbirke torej, ki ošvrkne naš potrošniški svet; svet, v kate-
rem je najpomembnejše imeti. In imeti kar največ; če je v akciji, pa je sploh treba imeti - pa četudi tistega nikoli ne potrebuješ.
Ko si boste privoščili najnovejši knjigi Davida Bedra-ča (ki ju je treba imeti, pa čeprav nista v akciji), to gotovo ne bo naložba v še neko odvečno dobrino, saj vas bosta obe znova in znova pritegovali. Smehce boste skupaj s svojimi otroki in vnuki kmalu znali na pamet, saj gre za privlačne ritme, rime in verze, nakupovalni voziček pa bo v vas morda kdaj vzbudil slabo vest, ali niste morda
Novosti v ponudbi
^	••	«V • I ^	v«
tujejezicnih tečajev
Na Ljudski univerzi Ptuj se trudimo, da prebivalcem Ptuja in okolice ponujamo množico različnih izobraževalnih programov, s katerimi želimo ostati v koraku s časom, ki narekuje (tudi) na področju izobraževanja izreden tempo. Vsi vemo, da je vse bolj aktualno neformalno učenje, istočasno se nam pa zdi, da bi se zraven nemščine in angleščine, ki ostajata zelo dobro obiskani, želeli soočiti s še kakim večjim izzivom. Pokukati onkraj evropske meje. Morda v Rusijo. Preveriti, koliko cirilice še znamo. Se odpraviti na Rdeči trg in se, namesto v dolgočasni angleščini, sporazumevati v ruščini. Ali morda spoznati jezik, kulturo in tradicijo, ki združuje milijardo in pol ljudi? In koliko nas lahko reče, da pozna četudi le tri kitajske pismenke? Menimo, da se splača biti drzen in razmišljati v prihodnost: navsezadnje postaja svet zmeraj manjši, neevropski jeziki pa vse bližji.
Če je tudi vam kitajščina videti kitajsko, pa se s tem nočete sprijazniti, vam Ljudska univerza ponuja možnost, da poskusite pismenke razvozlati z izkušeno profesorico kitajskega jezika, zgodovine in kulture. Profesorica Petra Cerjak, diplomirana sinologinja ter
•X
bodoča asistentka na Univerzi v Šanghaju, vas bo prijazno, učinkovito in zanesljivo popeljala v čudoviti svet Kitajske, njene zgodovine in jezika. Učenje kitajščine se od učenja drugih jezikov razlikuje predvsem zato, ker je močno povezano s kitajsko zgodovino in kulturo, kar daje tečaju kitajščine še poseben čar. Tečaj je praktično naravnan s poudarkom na govornem in slušnem razumevanju, naučili se boste pa tudi okoli 300 pismenk.
In da ne pozabimo na Rusijo: tečaj ruščine pod taktirko profesorice ruskega jezika Suzane Lare Krause je namenjen vsem, ki se želite naučiti ruščine na osnovni (A1) ravni. Sem sodijo branje in pisanje cirilice (alfavit), konverzacija o vsakdanjih temah, razumevanje slušnega besedila ter ruska slovnica na osnovni ravni.
Zraven tega Ljudska univerza Ptuj nudi tudi klasične tečaje nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine in španščine. O teh pa gotovo veste vse, razen tega morda, da so pri nas izjemno poceni: za 99 EUR vas naučimo dovolj, da se boste brez težav znašli, tudi če vas »pozabijo« sredi Rima ali Pariza.	(pr)
Tečaj KITAJSKEGA JEZIKA IN KULTURE Učenje kitajščine se od učenja drugih jezikov razlikuje predvsem zato, ker je močno povezano s kitajsko zgodovino in kulturo, kar tečaj kitajščine dela še posebej privlačnega.
Cena 35-urnega tečaja je 129 EUR na udeleženca (DDVni vključen).
Začetni tečaj RUSKEGA JEZIKA
Tečaj je namenjen vsem, ki se želite naučiti ruščine na
osnovni ravni (Al).
Cena 60-urnega tečaja je 118 EUR na udeleženca (DDVnl vključen).
Začetni tečaj NEMŠČINE Začetni tečaj ANGLEŠČINE
Cena 40-urnega tečaja nemščine ali angleščine je 99 EUR na udeleženca (DDV vključen).
Izvajamo tudi specializirane oblike tečajev (za delo v tujini, popotnike, trženje, poslovno komuniciranje...).
Po potrebi organiziramo tudi tečaje francoskega, španskega in italijanskega jezika.
Informacije in prijave: bernarda.kvas@lu-ptui.si ali 02 749 21 58.
LJUDSKA UNIVERZA Ptuj
ManoioU
torek • 18. novembra 2014
Kultura
Štajerski FEDNIK 7
smehci
So že smehci k vam pri-
tudi sami postali žrtev potrošništva. Ampak če seveda greste v knjigarno, tam ne morete biti žrtev (kajti časi, ko smo kupili »dva metra tistih v rdeče vezanih knjig z zlato-črnim hrbtom«, so že davno minili). Toda kaj ko pot do knjigarne vodi mimo množice skritih pasti svetovnih blagovnih znamk ...
Jože Šmigoc
Voditeljica brez domače naloge
Se vam je kdaj zgodilo, da ste prišli k pouku na primer matematike v prepričanju, da ste zelo dobro naredili domačo nalogo, potem pa ste ugotovili, da je bilo treba narediti še eno nalogo na naslednji strani delovnega zvezka? In tako ni bilo nič iz odlične ocene, kvečjemu da je bila dobra ali zadostna. Takšno oceno bi lahko dobila tudi voditeljica literarnega pogovora z Davidom, saj smo ugotovili, da je slabo naredila domačo nalogo: prebrala je »samo« Davidove pesmi za odrasle (zbirka Tvoj nakupovalni voziček), otroških iz zbirke So že smehci k vam prispeli? pa sploh ne! In je potem spraševala avtorja o delih, ki jih sploh ni poznala. Pa je za srednje veščega bralca dovolj slabih pet minut, da se »prebije« skozi trinajst otroških pesmic. Povrhu pa imajo v ptujski knjižnici strokovnjakinjo, ki je zagotovo ne samo enkrat prebrala Davidove pesmi. In še marsikatere druge, saj je njeno delo za mlade in z mladimi marsikje izjemno cenjeno (tudi na straneh našega časopisa, na primer). Kaj hočemo: nemo propheta in patria (za prevod poglej: France Verbinc: Slovar tujk. Šesta izdaja. Cankarjeva založba v Ljubljani 1979. Str. 478. Ali: http://stres.a.gape.org/kul-turniki/latinski_pregovori.htm).
Sv. Jurij ob Ščavnici • Kulturna prireditev
Veberiču najvišje priznanje
Na kulturni prireditvi članov Zveze kulturnih društev Sveti Jurij ob Ščavnici v Kocbekovi dvorani so se zahvalili posameznikom in skupinam, ki so s svojim delom prispevali k dvigu ugleda zveze.
Najvišje priznanje zveze za življenjsko delo na področju ljubiteljske likovne dejavnosti je pripadlo Lojzetu Veberiču, članu Likovnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Slikar in kipar Veberič iz vasice Selišči v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ki danes živi v Murski Soboti, je pripravil več kot 45 samostojnih razstav doma in v tujini. Sodeloval je na več kot stotih skupinskih razstavah in bil udeleženec mnogih uglednih slikarskih in kiparskih kolonij. V spomin na otroštvo in rojstno vas je organiziral likovne kolonije v Seliščih, kjer je leta 1972 svojo rojstno hišo preuredil v likovni salon Domačija. V njem so razstavljali številni priznani domači in tuji umetniki.
Veberič je bil tudi pobudnik izdelave in letošnjega odkritja spominske plošče svojemu kolegu slikarju Francu Košarju v Seliščih. Kot posthumno so priznanje za dolgoletno delo v ljubiteljski gledališki dejavno-
sti dodelili pred kratkim preminulemu Romanu Mariču, ki je sodil med najpristnejše osebnosti na področju ljubiteljskega gledališča v prleškem kulturnem okolju. Odlikoval se ni le kot ljubiteljski gledališki igralec in režiser, pač pa tudi kot avtor priredb in predvsem v zadnjem času kot pisec avtorskih dramskih besedil. Pohvalo Zveze kulturnih društev Sveti Jurij ob Ščavnici za dosežen regijski nivo na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti Javnega sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti je prejelo Folklorno društvo Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je bilo ustanovljeno leta 2005.
NŠ
Slovenska Bistrica • Kino Svoboda prižgal luči
Predvidevajo dober obisk
Po devetih letih je filmsko platno v četrtek, 13. novembra, v Kinu Slovenska Bistrica ponovno oživelo.
Foto: Mojca Vtič
V eni najstarejših stavb v mestu so ponovno zaživele filmske predstave; prva predstava po devetih letih je bila namenja predvsem povabljencem, vendar je bil njihov odziv skromen.
»Dvorana v domu Svoboda mora živeti, če je že v središču mesta. Želeli smo ji dati vsebino,« je o odločitvi za filmske predstave dejala predsednica delavsko prosvetnega društva Svoboda Slovenska Bistrica Metka Pristovnik. Kino operater bo Tobija Medved iz Rogaške Slatine, ki je napovedal, da bo slovenjebistriški kino z izborom filmov in predvajanjem v koraku s časom.
»Dober film je škoda gledati po televiziji, ob tem pa naj si občani in drugi film
v kinu ogledajo tudi zaradi druženja,« je osrednja razloga za zapolnitev 239 sedežev v dvorani izpostavil Medved, ki na področju kinematografije dela že 27 let. »Predvidevam, da bo dober obisk, saj je Slovenska Bistrica veliko mesto,« je še dejal. Filmi se bodo predvajali ob 17.30 in ob 20. uri, cena vstopnice je 4,5 evra.
Z izborom filmov društve-niki ciljajo na mlajše občinstvo. »Bistričani so se namreč zaprli med štiri stene in ob-sedijo na kavčih pred tele-
vizijo, ali je kaj dobrega po ekranu ali ne. To sem opazila, ko smo na pobudo meščanov oblikovali gledališki abonma, nato pa smo ugotovili, da je to preveč zanje,« je pojasnila predsednica društva. Ob tem se predsednica nadeja sodelovanja tudi s šolami in vrtci. »Filmska vzgoja je tudi v učnih načrtih in je pomemben element kulturne vzgoje. Upam, da se bodo šole odločale in naročale filmske predstave za učence,« je še povedala.
Mojca Vtič
Foto: NS
Lenart • Odkrili pravo zakladnico tradicionalnih znanj
Predstavijo se mojstri domače obrti in tradicionalnih znanj
Pod okriljem Razvojne agencije Slovenskih goric so na območju delovanja Lokalne akcijske skupine (LAS) Ovtar Slovenskih goric po treh letih dela do konca uspešno pripeljali projekt Učeče se kmetije - Po znanje na podeželje, s katerim so vzpostavili mrežo učnih kmetij, mojstrov domačih obrt ter tradicionalnih znanj.
Med projektom, ki je sofinanciran iz ukrepa LEADER iz Programa za razvoj podeže-
lja za 2007-2013, je Razvojna agencija Slovenske gorice izvedla več aktivnosti. Najprej so
analizirali območje Slovenskih goric s ciljem, da bi poiskali obstoječe izvajalce domače
Foto: Arhiv LAS Ovtar Slovenskih goric
Otroci iz Osnovne šole Lenart in malčki iz Vrtca Lenart so se ob predstavitvi izjemno pozitivnih rezultatov projekta z veseljem tudi sami preizkusili v različnih spretnostih.
obrti in tradicionalnih znanj, ki so pripravljeni svoja znanja in spretnosti predati naslednjim generacijam. »Število posameznih mojstrov in društev, ki s svojim delom prispevajo k ohranjanju domačih obrti in znanj ter so s svojimi člani velika zakladnica znanj (ročna dela, zeliščarstvo, tradicionalne peke), nas je presenetilo. Ugotovili smo, da je velika prednost in razvojna priložnost območja LAS Ovtar Slovenskih goric tudi v relativno visoki ohranjenosti tradicije domače obrti in tradicionalnih znanj,« je pojasnila Milojka Fe-konja iz Razvojne agencije Slovenskih goric in še dejala, da so v sklopu projekta izdali tudi
katalog Po znanje na podeželje - kmetije in mojstri domačih obrti in tradicionalnih znanj Slovenskih goric, v katerem so podrobno predstavili kmetije in mojstre ter njihove veščine. Sicer pa celoten projekt zaokrožuje še predstavitveni film, naslovljen Po znanje na podeželje, ki so ga posnele spretne roke Sandija Kolariča.
Primer dobre prakse želijo
nadaljevati
Osrednja nit projekta so bile učne delavnice, ki jo jih
izvedli različni mojstri ter prikazali različne spretnosti; od pletenja košar, polstenja volne in predelave tekstilnega lanu do izdelave in uporabe dekorativnega slanega testa ter priprave domačih krem in mil. »S prenosom znanj domačih obrti in življenja na podeželju smo želeli vzpostaviti tudi odnos, poudariti pomen in povečati ozaveščenost do prostora, v katerem bivamo, ter prispevati k ohranitvi teh znanj za prihodnje generacije,« je še pojasnila Fekonjeva in zaključila, da glede na izjemno odzivnost javnosti že razmišljajo o nadaljevanju tega dobrega primera prakse še naprej.
Monika Levanič
8 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 18. novembra 2014
Pa brez zamere
Šotori in Joža iz Urugvaja
Preproste misli o pomembnih stvareh
Poznate gibanje »Occupy Wall Street« (Okupirajmo Wall Street)? Mogoče. Ste že slišali za moža po imenu José Muji-ca? Morda. A tukaj »mogoče« in »morda« nista dovolj. Oba bi morali poznati zelo dobro, biti seznanjeni s tem, kar govorita, hočeta in sta.
Gibanje Okupirajmo Wall Street je postalo najbolj znano leta 2011 s »šotorskim« protestom v parku Zuccoti na Wall Streetu v New Yorku, ko je v svet poslalo odmeven signal, da s sistemom, ki nas zažira in zasužnjuje, nekaj ni v redu; da potrebujemo drugačno paradigmo, ki bo temeljila na socialni/družbeni in ekonomski enakosti ter pravičnosti. Seveda se s tem lahko poistoveti marsikdo, pa tudi Slavo-ja Žižka je bilo zanimivo videti, kako grmi in krili (torej: ima govor/predavanje) tam sredi protestnikov, a večina ljudi je od takrat že pozabila na vse skupaj ter se posvetila vsakodnevnemu služenju mezde za plačilo položnic, životar-jenju v sistemu, ki mu ni mar za njih in v katerem so zgolj potrošni material.
A gibanje kot tako še zdaleč ni ugasnilo. Še zmeraj nadaljuje s svojo kampanjo ter skuša čimveč ljudi zbuditi iz omamljenosti, v katero jih peha sistem. Tako je pred nedavnim na svoji spletni strani objavilo nekaj misli »najrevnejšega predsednika na svetu«, prezidenta Urugvaja, ki sliši na ime José Mujica - torej po naše: z Jožetom iz Urugvaja. To seveda ni naključje, kajti Joža ima povedati marsikaj pametnega, to pa stori na preprost in vsakomur doumljiv način. In kar govori, tudi živi. »Najrevnejši predsednik na svetu« 90 % svoje plače nameni organizacijam, ki se ukvarjajo z dobrobitjo revnih ter napredkom. Živi na svoji mali kmetiji ter se naokoli prevaža s starim, »sklum-panim« Volkswagnovim hroščem. Že ta dejstva so dovolj, da zgolj bežno ošinete jaro gospodo pri nas ter v ostalem »razvitem« svetu, kako se na političnih položajih, od predsednika naprej (ali navzdol), šopiri ter afna, pa uvidite veliko in pomembno razliko med našim stanjem ter tem, kar živi Joža tam doli v Urugvaju. A kar ima Joža povedati, deluje še bolj neposredno, temeljno ter preprosto - resnično.
Pa poglejmo njegovo definicjo, kaj je v resnici narobe s tem svetom. Direktno po Mujici: bogatim ljudem je treba prepovedati ukvarjanje s politiko. Ljudi, ki jim denar pomeni preveč, je enostavno treba brcniti v rit in zadegati čez pragove parlamentov. »Izumili smo to stvar po imenu demokracija. Zatorej se mi zdi, da bi voditelji držav, kot sem tudi jaz, morali biti ter živeti tako kot večina sodržavljanov, ne pa kot manjšina ... Rdeče preproge in ostali cirkus -vse to so ostanki fevdalnega režima, ceremonij na dvorih.'' Se lahko ne strinjate s tem? Težko.
Dalje. Joža trdi, da nima nič proti bogatašem, proti vernikom denarja, a da ti pač niso pravi ljudje za ukvarjanje s politiko, ki je v teoriji in bi tudi v praksi morala biti streme-nje za dobrobitjo vseh. Tega pa s pomočjo razmišljanja, v katerega so programirani bogataši in denarni stremuhi, torej z logiko profitov, s perspektivo denarja, ni mogoče doseči. Četudi ti ljudje delujejo z dobrimi nameni, jim ta perspektiva popači ter zamegli presojo, saj na svet, življenje ter nase gledajo striktno skozi oči povečanja dobička, bogastva. »Če naj bi živeli v svetu (ter sistemu, op. G. A.), v katerem vlada večina, moramo tudi vse zadeve presojati s stališča večine, ne pa manjšine.« Ali tole ne zveni popolnoma zdravorazumsko - preprosta, a izjemno močna razlaga pravzaprav vsega, kar dandanes gre narobe? Da, prav imate.
Pa še misel, dve o potrošništvu, ki mu Joža striktno nasprotuje: »Sem sovražnik potrošništva. Zaradi hiper-potro-šništva pozabljamo na temeljne stvari ter zapravljamo človeške moči in vire za trivialnosti, ki nimajo prav nič opraviti s človeško srečo.«
Prikimavate? Najbrž. Boste kaj naredili? Niti ne, a ne?
Gregor Alič
Slovenska Bistrica • Jožef Jerovšek o politiki
Odslej bo watchdog
»Ljudstvo ima vedno prav, tako da nisem zagrenjen,« je po državnozborskih volitvah, ko mu je stolček v parlamentu odneslo šest glasov, dejal Slovenjebistričan Jožef Jerovšek z 18-letnim poslanskim stažem: »Neizvolitev na lokalnih volitvah tudi ni nobena tragedija. Je ne štejem za oseben poraz, saj je bilo že naprej določeno, da bo prišlo do pomladitve.«
»Maja sem predal predsedovanje občinskega strankarskega odbora Žarku Furmanu, takrat sva se tudi dogovorila, da bo nosilec liste na lokalnih volitvah. Po zakonu mora biti na drugem mestu ženska, tako da sem se v tistem trenutku zavestno odločil, da ne bom svetnik,« je o neizvolitvi povedal Jerovšek. Toda tretje mesto na strankini listi še ni razlog za neizvolitev, saj bi ga lahko volivci podprli s preferenčnimi glasovi. Odgovoril je: »Nisem pričakoval izvolitve niti s pre-ferenčnimi glasovi. Preblizu so si bile volitve za intenzivno kampanjo, drugi pa so tudi premalo delali. Videli smo, da so nekateri kandidati dosegli zelo ugodne rezultate s to možnostjo, še posebej predsedniki krajevnih skupnosti,« je povedal nekdanji svetnik.
Z debato se sleče tudi cesarja
Jožef Jerovšek je svetnik z najdaljšo svetniško kariero na Bistriškem, saj je lokalno politiko krojil vse od leta 1994. O svoji vlogi v občinskem svetu je dejal: »Menim, da sem bil vpliven svetnik. To pa sem dosegel z močjo besede.« Novim svetnikom tako svetuje, da debatirajo. »Debate ne smejo biti žaljive, lahko pa so pikre, da se tekmece izzove na bolj prefinjen način. Tako nastane razprava in se odprejo nova obzorja, lahko bi rekel, da se na tak način sleče tudi cesarja,« je dejal. Svetniki sprejemajo odloke, proračun občine, odločajo o projektih, ki se bodo izvajali v občini.
Izkušen župan lahko marsikaj »spravi skozi«
Toda kot je opazil Jerovšek v dolgoletni karieri občinskega svetnika, je med svetniki premalo razpravljavcev in vse preveč tistih, ki se prepustijo razlagi. »Zato jim uidejo pomembne stvari in izkušen župan lahko marsikaj skozi spravi. Župani so generalno gledano močni in skoraj večni. Slednje je dobro, saj potem župan ve, kako pritiskati na ministrstva in kako pridobiti denar, toda to je dobro le, če je župan v službi ljudstva in da ta izplen usmeri v razvoj občine,« je povedal Jerovšek.
Ljudje
težko priznajo, da so se zmotili
Novih obrazov je v slove-njebistriškem občinskem svetu več kot polovica, med njimi tudi štirje člani SMC. Rezultat novinke (SMC op.a.) na političnem parketu je glasni nasprotnik te politične opcije komentiral: »Ljudje zelo težko priznajo, da so se zmotili. Sami sebe prepričujejo in z izvolitvijo dajo nekaj kredita stranki upajoč, da se bo iz tega nekaj razvilo.« Sicer pa se je na lokalnem nivoju odrazila želja volivcev po novih obrazih in odpor do tradicionalnih strank. Tako so v 81 občinah župani samostojni kandidati, med strankami pa ima največ županov stranka SLS, in sicer 21. Prav tako je
Sveti Andraž • Zaradi domnevnih nepravilnosti bo županja iz
Vudlerjeva: »Nekatere se načrtno delale mimo
»V prvih dneh sem sama ugotovila kar nekaj nepravilnosti glede kadrovskih zadev in plač, prav tako javnih naročil. Zato se mi sedaj zdi nujno, da se nadzor opravi,« je naročilo revizijskega nadzora v občini Sveti Andraž pojasnila prva županja na območju Slovenskih goric Darja Vudler.
www.radio-tednik.si
Veselimo se druženja z vami.
RADIOUITEDNIK
Medijska kiža s tradicijo!
Vudlerjeva, ki se ji je uspelo zavihteti na andraški županski stolček, je takoj ob izvolitvi napovedala izredni revizijski nadzor. »Zdi se mi smiselno, da se opravi, da vemo, kje smo in od kod začnemo,« je dejala županja in še dodala, da je že v prvih dneh županovanja ugotovila nepravilnosti glede kadrovskih zadev in plač, prav tako javnih naročil. »Glede na zagotovitev starega župana ob primopredaji, da je urejen večji del bankin ob novih cestah, ki so bile preplaščene tik pred volitvami, se je izkazalo, da je treba opraviti še najmanj 70 % vseh del, zraven tega bo treba popraviti tudi tistih že narejenih 30 % bankin, saj niso bile ustrezno urejene, potlačene ipd. Strošek ureditve bankin v skladu s primopredajnim zapisnikom je do sedaj znašal 9.508,47 evra. To je le ena zadeva, ki je bila ob primopredaji predstavljena popolnoma na-
pačno in zavajajoče,« je prepričana prva županja Slovenskih goric, ki je dosedanje poslovanje občine še komentirala z naslednjimi besedami: »Zdi se mi bolj v neskladju z zakonom, čeprav menim, da so se nekatere zadeve delale načrtno mimo zakona.«
Po oceni županje bo nadzor stal najmanj 3.000 evrov
Sicer pa bodo po zagotovilu Vudler-jeve z nujno potrebno notranjo revizijo pregledali celotno izvrševanje proračuna v letošnjem letu ter vsa plačila nad 500 evrov - torej tudi plače, javna naročila ipd., načrt razvojnih programov in prodajo premoženja. V ta namen so minuli torek na občinski spletni strani objavili povabilo zainteresiranim ponu-
dnikom k oddaji ponudbe za izvedbo notranje revizije poslovanja občine Sveti Andraž s poudarkom na poslovanju v letu 2014. Ponudniki so ponudbe lahko oddali do četrtka. »Želela bi povedati, da sem k povabilu najprej povabila notranjo revizijsko službo skupne občinske uprave, vendar mi revizije, kot jo želim, žal ne morejo zagotoviti niti po obsegu niti časovno. Podali bi lahko zgolj smernice. Na to konkretno ponudbo pa se še ni odzval nihče, smo pa zaenkrat prejeli klic od ene revizijske družbe, saj so želeli še nekatere podatke v zvezi s ponudbo,« je dejala Vudlerjeva ter še dodala, da bodo revizijo financirali iz postavke proračunske rezervacije. Po njeni oceni bo takšen izredni nadzor stal med 3.000 in 5.000 evrov, odvisno od porabljenih revizijskih ur.
Monika Levanič
torek • 18. novembra 2014
Podravje
Štajerski TEDNIK 9
»Če se bom zadrl replika pred TV, ne bo delovalo ...«
Jožef Jerovšek, od avgusta dalje upokojenec, bo občinsko politiko seveda spremljal. »Pobude bom dajal preko naših svetnikov. Bil sem znan po pobudah in hitrih odzivih, sedaj neposrednega odziva ne bo moglo biti, saj če se bom pred televizijskim ekranom zadrl replika, ne bo delovalo,« je nasmejano dodal svetnik. Jerovšek pa je bil pogosto eden izmed svetnikov, zaradi katerega so bile seje daljše. Na to opazko je odgovoril: »Nisem se prijavljal k besedi zaradi zavlačevanja, temveč da se iz različnih zornih kotov osvetlijo stvari. Predstavil sem stvari na seji, ki sem jih slišal na ulici: kdo, koga, kaj, zakaj je šel denar. Bil sem v vlogi watchdoga (nadzornik, op. a.) znotraj občinskega sveta.«
največ svetnikov, 30 stojnih v občinskih svetih slovenskih občin, sledijo svetniki iz stranke SDS, ki je pridobila dobrih 14 % vseh svetniških mest.
Politična
nepismenost ljudi
omogoča
zavajanje
Na vprašanje, ali je odločitev volivcev zaušnica tradicionalnim strankam, je Jerovšek odgovoril: »Pri nas je velika politična nepismenost, zato je lažje taktično delovati. To pomeni, da za čas kampanje nisi nikogaršnji. Ne podpiram tega, ker se s tem zavaja ljudi,« je dejal izkušeni svetnik in parlamentarec. Toda ravno v občini Makole se je novoizvoljeni župan Franc Majcen v času volitev predstavljal kot samostojni kandidat, pred tem pa je bil celo predsednik občinskega odbora SDS Makole, stranka SDS pa ga je, glede na objavo spletne strani SDS, tudi podprla pri izvolitvi. »Naša stranka se je z obsodbo predsednika, brez dokazov, znašla v zelo težavni situaciji. Mnogi župani, Franc Majcen ni edini, so se odločili za to formulo. S tem so se izognili, da bi se med občinsko kompanijo postavljala vprašanja, ki se lokalnih volitev ne zadevajo in bi bili zato diskre-ditirani, to so ocenili kot izhod v sili,« je odgovoril Jerovšek.
Mojca Vtič
Velika Nedelja • Temeljni kamen za nov vrtec
Najprej rusitev starega, nato gradnja novega
Skoraj Štiri desetletja so otroci iz Velike Nedelje in okolice obiskovali vrtec v stavbi, ki jo bodo v prihodnjih dneh podrli. In na mestu sedanjega vrtca bo ptujska družba GP Project ING zgradila nov vrtec, ki bo imel kar 620 m2 uporabnih površin in bo več kot dvakrat večji od sedanjega.
Na posebni slovesnosti, ki so jo pripravili otroci in vzgojiteljice vrtca Velika Nedelja, so položili temeljni kamen, otroci, teh je nekaj več kot 80, pa bodo do selitve v nov vrtec začasno nameščeni v prostorih osnovne šole Velika Nedelja.
Kot je v nagovoru povedala Marjeta Meško, ravnateljica Vrtca Ormož, pod katerega spada tudi vrtec v Veliki Nedelji, je sedanji vrtec sprejel največ 66 otrok, vpisanih pa je trenutno 86 otrok, zato v zadnjih petih letih niso mogli zagotoviti varstva in vzgoje vsem otrokom na isti lokaciji. En oddelek je bil ves ta čas nameščen v prostorih osnovne šole Velika Nedelja. Poleg prostorske stike je sedanja zgradba tudi dotrajana in energetsko potratna. Nov vrtec bo stal nekaj več kot 1,2 milijona evrov, ves denar, kot smo v Štajerskem tedniku v preteklosti že poročali, pa bo zagotovila Občina Ormož iz svojega proračuna. Kot je pred
namestitvijo temeljnega kamna ponovil ormoški župan Alojz Sok, občini za gradnjo vrtca ni uspelo pridobiti predvidenih 840.000 evrov nepovratnih sredstev, ker pa imajo od januarja letos izbranega izvajalca del, so se kljub temu,
da nimajo zaključene finančne konstrukcije, odločili za podpis izvajalske pogodbe in pričetek del. Ormoška občina bo tako sredstva za nov vrtec v Veliki Nedelji zagotovila v proračunu leta 2015.
MŠ
Foto: Miha Soštarič
Temeljni kamen za gradnjo novega vrtca v Veliki Nedelji so že namestili. Sedaj sledil rušitev obstoječega vrtca, Ptujčani pa bodo do prihodnjega šolskega leta zgradili nov vrtec.
'vedla notranjo revizijo
zadeve so zakona.«
Foto: Osebni arhiv
Kljub zagotovilu prejšnjega župana Francija Krepše, da je večji del bankin ob novih cestah urejen, po prepričanju nove županje Darje Vudler ni tako.
Benedikt • Ministrstvo odobrilo podaljšanje roka za izgradnjo vrtca
Kje bo občina pridobila sredstva?
Občina Benedikt se je izgradnjo novega sedemoddelčnega vrtca, vrednega 1,461.500 evrov, znašla v nič kaj zavidljivi situaciji. Zaradi primanjkljaja sredstev v višini dobrih 870.000 evrov namreč gradnje vrtca ni mogla končati do prvega septembra letos. Zato je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podala vlogo za podaljšanje roka za zaključek projekta. Po naših informacijah je ministrstvo vlogi odobrilo, vprašanje pa je, kje bo občina dobila prepo-trebna sredstva.
Spomnimo. Občina Benedikt je prvega julija lani podpisala pogodbo z izvajalcem VG5, d. o. o., iz Ljubljane za izgradnjo sedemoddelčne-ga vrtca Benedikt, vrednega nekaj več kot 1,461.500 evrov z davkom na dodano vrednost. Investicijo sofinancirata Evropska unija v višini 401.601 evrov ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v znesku 189.446 evrov. Razliko sredstev do celotne vrednosti investicije pa bi iz lastnega žepa morala zagotoviti Občina Benedikt. In zataknilo se je ravno tukaj. Občina je namreč pretežni del lastnih sredstev nameravala kriti iz prihodka od komunalnega prispevka, ki ga imajo odprtega pri CM Celje v stečaju, d. o. o. Po besedah župana Milana Gumzarja gre za sredstva v višini 660.000 evrov, ki pa jih najverjetneje ne bodo videli nikoli. Nastalo finančno zagato naj bi občina po zatrdilu župana želela rešiti s kreditom. A kot smo takrat izvedeli od Ministrstva za finance, to ne bo mogoče, saj občina Be-
nedikt že presega največji obseg možnega zadolževanja.
»Sredstva bomo zagotovili iz lastnega proračuna«
Ker občina pravočasno ni uspela pridobiti primanjkljaja
sredstev, vrtca ni dokončala v določenem roku - do prvega septembra letos. Grozila jim je izguba evropskih in državnih sredstev, zato so na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podali vlogo za podaljšanje roka za zaključek projekta. Občina sicer uradnega odgovora z ministrstva do tega trenutka še ni prejela. Nam pa je uspelo izvedeti, da
bo pristojno ministrstvo odobrilo vlogi. »Organ upravljanja je podal soglasje k spremembi na 16 operacijah, med katerimi je bil tudi navedeni projekt. Zadeva je v pripravi,« je pojasnila sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Ritonja.
Z informacijo smo se obrnili na benediško občino in jih povprašali, kje nameravajo pridobiti potrebna sredstva. Po besedah direktorice občinske uprave Andreje Lorber bo občina sredstva zagotovila iz občinskega proračuna.
Manjkajo še notranja dela
Kot nam je direktorica še dejala, izgradnja vrtca z nekoliko manjšim tempom še vedno poteka. Dela pa bodo najverjetneje prekinili v zimskem času. Fasado novega vrtca in okolico so že končali, čakajo jih še notranja dela. V nov vrtec bi tako otroci zakorakali prihodnje šolsko leto.
Monika Levanič
10 Štajerski TEDNIK
Naše prireditve
torek • 1S. novembra 2Q14
Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Suvereno Kaja Rutar
Predzadnji predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je 12. oktobra potekal v OŠ Olge Meglič na Ptuju. Družba Radio-Tednik Ptuj ga je pripravila v sodelovanju z MO Ptuj in OŠ Olge Meglič.
Foto: Črtomir Goznik
Na odru OŠ Olge Meglič Ptuj je zapelo 22 mladih pevk in pevcev.
Peli so: Zala Raušel, Jure Gril, Jan Miklošič in Luka Vrtič, Sara Desku, Zarja Malovič, Zara Šoštarič, Nina Janžekovič in Lucija Dimovski Ivanuš, Emma Sartor, Andraž Alič, Jakob Val Mogu in Darvin Benčevič Vauda, Gabrijela Anžel, Enej Stanovnik, Tara Majcenovič, Maša Saric, Naja Fridl, Aldina Clarisa Ban, Ela Rosalia Milošič, Sara Gutschi in Gabrijela Anžel, Brina Hren in Sarah Ines Rakuš ter Kaja Rutar.
Kaja Rutar, zmagovalka:
„Pojem že od mladih nog, slovenske, angleške in tudi druge pesmi. V naši družini vsi pojejo. Zmago sem pričakovala. Priznati moram, da sem se za nastop dobro pripravila. Šest let igram tudi že violino. Rada bi bila pevka in vzgojiteljica. Tudi na polfinalni prireditvi bom dala vse od sebe."
Skupaj je nastopilo 22 mladih pevk in pevcev, ki so se trudili, da bi svoj pevski in siceršnji odrski nastop opravili čim bolje. Ob pevski izvedbi so se potrudili tudi v komunikaciji z občinstvom. Izbrali so pesmi, s katerimi so pot do poslušalcev našli znani slovenski izvajalci zabavne glasbe, kot so Neca Falk, Alya, Čuki, Hajdi, Bele vrane, Alenka Go-
Emma Sartor (posebno povabilo):
„Rada pojem, zelo sem vesela, da bom pela tudi na polfinalni prireditvi."
Foto: Črtomir Goznik
Na posebno povabilo direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj bo na polfinalni prireditvi zapela tudi drugošolka Emma Sartor.
Nastopilo je enajst mladih pevcev posameznikov, pevskih skupin tokrat ni bilo. V šestih nastopih so se ponovile
■ m
II J
Mladi pevci OŠ Zavrč-Cirkulane
dec, Majda Sepe, Pepel in kri, Tanja Ribič in Maja Oderlap. V komisiji, ki je izbirala polfina-lista, so bili Renata Debeljak in Dejan Majcen (predstavnika OŠ Olge Meglič) ter Borut Horvat (predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj).
Ravnateljica OŠ Olge Me-glič Helena Ocvirk je mladim pevcem čestitala za njihove nastope, pohvalila njihovo vztrajnost, pogum in odličnost ter izpostavila vzgojni moment projekta, ohranjanja slovenske pesmi. Otroci so se
pesmi Naš kuža (Hajdi), Želim, želim (Dejan Vunjak) in Gremo, fantje (Foxy Teens). Pevsko izvedbo je tokrat oce-
;
ga izjemno razveselili, vadili in vadili, da bi bili čim boljši. Vsi ne moremo biti prvi, zmagovalci. Za vse, ki ne bodo zmagovalci, bo še veliko drugih priložnosti za nastope, tako v šoli kot drugje, je poudarila. Voditelj Dalibor Bedenik, ki je tudi na tej prireditvi užival v svoji voditeljski vlogi, je med nastopajoče razdelil ročne ure, darilo družbe Radio-Te-dnik Ptuj, mladim pa je v šali napovedal novo prireditev, da si bodo v prihodnjem letu oder delili učitelji, da bo pev-
njevala komisija v sestavi Janko Lorbek (podžupan občine Zavrč), Metka Skočir (predstavnika OŠ Cirkulane-Zavrč)
ske zvezde po novem družba Radio-Tednik iskala tudi med učitelji. Kdo ve, morda se bo njegova „napoved" uresničila, saj bo prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v letu 2015 doživela
in Borut Horvat (predstavnik družbe Radio-Tednik Ptuj). Komisijo in občinstvo je navdušila 12-letna Minea Gabro-vec, ki se bo za finalni nastop, ki bo 23. decembra na Ptuju, potegovala na polfinalni prireditvi, ki bo 26. novembra v
nadgradnjo. Kakšna bo ta, je trenutno še skrivnost. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak je prepričan, da je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo prava izbira pri iskanju vsebin
Foto: Črtomir Goznik
Minea Gabrovec, polfinalistka
Podlehniku. Pesem v izvedbi Saše Lendero Levinja sem je zapela izjemno doživeto, sproščeno in s koreografijo, kakršno je mogoče videti pri že prekaljenih odraslih pevcih.
„Želimo, da se slovenska pesem čim bolj sliši, mladi so njeni najboljši promotor-ji," je poudaril direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak v svojem govoru. Ravnateljica Suzana Petek se je zahvalila mladim za čudovito odpete pesmi, ponosna je na vse, zanjo so zmagovalci
Foto: Črtomir Goznik
Suvereno je zmagala Kaja Rutar, ki je zapela pesem pod naslovom Vem, jokala bom, ki jo v izvirniku poje Maja Oderlap.
za mlade oz. odkrivanju njihovih talentov, povezano z ohranjanjem slovenske besede, pesmi in glasbe. Zmagovalka predizbora na OŠ Olge Meglič Ptuj Kaja Rutar je zagotovo eden teh talentov. Na drugem polfinalu, ki bo 26. novembra v Podlehniku, bo ob njej na posebno povabilo direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj nastopila tudi Emma Sartor.
MG
Minea Gabrovec, zmagovalka:
„Zahvaljujem se vsem, ki so me podpirali, prav tako komisiji, ki me je izbrala. Pojem že od petega leta oz. prvega razreda. Zelo rada pojem, to je v meni. Pojem različne pesmi, pesem Saše Lendero Levinja sem izbrala, ker mi je zelo všeč in ker sem z njo že enkrat zmagala. Za nastop sem se dobro pripravila, vadila vsak dan. Zmage pa nisem pričakovala. Rada pišem tudi pravljice, nekoč bi rada izdala svojo knjigo pravljic. Zelo rada pa bi spoznala Deso Muck. Tudi ko odra-stem, bi rada nastopala, ob tem pa poučevala solo petje."
vsi, prav tako pa družbi Ra-dio-Tednik Ptuj, Občini Zavrč, sodelavcem, posebej pa še učiteljici glasbe Nastji Pančič Čurin, ki je otroke pripravljala za nastope. Voditelj Dalibor Bedenik je mlade razveselil tudi z ročnimi urami, darilom Radia-Tednika Ptuj, ki jih bo še dolgo spominjalo na prireditev o slovenski pesmi, glasbi in besedi.
MG
Peli so: Ela Ogrizek, Jaka Domjan, Mija Brlek, Nina Marin, Manuela Zebec, Lion Ko-kot, Zoja Domjan, Gorazd Gavez, Rok Kelc Vnuk, Melani Tetičkovič in Minea Gabrovec.
Foto: Črtomir Goznik
Zavrč • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Minea Gabrovec nastopila kot prava levinja
V telovadnici OŠ Zavrč je 13. novembra potekal zadnji predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki ga je družba Radio-Tednik Ptuj pripravila v sodelovanju z Občino Zavrč in OŠ Zavrč-Cirkulane.
Rokomet
Jeruzalem po hudem boju do pete zmage
Stran 12
Rokomet
Ptujčani jezo stresli nad Grosupeljčani
Stran 12
Nogomet
Krčani z zmago do jesenskega naslova
Stran 13
Tenis
Blaža ustavil eden najbolj »vročih«
Stran 13
Nogomet
Presenetljiv poraz Stojncev na Hajdini
Stran 14
Atlet leta
Atletskemu klubu Ptuj štiri nagrade
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športno plezanje • Svetovni pokal, zaključna tekma v Kranju J Nogomet • Reprezentanca
Fantastična zmaga Mine Markovič
Kranj je po tradiciji zadnjih let gostitelj zadnje tekme svetovnega pokala v težavnostnem plezanju - tako je bilo tudi letos. Najboljši svetovni plezalci so v športni dvorani Zlato polje v dveh dneh znova pokazali neverjetno plezanje. V soboto so bili na sporedu kvalifikacije in polfinale, medtem ko je bil v nedeljo na sporedu veliki finale.
Slovenija je imela skupno prijavljenih 14 tekmovalcev, največ se je pričakovalo od Mine Markovič. Ptujčanka, ki je že več kot desetletje popolnoma predana plezanju na najvišjem nivoju, je dobro formo iz azijske turneje (dve zmagi in eno drugo mesto) prenesla tudi na krajnsko tekmo. Najprej je prišla do vrha prve kvalifikacijske smeri, v drugi je dosegla višino 40+, medtem ko je bila v polfinalu najboljša z doseženo višino 46+.
Najboljših osem tekmovalk je v nedeljo nastopilo v velikem finalu, kjer je ob Markovičevi nastopila še ena Slovenka Maja Vidmar. Kljub bučni spodbudi najbolj polne dvorane Zlato polje v zadnjih petih letih, 28-letna plezalka ni imela preveč sreče v zelo selektivno postavljeni smeri in je na koncu osvojila
Kranj, rezultati	
finala:	
1. Mina Markovič Slovenija	46+
2. Jain Kim Južna Koreja	42+
3. Akiyo Noguchi Japoska	36
4. Jessica Pilz Avstrija	31+
5. Katharina Posch Avstrija	2S
6. Yuka Kobayashi Japonska	27+
7. Anak Verhoeven Belgija	24+
8. Maja Vidmar Slovenija	24
Svetovni pokal,	
končni vrstni red v	
težavnosti:	
1. Jain Kim J. Koreja	607
2. Mina Markovič Slovenija	547
3. Magdalena Rock Avstrija	50i
4. Anak Verhoeven Belgija	447
5. Hélène Janicot Francija	324
6. Katharina Posch Avstrija	2Si
7. Maja Vidmar Slovenija	265
8. Dinara Fakhritdinova Rusija	237
Svetovni pokal,	
končni vrstni red v	
kombinaciji:	
1 Akiyo Noguchi Japonska	690
2. Mina Markovič Slovenija	555
3. Momoko Oda Japonska	305
8. mesto. Po Vidmarjevi so v glavnem sledili vedno boljši nastopi, povsem ob koncu pa smo spremljali »veliki finale« dveh najboljših tekmovalk zadnjih let, Jain Kim in Mine Markovič. Korejka je plezala preudarno in elegantno ter do zadnjega previsa s smerjo ni imela posebnih težav. V tem delu je bil zelo zahteven vstop, ki ga Jain ni zmogla in je dosegla višino 42+, kar je zadostovalo za prevzem vodstva. Sledil je nastop Mine Markovič, ki so jo gledalci spodbujali zares bučno, v dvorani je bila silna pozitivna energija. 26-letna plezalka se je kot po navadi smeri, ki jo je postavil Simon Margon, lotila odločno in hitro. Iz prijema v prijem je bila bolj samozavestna in adrenalin je iz giba v gib naraščal. Kljub manjšim težavam na prvem previsu je zadeve rešila preudarno in se je pognala proti vrhu, do katerega je tokrat vodilo 48 gibov. Naši najboljši plezalki je nekaj malega moči in koncentracije zmanjkalo tik pred koncem, a doseženi rezultat 46+ je pomenil novo zmago!
Fenomenalna dneva
Po njenih prvih odzivih je bilo vidno, da je tretje zmage v karieri v Kranju izjemno vesela, saj je z njo kronala še eno zelo uspešno sezono. O svojem nastopu in novi zmagi je Markovičeva povedala: »Ta zmaga mi zares pomeni zelo veliko, ker sem si po ce-
lotni sezoni, v kateri je bilo na začetku nekaj rezultat-skega nihanja, v bistvu zares želela odplezati najbolje in to mi je v Kranju zares uspelo. Oba dneva sem odplezala fenomenalno in sem iz smeri v smer pokazala, kaj znam in kam sodim, tako da mi je zmaga na domači tekmi zares velika nagrada.«
Pred žensko tekmo so bili v akciji tudi moški in kot prvi se je v smer podal zelo nadarjen Slovenec Domen Škofic, ki je na koncu z zelo dobrim plezanjem osvojil 4. mesto. Razred zase v ekstre-mno zahtevno postavljeni smeri je bil Čeh Adam Ondra, ki je zasluženo zmagal. Tako
Naši nogometaši so z velikimi pričakovanji odpotovali v London, kjer so se na slovitem Wembleyu pomerili z domačo vrsto. Ta je trenutno v fazi prenove, zato ne zbuja kakšnega posebnega strahospoštovanja, a je proti izbrancem Srečka Katanca vseeno pokazala svojo moč.
ANGLIJA - SLOVENIJA 3:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Henmderson (57., ag.), 1:1 Rooney (59., z 11-m), 2:1 Welbeck (66.), 3:1 Welbeck (72.).
1.	ANGLIJA
2.	SLOVENIJA
3.	ŠVICA
4.	LITVA
5.	ESTONIJA
6.	SAN MARINO
i2 6 6 6 4 i
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanka Mina Markovič je v Kranju prikazala odlično predstavo in ugnala vso svetovno konkurenco.
je dopolnil fantastično leto, v katerem je postal svetovni prvak tako v balvanskem kot tudi v težavnostnem plezanju. V težavnosti je na svetovnem prvenstvu v Gi-jonu Mina Markovič osvojila drugo mesto, medtem ko je kronala uspešno sezono tudi z drugim mestom v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in kombinaciji. Vse te uspehe je izvrstna športna plezalka dosegla z zavzetimi treningi pod vodstvom trenerja Romana Krajnika. Skupaj zelo zagnan dvojec napoveduje za prihodnje sezone podobne ali morda še večje uspehe.
David Breznik
Brez dvoma bi se srečanje lahko razvilo v povsem drugo smer, če bi Slovenci po vodstvu v 57. minuti brez prejetega zadetka zdržali vsaj pet minut. A jim to ni uspelo ... Že v prvem napadu domačinov je ka-petan Boštjan Cesar storil povsem nepotreben prekršek v kazenskem prostoru in sodnik je upravičeno pokazal na belo točko. Od tega trenutka dalje naši niso uspeli zadržati voza, ki je nato drvel le še navzdol. Naši v svojih vrstah tokrat niso imeli dovolj razpoloženih igralcev, povsem je npr. odpovedal sicer solidni Kurtič, manj od pričakovanj je pokazal tudi Kampl. Kljub temu Slovenija še naprej ostaja v boju za mesta, ki vodijo v Francijo na EP 2016. V torek, 18. novembra, čaka Slovenijo še prijateljska tekma s Kolumbijo. Gre za tretjo reprezentanco na svetovni FIFA lestvici, največji zvezdnik ekipe pa je James Rodrigez (Real Madrid).
Srečko Katanec, selektor Slovenije: »Čestitke Angliji. Zasluženo je zmagala. Kar zadeva nas, žal se nam ni izšlo tako, kot smo si želeli. Ni pa nič tragičnega. V prvem polčasu smo se korektno kosali z Angleži, ki si niso pripravili prave priložnost. Žal mi je, da po golu nismo dlje zdržali brez prejetega zadetka. Priložnost za uspeh je bila, Anglija ima težave, kar se je videlo. Zakaj nam ni uspelo - to je pač nogomet.«
Roy Hodgson, selektor Anglije: »Ne dobiš vedno tistega, kar si želiš, takoj ko želiš. V prvem polčasu smo prevladovali, a nam ni uspelo priti do priložnosti. Slovenija je bila disciplinirana, organizirana in nam je povzročala težave. V drugem polčasu pa smo našli način, s katerim smo načeli tekmeca, enega glavnih tekmecev v skupini.«
Tenis • Mednarodni turnirji
Nina Potočnik izpolnila pogoje za uvrstitev na WTA-lestvico
Foto: Črtomir Goznik
V skupnem seštevku svetovnega pokala je zmagala Korejka Jain Kim, Mina je osvojila 2. mesto, tretja je bila Avstrijka Magdalena Rock.
17-letna Nina Potočnik (Galte-na) je pretekli teden nastopila na drugem zaporednem članskem ITF-turnirju v Tuniziji. Tudi ta je imel nagradni sklad, »težak« 10 tisoč dolarjev.
Nina je na prvem turnirju pred dobrim tednom v istem kraju dosegla najboljši rezultat dosedanje kariere, uvrstila se je kar
Sousse, Tunizija, 10 tisoč dolarjev
Rezultati, posameznice:
1.	krog: Potočnik - Cristina Ene (Romunija) 6:4, 4:0 - predaja;
2.	krog: Potočnik - Anna Kla-sen (Nemčija, 7.) 3:5 - predaja.
Dvojice:
1. krog: Potočnik/Šipek -De Cesare/Franze (Italija) 6:4, 6:2;
četrtfinale: Potočnik/Šipek - Bonic/Szlavikovics (Srbija/Madžarska, 3.) - predaja Potočnik.
v polfinale, kar je bil dober obet pred drugim turnirjem. Pričakovanja je Nina upravičila, saj je izpolnila še zadnji pogoj za uvrstitev na žensko profesionalno WTA-lestvico. To ji je uspelo z zmago proti 18-letni Romunki Cristini Ene (611.) in s tem prebojem v 2. krog. Romunka je bila v vlogi favoritinje, vsaj zaradi bogatejših izkušenj igranja na podobnih turnirjih, a se Nina ni zmedla in je osvojila prvi niz. Tudi drugega je začela odlično, pri rezultatu 4:0 pa je Romunka dvoboj predala. Kar se je Romunki zgodilo v 1. krogu, to se je Potočnikovi v drugem, kjer je morala pri zaostanku 3:5 predati dvoboj proti 7. nosilki, 21-letni Nemki Anni Klasen.
S prebojem v 2. krog je Nina Potočnik še tretjič osvojila vsaj točko na profesionalnih turnirjih, s tem pa je izpolnila pogoje za uvrstitev na WTA-lestvico.
JM
Ni se izšlo po naših željah ...
12 Štajerski
Šport
torek • 1S. novembra 2Q14
Rokomet • 1. NLB leasing liga, 10. krog
Jeruzalem po hudem boju do pete zmage
Jeruzalem - Loka 28:26 (13:11)
JERUZALEM ORMOŽ: Bra-tanovič (11 obramb), Šutalo, Balent; Kolmančič, Kavčič, Ra-dujkovic 4, Čudič 12 (1), Gregorc 4, Veselko, Topolovec, Grizolt 2, Ozmec, Kocbek 2, Kosi, Petrovič, Rajšp 4. Trener: Saša Prapotnik.
URBANSCAPE LOKA: A. Vrbinc (2 obrambi), Pajntar (6 obramb); Rakovec, Šibanc 5, Lapajne 13 (5), Kavčič 1, Štremfelj, Korošec 3, Čebron, Cingesar, Bradeško 2, Dolenec 1, Rant, Rebič 1, Setni-kar 1. Trener: Robert Bradeško.
SEDEMETROVKE: Jeruzalem 1/1; Loka 6/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Loka 6 minut. IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Po pričakovanjih je bila tekma med Jeruzalemom in Škofjo Loko precej izenačena ter dramatična do samega konca. Trdnjava Hardek pa je še petič letos ostala neosvojena (padla je le proti Gorenju).
Gostje so povedli le enkrat (0:1), ves preostali del tekme pa so vodili Ormožani, ki pa so se za vsak dosežen gol morali pošteno potruditi. Ogromno težav jim je povzročala globoka in agresivna obramba Škofjeločanov, ki imajo ekipo sestavljeno iz domačih, mladih in hitrih igralcev. Še
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) je znova blestel, tokrat je dosegel 12 zadetkov.
sreča, da so gostitelji v 1. polčasu imeli razpoloženega Bojana Čudiča, ki je z izjemnimi individualnimi sposobnostmi demonstriral vse svoje rokometno znanje in navdušil prisotne na Hardeku. Kapetan je do odmora dosegel kar 9 zadetkov (le enega s sedemme-trovke). Ob Čudiču sta svoje dodala še izkušeni Siniša Ra-dujkovic (trije zadetki) in vratar Zlatan Bratanovič, ki je do odmora zbral 7 obramb. Pre-
ostali domači igralci so ostali precej dolžni. V 21. minuti je Čudič s svojim osmim zadetkom popeljal svojo ekipo do najvišjega vodstva na tekmi s +5 (l2:7). V preostalih devetih minutah so domačini dosegli le še en zadetek, kar so izkoristili Škofjeločani, ki so imeli še veter v hrbet od sodniškega para Peter Koče-var in Robert Klančar. Sojenje je bilo znova slabši del sicer zelo dobre predstave.
Rokomet • 1. B SRL (m), S. krog
Ptujčani jezo stresli nad Grosupeljčani
Grosuplje - Drava Ptuj 21:29 (8:15)
RK DRAVA PTUJ: Šulek, Jan-žekovič 5, Verdenik 1, Jensterle
4,	Bračič 1, Maroh 3, Požar 1, Fridrih, Hrupič, Jerenec 3, Lesjak
5,	Šalamun, Silovšek 6, Uran, Belec. Trener: Uroš Šerbec.
Po dveh zaporednih porazih, še posebej boleč je bil tisti v pokalu proti Brežicam, so tokrat morali Ptujčani na gostovanje k neugodni ekipi Grosuplja. Drava je pokazal pravi obraz in visoko slavila, kar je odličen obet pred naslednjimi preizkušnjami. Ptujčani so vodili od začetka do konca, razveseljuje pa pri-
1. B SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Dol Tki
Hrastnik - Brežice 33:29, Črnomelj - Velika Nedelja Carrera Optyl 36:32, Koper 2013 - Herz Šmartno 37:23, Dobova - Mo-škanjci-Gorišnica 32:29, Mokerc Ig - Škofljica Pekarna Pečjak 23:24, Cerklje - Radeče Mik Celje 20:25, Grosuplje - Drava Ptuj 21:29.
1.	KOPER 2013 7 7 0 0 14
2.	DOBOVA	8 7 0 1 14
3.	HERZ ŠMARTNO 8 6 1 1 13
4.	DRAVA PTUJ 8 5 1 2 11
5.	DOL TKI HRASTNIK 8 5 0 3 10
6.	ŠKOFLJICA PEČJAK 8 4 13 9
7.	BREŽICE	8 3 14 7
8.	MOŠKANJCI-GOR. 8 3 1 4 7
9.	GROSUPLJE 8 2 3 3 7
10.	MOKERC IG 7 3 0 4 6
11.	V. NEDELJA C. O. 8 2 15 5
12.	ČRNOMELJ 8 1 1 6 3
13.	RADEČE MIK CELJE8 1 1 6 3
14.	CERKLJE 8 0 17 1
stop, ki je bil tokrat pravi.
Modri so pričeli odločno, povedli 1:6 in začrtali kasnejši potek srečanja. Obramba je bila odlična, domačini so v prvem polčasu dosegli le osem golov, kar je omogočalo lahke zadetke v napadu. Svoj dan sta imela tudi oba vratarja, tako je v prvem delu blestel Belec, v drugem pa mladi Šulek - slednji je zbral kar 15 obramb. V 25. minuti je bilo na semaforju le še 8:10, nato pa so Ptujčani polčas končali s serijo petih zadetkov in izidom polčasa 8:15. Grosupeljčani so v nadaljevanju skušali z naletom, toda bližje kot na -4 niso prišli. V zaključku je do izraza prišla širina igralskega kadra, kjer so »dravaši« precej kakovostnejši. Priložnost za igro so dobili tudi igralci, ki sicer igrajo nekoliko manj. Zmaga je lep obet za naprej, sijajna priložnost za nadgradnjo vsega pa bo že v soboto, ko na Ptuj prihaja ekipa Črnomlja. Če bodo fantje ponovili pristop s tekme z Grosupljim, se za nov par točk ni bati.
Boleč poraz: Črnomelj - Velika Nedelja Carrera Optyl 36:32 (22:17)
RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec 7, Kaučič 1, Bombek 3, Mavrič 3, Bezjak 4, Hržič, Štefičar 3, Preac, Šerc 2, Lorenčič 2, Vukan, Šerod 5, Hojžar 2, Marin. Trener: Tomi Matjašič.
Rokometaši Velike Nedelje so polni optimizma odšli na gostovanje na skrajni JV Slovenije, toda pot domov ni bila nič kaj prijetna. Za to je poskrbela boleča zaušnica v obliki poraza za štiri zadetke, bolj kot sam poraz pa skrbi igra oz. pristop rokometašev, ki je bil milo rečen zelo slab. Že res, da so se Črnomaljci pred kratkim okrepili, toda še vedno gre za ekipo, ki bi v normalnih okoliščinah mogla biti premagljiva, tako pa so zeleni premagali sami sebe.
Uvod ni nakazoval tega, kar se je na parketu dogajalo kasneje, saj so gostje pove-dli z 0:2. Na žalost pa je bilo to tudi vse, kar so varovanci Tomija Matjašiča v soboto pokazali, saj je bilo vse ostalo v domeni domačinov. Črnomelj je takoj odgovoril s serijo 4:0, gostje pa se niso več pobrali. Skušali so sicer igrati rokomet, toda v soboto ni bil njihov dan in praktično nič jim ni uspevalo. Obramba je bila premehka in luknjasta, dovolj o tem pove podatek, da je v prvem polčasu prejela kar 22 zadetkov. V napadu je sicer šlo nekoliko bolje, toda tekme se zvečine dobivajo z dobro obrambo. V drugem polčasu so se Nedeljčani približali na -3 in imeli ob tem napad za dokončen priključek, toda žal se jim ni izšlo. Kazen je bila vzgojna in tako se ni bilo več moč izogniti porazu.
Škoda, kajti tekmec je bil resnično premagljiv, do sedaj je imel na svojem kontu le
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Po
pričakovanjih je bila tekma težka, kjer smo se morali krvavo boriti za vsak zadetek. Na nasprotnika smo se dobro pripravili, vendar se je poznala odsotnost Mesarica in Bogadija - predvsem njuna izkušenost v obrambi. Znova smo ponudili priložnost nekaterim mladincem in kadetom, ki so si nabirali nove izkušnje. Za zmago bi pohvalil svojo celotno ekipo. Veseli me, da izkuše-nejši svoje znanje marljivo prenašajo na mlade igralce, ki iz tekme v tekmo pridobivajo vse več rokometnega znanja, kar nam bo še kako prav prišlo v nadaljevanju sezone. Naš cilj še naprej ostaja obstanek v ligi.«
Foto: Črtomir Goznik
Gorenjci so v 2. polčasu vse bolj pritiskali in ogrožali Or-možane. V štirih primerih je prednost Jeruzalema padla le na gol prednosti, v gostujočih vrstah pa je bil nezaustavljiv mladinski reprezentant Januš Lapajne, ki je s svojo hitrostjo domače obrambne igralce podiral kot domine. Ajdovec na delu v Škofji Loki je tekmo končal pri trinajstih doseženih zadetkih (met 13/17). V 2. polčasu se je Lapajnetu na
■ V^ ■
levem krilu pridružil še Alen Šibanc, ki je vseh svojih pet zadetkov dosegel v drugem delu tekme, ko je zamenjal nerazpoloženega Maria Cin-gesarja. Ob pomoči izjemnih navijačev Ormožanov, ki so blesteli skozi celotno tekmo, je Jure Kocbek v 46. minuti povedel Jeruzalem v vodstvo s štirimi zadetki (22:18). V 55. minuti so nepopustljivi Ško-fjeločani znižali zaostanek na le dva gola (25:23), a je nato pravočasno z dvema doseženima zadetkoma eksplodiral Jaša Rajšp in v 58. minuti je prednost Jeruzalema znašala +3 (28:25). Pred odločilnim zadetkom Jeruzalema sta slaba sodnika dosodila izklju-
1. NLB Leasing liga			
REZULTATI 10. KROGA: Jeru-			
zalem Ormož - Urbanscape Loka			
2S:2B (13:11), Slovenj		Gradec	
2011 - Slovan 29:27 (1B:14),			
Trimo Trebnje - Sevnica		31:2S	
(19:13), Gorenje Velenje		- Riko	
Ribnica 42:22 (18:10),		Krško	
- Sviš Ivančna Gorica		2S:33	
(15:15), Istrabenz Plini		Izola	-
Maribor Branik 20:33		(9:13),	
Krka - Celje Pivovarna		Laško	
21:28 (11:16).			
1. CELJE PIVO. LAŠKO 10 10	0	0	20
2. GORENJE VELENJE 10 10	0	0	20
3. MARIBOR BRANIK 10 9	0	1	1S
4. TRIMO TREBNJE 10 7	0	3	14
5. RIKO RIBNICA 10 6	0	4	12
6. J ERUZ. ORMOŽ 10 5	0	5	10
7. KRKA 10 4	0	B	S
8. URBANSCAPE LOKA10 4	0	B	S
9. SLOVAN 10 4	0	B	S
10. SLOVENJ GRADEC 10 4	0	B	S
11. SVIŠ IVANČNA G. 10 3	0	7	B
12. ISTRABENZ IZOLA 10 2	0	S	4
13. SEVNICA 10 1	0	9	2
14. KRŠKO 10 1	0	9	2
čitev škofjeloškemu igralcu, pozabila pa pokazati na čisto sedemmetrovko po prekršku nad Kocbekom (5736). Četi trenerja Saše Prapotnika, ki je nastopila brez poškodovanega Danijela Mesarica in Davida Bogadija, se je zadnji dve minuti odvalil velik kamen od srca, saj je bil na kolena položen zahteven tekmec, ki se je v Ormožu predstavil v lepi luči, a je obenem občutil tudi čar trdnjave Hardek, ki spada med ene najzanimivejših rokometnih igrišč v državi.
Uroš Krstič
točko, tako pa se je s prvim parom točk povsem enakovredno vključil v boj za obstanek. Igralci Velike Nedelje se bodo morali zbrati in stakniti glave skupaj, saj prihaja serija zelo težkih tekem, začenši z Dobovo, ki v soboto prihaja v Veliko Nedeljo.
Blizu presenečenja: Dobova -
Moškanjci-Gorišnica 32:29 (14:12)
RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA:
Ranevski 9, Tement, T. Bedrač, Sok, Petek, Zorli 1, Kovač 3, Va-lenko 8, Balas, Lukaček 1, Firbas 3, M. Bedrač 4, Škorc, Uran, Ve-senjak, Vižintin. Trener: Seba-stjan Oblak.
Ekipa Moškanjcev-Gorišni-ce se je v 8. krogu v gosteh pomerila z enim izmed favoritov lige, ekipo Dobove. Gostje so odigrali odlično srečanje, kar pa na žalost vseeno ni bilo dovolj za kako točko. Vtis je sicer odličen, pristop je bil pravi, in če bo tako v prihodnje, se za uspeh Gori-šničanov ni bati. Že v petek zvečer bodo imeli varovanci Sebastjana Oblaka novo lepo priložnost, da s točkami nadgradijo dobro predstavo z Dobovo, v Gorišnico prihaja ekipa Mokerc-Ig.
Domačini so poskušali vse, da bi se čim hitreje odlepili, toda to jim zaradi dobre igre Štajercev ni uspelo. Še več, večji del prvega polčas je bila rahla pobuda na strani
gostov. Ti so večino časa vodili za zadetek in šele v 25. minuti so domačini izenačili in nato povedli ter dobili prvi polčas. Dobovčani, ki so bili kar nekoliko presenečeni nad dobro igro igralcev Moškanjcev-Gorišnice, so v nadaljevanje vendarle krenili odločneje. Tudi to še ni pomenilo končne odločitve o zmagovalcu, saj so rume-no-črni z delnim izidom 4:0
v 44. minuti povedli za dva gola (21:23) in na vidiku je bila pravcata senzacija. Žal je bil zaključek tekme za goste nekoliko slabši, v napadu je tako zadeval le še Ranevski, tako da so domačini slavili s tremi zadetki prednosti. Za Gorišničane je prvič zaigral Martin Vižintin, zunanji igralec, ki je v Gorišnico posojen od Slovenj Gradca.
tp
Rokomet • 1. B SRL (ž)
Visoka zmaga v gosteh
Adria Transport Logatec - ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj 20:27 (8:12)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Vincek, Ambrož 3, B. Selinšek 8, Grabrovec, Lazar, Kolednik 3, Požgan 1, Ivančič 2, M. Selinšek 4, Kac 6, Pušnik. Trener: Sašo Petek.
Ptujskim rokometašicam je tritedenski prvenstveni premor očitno dobro del. V soboto so namreč v tekmi 7. kroga gostovale v Logatcu in visoko zmagale. Kot zanimivost omenimo, da sta se ekipi še tri leta nazaj merili v prvoligaški konkurenci, tokrat pa sta obe članici drugoligaške karavane.
Mlade Ptujčanke, ki so nastopile oslabljene, manjkale so Zorčeva, Majcnova in Šrajnerje-va, so že v uvodu nakazale, da jih zanima le zmaga. Krenile so odločno, se držale trenerjevih navodil in takoj povedle 0:3. Po takšnem uvodu je bilo seveda lažje, z odlično igro v obrambi pa domačinkam niso dopuščale, da
bi se preveč približale. Gostje so vodile vso srečanje, potek tekme pa je bil povsem po njihovih notah. Sploh obramba je delovala odlično, solidna pa je bila tudi igra v napadu. Najvišja prednost na tekmi je v 59. minuti znašala osem zadetkov (19:27).
V soboto, 22. novembra, ob 16.30 bo mlada ptujska ekipa gostila doslej še nepremagano ekipo Hrpelj-Kozine, ki je prvi favorit lige. Glede na dvig forme varovank Saša Petak lahko pričakujemo zanimivo srečanje, domačinke pa bodo storile vse, da presenetijo Primorke.
tp
1. B SRL (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Adria Transport Logatec - Tenzor Dp Logik Ptuj 20:27, Nazarje - Litija 35:24, Škofja Loka - Brežice 21:30.
1.	JADRAN HRPELJE 6 6 0 0 12
2.	NAZARJE	6 5 0 1 10
3.	BREŽICE	6 4 0 2 8
4.	TENZOR DP LOGIK 6 3 0 3 6
5.	LITIJA	6 2 0 4 4
6.	ADRIA T. LOGATEC 6 10 5 2
7.	ŠKOFJA LOKA 6 0 0 6 0
torek • 11. novembra 2014
Šport
Štajerski	13
Tenis • Mednarodni turnirji
Blaža ustavil eden
najbolj »vročih
Po nekajtedenskem premoru od nastopanja na svetovni turneji se je Blaž Rola znova aktiviral in se udeležil dveh challenger turnirjev v ZDA. Na prvem, v mestu Knoxwille, je izpadel v 1. krogu, veliko uspešnejši pa je bil na drugem, v Champaignu, v zvezni državi Illinois. Vse skupaj pa je samo priprava za nastop na zaključnem turnirju serije challenger, ki bo ta teden v Sao Paulu.
Na turnirju v Champaignu je Blaž že ujel tekmovalni ritem in nanizal tri zmage. Najodmevnejša je bila tretja, kjer je v četrtfinalu ugnal 8. nosilca Franka Dančeviča (142.). 30-letni Kanadčan je bil pred leti že 65. igralec sveta, znan pa je predvsem kot odličen server. To je potrdil tudi v dvoboju z najboljšim Slovencem, saj je zabil kar 13 asov. A je Blaž kljub temu znal odgovoriti in dvoboj odločiti v svojo korist. V 1. nizu nobenemu ni uspelo odvzeti servisa tekmecu (Blaž je imel 1 priložnost, Frank 4), zato se je niz končal v podaljšani igri. Tam je bilo stanje izenačeno do rezultata 3:3, nato pa je Blaž nanizal štiri zaporedne točke in osvojil niz. Povsem drugače se je začel drugi niz,
«
Finale challenger turnirjev, Sao Paulo, 19. - 23. 11., 220 tisoč dolarjev:
Udeleženci: Blaž Rola (Slovenija), Simone Bo-lelli (Italija) Victor Estrella Burgos (Dominikanska republika), Diego Schwar-tzman, Maximo Gonzalez (oba Argentina), Andreas Heider Maurer (Avstrija), Joao Souza in Guilherme Clezar (oba Brazilija).
Champaign, 50 tisoč dolarjev, rezultati:
1.	krog: Rola (3.) - Laurent Lokoli (Francija) 6:0, 6:2;
2.	krog: Rola (3.) - Andre Ghem (Brazilija) 6:4, 7:5;
četrtfinale: Rola (3.) -Frank Dančevic (Kanada, 8.) 7;6(3), 7:5;
polfinale: Rola (3.) -Adrian Mannarino (Francija, 1.) 4:6, 4:6;
finale: Mannarino (1.) -Frederik Nielsen (Danska) 6:2, 6:2.
saj sta oba igralca izvedla po dva breaka. Ko se je stanje umirilo in sta začela dobivati igre na svoj servis, pa je pri rezultatu 5:5 Rola znova napadel in z breakom povedel 6:5. V igri na svoj servis je brez izgubljene točke samo potrdil zmago in uvrstitev v polfinale.
Tam se je srečal z enim najbolj »vročih« igralcev na turneji, Francozom Adranom Mannarinom (51.). Ta je v zadnjih petih mesecih osvojil kar štiri challengerje, vključno z zadnjim v Knoxwillu prejšnji teden. V Champai-gnu je v vrsto dodal petega in se na ATP-lestvici zavihtel najvišje v karieri doslej. Rola je sicer 26-letnemu tekmecu nudil dober odpor, a je bilo to premalo za presenečenje. V 1. nizu je Mannarino izkoristil eno samo priložnost za break, kar je bilo dovolj za osvojitev niza. V drugem je edini break na tekmi uspel tudi našemu igralcu, a je sam izgubil dva servisa. Francoz je bil uspešnejši predvsem v vračanju servisa, saj je imel Blaž le 59-odstotni izkoristek 1. servisa (Mannarino 76).
Stopnjevanje forme najboljšega slovenskega igralca je vsekakor dober znak pred turnirjem v Sao Paulu, ki se bo igral na peščeni podlagi.
JM
Nogomet • 2. SNL, 15. krog
Krčani z zmago do jesenskega naslova
Krško - Aluminij 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Jurečič (40.), 2:0 Urbanč (69.).
KRŠKO: Za loka r, Barkovič, Jurečič, Sikošek, Urbanč, Drnovšek, Frelih, Dvorančič (od 89. Bučar), Slivšek (od 73. Štefa-nac), Kožar, Pavič (od 29. Bla-žinčič). Trener: Tomaž Petrovič.
ALUMINIJ: Murko, Medved, Leuštek, Škoflek (od 64. Vin-diš), Krljanovic, Topolovec, Lon-zaric, Grezda, Pečovnik, Horvat (od 43. Nunic), Bizjak (od 61. Cesar). Trener: Damijan Romih.
RDEČI KARTON: Pečovnik (62. - 2. rumeni karton).
S tekmami 15. kroga se je končal jesenski del prvenstva v 2. ligi, ta teden bosta odigrani le še dve zaostali tekmi 14. kroga (Šenčur - Krško in Roltek Dob - TKK Tolmin). Kidričani so ga končali s porazom, v prvi tekmi teh dveh tekmecev v Kidričevem je bilo v 6. krogu 0:0. Kidriča-ni so si želeli jesenski del končati s pozitivnim rezultatom, a so jim vodilni Krčani to preprečili. Tudi doslej so imeli Kidričani s tekmami v Krškem precej slabe izkušnje. Za nameček je manjkal Matic Vrbanec, ki je bil na reprezentančni akciji selekcije U-19.
Gostje so sicer boljše začeli tekmo in prevladovali v večini prvega dela. Znova se je v prvi lepi priložnosti na tekmi znašel Eros Grezda,
2. SNL
REZULTATI 15. KROGA:
Krško - Aluminij 2:0 (1:0);
Dravinja Kostroj - Šenčur 3:1 (2:1); strelci: 0:1 Aljančič (7., 11-m), 1:1 Brglez (37.), 2:1 Alenc, (45., 11-m), 3:1 Vezjak (72.);
Triglav Kranj - Roltek Dob
1:0 (1:0); strelec: 1:0 Geric (12.); rdeča kartona: Pihler (71., Triglav); Mirtič (76., Roltek Dob);
Šmartno 1928 - Ankaran-Hrvatini 0:5 (0:3); strelci: 0:1
Vekic (6.), 0:2 Pahor (18.), 0:3
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Murko (Aluminij) je eden najbolj zaslužnih, da je Aluminij v jesenskem delu prejel le 10 zadetkov - najmanj med vsemi ekipami 2. SNL.
vendar je ni realiziral. Varovanci Damijana Romiha so veliko poskušali s podajami v kazenski prostor, nekajkrat tudi močno zapretili, a brez uspeha. Zelo blizu vodilnemu zadetku je bil tudi Leon Leuštek, vendar je njegov strel z glavo končal tik ob vratnici v golavtu. Domačini na razmočenem igrišču praktično niso streljali na gol, a so
Damijan Romih, trener Aluminija: »Do prvega zadetka smo bili boljši tekmec in smo brez težav nadzorovali potek tekme. Po nekaj zgrešenih priložnostih se je sreča obrnila k domačinom, ki so zadeli zaradi grobega nesporazuma v naši obrambni vrsti. Tekma se je na domačo stran dokončno prevesila ob izključitvi Pečovnika. Glede na to, da je bila tekma derbi kroga, bi se le redko kateri sodnik v tem primeru odločil za prekršek, kaj šele za rumeni karton in posledično izključitev.«
Vukelic (22.), 0:4 Zemljak (82.), 0:5 Rodica (84.);
Tolmin - Farmtech Veržej 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Volarič (29.), 1:1 Mauko (70.), 1:2 Vin-kovič (75.).
1.	KRŠKO 14 9 3 2 28:17 30
2.	TRIGLAV KRANJ 15 8 4 3 28:17 28
3.	TKK TOLMIN 14 8 1 5 29:18 25
4.	ALUMINIJ 15 7 3 5 21:10 24
5.	ROLTEK DOB 14 7 1 6 16:14 22
6.	FARMT. VERŽEJ 15 6 3 6 24:25 21
7.	ANKARAN-H. 15 5 5 5 22:20 20
8.	ŠENČUR 14 4 2 8 14:27 14
9.	DRAVINJA KOS. 15 3 4 8 23:28 13
10.	ŠMARTNO 28 15 1 4 10 14:43 7
se v 40. minuti kljub temu veselili vodstva. V zelo čudni situaciji so praktično vsi igralci obrambne vrste Aluminija storili svoj del napake, ki jo je na koncu izkoristil Žiga Jure-čič in zadel za 1:0.
Drugi del so ponovno boljše odprli gostje, ki so si želeli rezultat izenačiti. Vrstili so kontinuirane napade, a so jih aktivni domačini uspešno ustavljali. Ker so z napadalno igro puščali več prostora v obrambi, so to domačini izkoriščali za nasprotne napade. Tekma se je drugič prelomila v 62. minuti, ko je glavni sodnik Mitja Žganec Nejcu
Pečovniku pokazal drugi rumeni karton: igralec Aluminija je posredoval po netočni podaji Škofleka, tekmecu je izbil žogo, po mnenju sodnika pa je to storil nepravilno in ga izključil. Kmalu zatem so Krčani prednost povišali, iz prostega strela je bil uspešen izkušeni Dejan Urbanč, nekdanji igralec Celja - 2:0. Gostujoči strateg je nato skušal z obrambno postavitvijo s tremi nogometaši spremeniti potek srečanja, a so bili njegovi varovanci proti organizirani domači vrsti tokrat
nemocni.
JM
Odbojka • 2. DOL vzhod
Do točk s solidno predstavo
ZOK GM mobil Ptuj - Mozirje 3:0 (25:17, 26:24, 25:21)
ŽOK GM MOBIL PTUJ: Mo-
horko, Miličevic T., Miličevic M., Horvat, Radivoj, Cvirn, Reibenschuh, Puklavec, Drevenšek, Emeršič, Bezjak, Slatič. Trener: Peter Primec.
Ptujske odbojkarice so tokrat s solidno igro premagale Mozirjanke, ki so se izkazale za boljšo ekipo, kot kaže njihov položaj na prvenstveni lestvici. Kljub temu da je bila tekma predvsem v drugem in tretjem nizu izenačena, so domačinke vedno znova v pravem trenutku odigrale dovolj zbrano in kakovostno, da so rezultat obrnile v svoj prid.
V prvem nizu so varovanke Petra Primca večinoma uspešno servirale in zaključevale napadalne akcije. Pri slednjih je bila s »penali« uspešna Radivojeva, medtem ko so zabijale mlada Horvatova, Tina Miličevic in Cvirnova. Slednja je dosegla tudi zadnjo točko za 25:17, ko je ne preveč močno, pa toliko bolj natančno poslala žogo na drugo stran mreže. V drugem setu domačinke niso odigrale na želenem nivoju, zato so gostje z zelo borbeno igro v polju držale korak z domačinkami. Te so naredile preveč napak na začetnem udarcu in s tem gostjam podarile absolutno preveč točk. Tudi igra ni in ni stekla, tako da so gostje večino seta vodile. Ptuj-čanke so nekajkrat povedle,
občutnejšo prednost pa so si nabrale šele v končnici, ko je bilo 21:17. A tudi to ni bilo dovolj za miren zaključek, saj so storile nekaj napak, prav tako so Mozirjanke dodale nekaj dobrih potez za preobrat na 21:22. V napeti končnici sta ekipi naredili obilico napak in sta dobivali v glavnem točko po točko. Več zbranosti so na koncu vendarle pokazale domačinke, ki so po uspešnem dvojnem bloku Tine Miličevic in Mohorko-ve dobile odločilno točko za 26:24. Podobno napeto in izenačeno je bilo tudi nadaljevanje, ko so gostje še naprej kazale nepopustljivost v igri, medtem ko so ptujske igralke le na čase pokazale svojo realno kakovost. Domačinke so izenačile na 18:18, nato
pa po servisih Maruše Mi-ličevic, ki se je zelo trudila v vlogi podajalke, prišle do prednosti 21:18. V končnici so sledile tri točke domačink za zmago: uspešno zabijanje mlade Horvatove, izreden blok Mohorkove in zaključen »šik« udarec Cvirnove iz druge linije.
David Breznik
2. DOL vzhod (ž)
REZULTATI 4. KROGA: ŽOK
GM mobil Ptuj - Mozirje 3:0, Benedikt - ŽOK Sobota 3:0, Prevalje - Swatycomet Zreče 0:3, ŽOK Mislinja - Nova KBM Branik II 3:1, Celje - Kajuh Šoštanj 2:3.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice ostajajo pri vrhu 2. državne lige vzhod.
1. SWATYCOMET ZREČE	4	4	0	12	2	11
2. ŽOK GM MOBIL PTUJ	4	4	0	12	2	11
3. BENEDIKT	4	3	1		4	9
4. ŽOK MISLINJA	4	2	2		8	7
5. KAJUH ŠOŠTANJ	4	2	2		8	6
6. NOVA KBM BRANIK II	4	2	2		7	6
7. PREVALJE	4	2	2		9	5
8. MOZIRJE	4	1	3	5	11	3
9. CELJE	4	0	4	4	12	1
10. SOBOTA	4	0	4	2	12	1
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 11. novembra 2014
Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj
Podvinci in Drava do točk s trojko
- - .
3. SNL sever:
Vodilne ekipe zanesljivo zmagale
REZULTATI 13. KROGA: Maribor B - Fužinar 4:1 (3:0), AHA Emmi Bistrica - Podvinci 1:3 (0:1), Koroška Dravograd - Aj-DAS Lenart 1:0 (0:0), Malečnik - Radlje 2:7 (0:4), Šmarje pri Jelšah - Drava Ptuj 0:3 (0:1), Korotan Prevalje - Mons Claudius 3:0 (0:0), Šampion - Fosi-lum Šentjur 3:0 (0:0).
1. MARIBOR	11 10		0	1	42:14	30
2. DRAVA PTUJ	12	8	2	2	38:17	26
3. PODVINCI	12	7	2	3	24:15	23
4. K. DRAVOGRAD	12	5	4	3	22:14	19
5. ŠAMPION	12	6	0	6	31:27	18
6. RADLJE	11	5	2	4	24:19	17
7. FUŽINAR	12	4	5	3	22:19	17
8. KOR. PREVALJE	12	5	1	6	21:20	16
9. MONS CLAUDIUS	12	5	1	6	16:32	16
10. AjDAS LENART	12	5	0	7	14:23	15
11. ŠMARJE PRI J.	12	4	2	6	22:20	14
12. FOSIL. ŠENTJUR 12 4			1	7	17:28	13
13. MALEČNIK	12	3	0	9	19:41	9
14. A. E. BISTRICA	12	2	0 10		9:32	6
Tekme 13. kroga so bile odigrane od petka do nedelje, vodilne ekipe Maribor B, Drava Ptuj in Podvinci pa so prišle do zanesljivih zmag. Vodilni trojec ne popušča, znova se je izkazal z učinkovitostjo: Maribor je zabil štiri zadetke v derbiju kroga Fužinarju, Drava je na vedno težkem gostovanju dosegla tri zadetke Šmarja m pri Jelšah, Podvinčani pa so tri zadetke dosegli proti zadnjeu-vrščeni ekipi iz Bistrice.
Najučinkovitejša ekipa kroga pa je bila vendarle ekipa Radelj, ki je v Malečniku domačinom nasula kar sedem zadetkov (2:7). Za zmagovalce je tri zadetke dosegel Igor Ko-rošak. Med zmagovalci tega kroga najdemo še dva koroška predstavnika, Dravograd in Ko-rotan, ter celjski Šampion, ki je v zadnji tekmi kroga z učinkovito igro v drugem polčasu s 3:0 premagal Fosilum.
ŠMARJE PRI JELŠAH -DRAVA PTUJ 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Čeh (28.), 0:2 Tomažič Šeruga (81.), Krajnc Da. (92.)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Krajnc
Da., Čeh, Antolič (od 60. Dro-ždek), Murat (od 88. Kokot), Krajnc De., Tomažič Šeruga, Nežmah, Rešek, Babic, Tisaj (od 89. Arsič). Trener: Franc Fridl.
Tekmo med Šmarjami pri Jelšah in Dravo si je ogledalo skromno število gledalcev. Ptujčani so bili absolutno boljši nasprotnik in bi z boljšo realizacijo lahko zmagali še višje kot s 0:3.
Nogometaši Drave so v prvem polčasu nadigrali domačine, ki si niso ustvarili nobene prave priložnosti in so bili v zelo podrejenem položaju. Na drugi strani so ptujski nogometaši dobro kombinirali, v prvih 45 minutah pa sta imela čisti situaciji za zadetek Murat in Tisaj. Ob tem bi lahko Ptujčani še kakšno situacijo izkoristili bolje in na odmor so odšli »le« z minimalnim vodstvom. V 28. minuti je Tisaj lepo prodrl in oddal žogo do Čeha, ki je ruti-nirano zadel - 0:1. V nadaljevanju so se nekoliko prebudili tudi domačini, ki so imel po napaki Nežmaha lepo priložnost, saj je Asllanaj prestregel žogo in je prišel sam pred Ajleca, ki je njegov strel obranil. Stoodstotni priložnosti sta za Dravo v nadaljevanju zgrešila Tisaj in Murat. Je pa rezervist Droždek po prodoru in samostojnem poizkusu lepo našel Tomažiča Šerugo, ki je natančno meril iz roba kazenskega prostora pod prečko za drugi zadetek -0:2. Po tem zadetku so imeli v končnici domačini po izigrani akciji še eno zrelo priložnost, a poizkus Stiplošeka je še enkrat izvrstno obranil Ajlec. V sodnikovem podaljšku je stopil na sceno še Dan Krajnc, ki je z razdalje kakšnih dvajsetih metrov neubranljivo zadel za zmago Drave 0:3.
Ptujski nogometaši so se iz Šmarij vrnili z osmo letošnjo prvenstveno zmago.
AHA EMMI BISTRICA -PODVINCI 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Zorko (29.), 0:2 Vindiš (60.), 0:3 Zorko (76.), 1:3 Bečaj (79.)
PODVINCI: Kocen, Frangež,
Topolovec (od 85. Belšak), Rumež, Marinič, Lah, Pal, Vin-diš (od 73. Kuserbanj), Zorko, Zagoršek, Osterc (od 79. Pože-gar). Trener: Miran Ljubec.
Trener Miran Ljubec in njegovi varovanci so v Slovenski Bistrici nadaljevali pozitivno serijo, saj so s 3:1 ugnali domačo vrsto. Podvinčani so nedvomno pravi hit prvega dela prvenstva.
Nogometaši AHA Emmi Bistrice so se že od začetka tekme postavili v »bunker« in so pobudo v igri popolnoma prepustili Podvinčanom. Razmerje v posesti žoge in zaključnih strelih je bilo močno v prid gostov. Na tekmi polni priložnosti za goste bi se lahko po samostojnih prodorih med strelce vpisala Zorko in Osterc, a se je obakrat dobro odzval domači vratar Trajkovski. V 29. minuti se je med strelce le vpisal Zorko, ki se je izognil prepovedanemu položaju, tako da se je sam znašel pred vratarjem, ki ga je preigral in žogo poslal v prazen gol - 0:1. V drugem polčasu je naprej z glavo, nato pa še z nogo poizkusil Vindiš, a se Trajkovski ni pustil premagati. Je pa klonil po kotu, ki ga je izvedel Zagoršek, Vindiš pa je bil najvišji v skoku in je z glavo dosegel drugi zadetek - 0:2. V 76. minuti je bil po poigravanju in napaki obeh domačih osrednjih branilcev najbolj zbran Zorko, ki je izkoristil njuno »darilo« in je po samostojnem prodoru dosegel svoj drugi zadetek na tekmi - 0:3. Po visokem vodstvu sta lepi priložnosti za Podvince zapravila še Rumež in Požegar, čemur je sledila kazen. Bistričani so izvedli lepo akcijo, ki jo je z zadetkom kronal Bečaj - 1:3. Do konca tekme sta za goste poizkusila še Požegar in Belšak, a se rezultat ni več spremenil.
Nogometaši AHA Emmi Bistrice se lahko zahvalijo svojemu vratarju Trajkovskemu, da je preprečil še višjo zmago Podvinčanom, ki bi lahko z malo več zbranosti dodobra napolnili domačo mrežo.
David Breznik
3.	VIDEM
4.	STOJNCI
5.	SREDIŠČE OB D.
6.	HAJDINA
7.	APAČE
8.	CIRKULANE
9.	BOČ POLJČANE
10.	BUKOVCI
12	9	3
12	8	2
12	6	5
12	4	7
11	4	7 11	2	8
12	2	10 12	1	9
1 37:13 0 32:13
1	24:31
1	17:26
0	15:33
1	8:21 0	10:44
2	16:36
V0T
BflHm&S
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Hajdine (v rumenih dresih) so z zmago proti Stojncem pripravili eno večjih presenečenj jesenskega dela prvenstva v Superligi.
Superliga: Jesenski naslov Gerečji vasi
Carrera Optyl Ormož - Boč Poljčane 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Jaušovec 43., 2:0 Zlatnik 49., 3:0 Melnjak 54.-11m., 4:0 Jaušovec 83.;
Bukovci - Gerečja vas 1:6 (0:3); strelci: 0:1 Sagadin 21., 0:2 Leben 25., 0:3 Leben 29., 0:4 Sagadin 55., 1:4 Habrun 69., 1:5 Leben 86., 1:6 Leben 90.;
Hajdina - Stojnci 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Črnko 16. - 11 m., 2:0 Goričan 43., 2:1 P. Pernek 65.;
Apače - Cirkulane 2:1; Videm - Središče ob Dravi 5:2 (2:2); strelci: 1:0 Muric 5., 2:0 Novak 7.ag., 2:1 Borko 18., 2:2 Lesjak 26., 3:2 Tement 55., 4:2 Božak 65. - 11 m., 5:2 Škvaric 74.
1.	GEREČJA VAS 12 9 1 2 41:8 29
2.	C. OPTYL ORMOŽ 12 9 2
Šah • Ekipno EP
V	vodstvu Radenska, Ptujčani na 5. mestu
Konec tedna so bila v Ljubljani odigrana prva tri kola 24. ekipnega šahovskega prvenstva v 1. A državni ligi, kjer nastopa deset najboljših slovenskih klubov in društev. Ptujčani so po dveh uvodnih zmagah proti ekipi iz Nove Gorice in Branika iz Maribora v tretjem kolu doživeli poraz z večnimi tekmeci za naslov prvaka, ekipo ŽŠK Maribor, za katere nastopa tudi bivši član ŠD Ptuj Adrijan Mihalčišin.
Da je to najmočnejše domače šahovsko tekmovanje, pove podatek, da so prijavljeni vsi slovenski velemojstri in velemoj-strice, ki jih dopolnjuje še nekaj velemojstrov iz tujine, saj pravila Šahovske zveze Slovenije dovoljujejo možnost nastopa dveh tujcev v vsakem kolu. Tako se je seznam prijavljenih ustavil pri 16 velemojstrih in 4 velemojstricah, 25 Fide mojstrih, 16 mednarodnih mojstrih, 29 mojstrskih kandidatih ter nekaj prvo- in drugokategornikov. Veliko med njimi je mladih, kar je prihodnost slovenskega šaha, med njimi tudi mladinska svetovna prvakinja do 16 let Laura Unuk, ki nastopa za ekipo Komende. Tudi v ptujski ekipi so se odločili za pomlajevanje, saj sta svoj ognjeni krst nastopanja na najvišjem državnem nivoju dočakala 16-letna mojstrska kandidata David Murko in Andraž Šuta, ki sta v prvih treh kolih povsem zadovoljila zaupanje kapetana in vodje ekipe, MM Danila Polajžerja. Oba sta po dvakrat remizirala, enkrat sta sicer izgubila, ob tem pa prikazala izredno zrelo igro. Ptujčani so najprej s 4:2 premagali ekipo Nove Gorice (Borišek in Varga sta zmagala, Cvitan, Polajžer, Murko, Šuta remizirali), v drugem kolu so s 3,5:2,5 premagali Branik iz Maribora (zmagal je Cvitan, vseh ostalih pet je remiziralo), v tretjem kolu so doživeli poraz 4,5:1,5 proti ŽŠK Maribor (Borišek, Varga in Polajžer so remizirali, Cvitan, Murko in Šuta podpisali poraz). Tokrat je ptujska ekipa nastopila brez svojega najboljšega člana, VM Aleksandra Beljavskega, ki se bo ekipi gotovo pridružil v nadaljevanju.
Vrstni red po treh kolih: 1. ŠD Radenska Pomgrad 13,5 (6), 2. ŽŠK MB 13 (6), 3. ŠD Vrhnika 11,5 (5), 4. ŠK Triglav Krško 9,5 (4), 5. ŠD Ptuj 9 (4), 6. ŠK Branik MB 8 (2) itd.
V	naslednjih treh kolih, ki bodo v času od 28. do 30. novembra na Otočcu, bodo tekmeci Ptujčanov ekipa ŠD Vrhnika, ŠK Triglav Krško in ŠD Radenska Pomgrad.
Silva Razlag
2 32:7 26
Zadnji krog Superlige v tem koledarskem letu je zaznamoval Miha Leben, ki je pri visoki zmagi Gerečje vasi v gosteh pri Bukovcih dosegel kar štiri zadetke. Za »teniških« 1:6 je še z dvema zadetkoma poskrbel Sagadin. S tem so vijoličasti upravičili vlogo favorita in osvojili simbolični naslov jesenskega prvaka. Drugi bodo prezimili Ormožani, ki tokrat niso imeli težav z Bočem. Presenečenje kroga se je zgodilo na Hajdini, kjer so domačini predvsem po zaslugi izvrstnega prvega polčasa premagali rumeno-črne iz Stojncev. Apače so v srečanju spodnjega dela tabele premagale Cirkulane. Na edinem nedeljskem obračunu so igralci Vidma visoko ugnali Središče ob Dravi. Po vodstvu z 2:0 so gostje še izenačili, nato pa so domačini v drugem polčasu prestavili v višjo predstavo in dosegli še tri zadetke.
tp
Planinski kotiček
Okus po visokogorju - Polhograjska Grmada (898 m)
Sobota, 22. 11. 2014
Dolomitna kamnina je dala ime Polhograjskim Dolomitom.
Polhograjska Grmada je s svojo golo vršno podobo morda najbolj privlačna gora v tem predelu. S svojo piramida-sto podobo in skoraj docela brez drevja na vrhu nudi temu primeren razgled. Pod nogami leži Ljubljanska kotlina z barjem, zastražena z Grintovci in Storžičem. V nostalgični daljavi na drugi strani, postlan z gozdnimi hrbti, prebada obzorje Triglav s svojim pogorjem. Vse naokrog valovi gričevje, posuto s cerkvicami, polji, vasmi.
Iz vasice Dvor se bomo po travnatem hrbtu povzpeli proti vrhu in vzdolž slemena nadaljevali proti severu do Male Grmade, nato pa vzpon nadaljujemo po razgledni in občasno tudi precej strmi grebenski poti. Na desno se nam odpirajo lepi razgledi na Ljubljansko barje. Zagrizemo v strmino in še malce hoje in stopimo na 898 m visok vrh. Pot bomo nadaljevali v smeri Katarine nad Ljubljano, kjer nas bo čakal prevoz.
Oprema naj bo primerna trenutnim vremenskim razmeram in zahtevam ture (dobri čevlji, pohodne palice ...). Ne pozabimo na rezervna oblačila. Hrana je iz nahrbtnika, kjer naj bo dovolj tekočine in kak priboljšek.
Odhod je s parkirišča pod gradom ob 5.30! Skupne hoje bo za 6-7 ur. Strošek izleta je 23 €. Prijave in vplačila izleta se izvedejo do 18. 11. 2014 v pisarni PD do zapolnitve prostih mest. Vrnitev domov bo med 20. in 21. uro. Vse dodatne informacije v pisarni PD v času uradnih ur ali na 041 237 010.
Izlet s sovodniki vodi Miran Ritonja, vodnik PZS
torek • 11. novembra 2014
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
Atletika • Izbor atlet leta 2014 na Ptuju
Ptujčanom štiri nagrade, glavni Ratejevi in Kozmusu
Atletska zveza Slovenije je letošnjo tekmovalno sezono z dnevi atletike konačla z dvodnevnim dogajanjem na Ptuju, v grand hotelu Primus. Dogajanje je zajemalo 36. licenčni kongres atletskih trenerjev Slovenije, 2. posvet rekreativne vadbe, skupščino atletskih trenerjev Slovenije in vrhunec, gala prireditev Atlet leta 2014.
V klubu Gemina XIII. je športni novinar Ervin Čurlič na sproščen način izpeljal tradicionalni izbor, v katerem so podelili nagrade najboljšim atletom in atletinjam v petih različnih starostnih kategorijah, prav tako pa so podelili še nekatera posebna priznanja. Predsednik Atletske zveze Slovenije Gregor Benčina je preletel glavne mejnike in uspehe slovenskih atletov in
atletinj, ki so v letu 2014 dosegli številne odlične rezultate. Tako so na primer v članski konkurenci popravili devet rekordov v dvorani, postavili so tudi štiri najboljše znamke na prostem. Ob omenjenih absolutnih najboljših rezultatih so bili doseženi številni rekordi in odlični rezultati v mlajših kategorijah, kar kaže na trenutno veliko zanimanje za atletiko v Sloveniji. Ta podatek je potrdila tudi letošnja prireditev Atlet leta 2014, saj se je v klubu Gemina XIII. zbralo veliko atletov, trenerjev, atletskih delavcev in ljubiteljev kraljice športov, ki so prišli zaploskat najboljšim za letos.
Največ v tem izboru štejeta članska naziva, pri moških ga je že devetič osvojil Primož Kozmus. Za našim
Namizni tenis • 1. SNTL
Mengeš v Cirkovcah brez možnosti
Ljubitelji namiznega tenisa so v soboto spremljali najra-zburljivejši krog doslej, saj je bilo na sporedu kar nekaj derbijev. Igralci Kema 1 so v gosteh ugnali tradicionalne rivale iz Maribora in jim s tem prizadejali že drugi poraz v tem prvenstvu. Za zmago so se morali močno potruditi tudi prvaki iz Novega mesta, ki so šele v odločilni deveti partiji v Šempetru pri Novi Gorici strli odpor domačinov. Zanimivo je bilo tudi v derbiju začelja, kjer je do svoje prve zmage prišla izolska ekipa Arrigonija.
pa je postavil Primož Koban, ki je ugnal 15-letnega Nejca Erjavca. Cirkovčani so tako dosegli edino zmago za domačine v tem krogu, na vseh ostalih obračunih so se veselili gostje.
V soboto, 22. 11., bodo Cirkovčani gostovali v Puconcih pri drugi ekipi Keme.
1. SNTL (Z)
1. SNTL (m)
REZULTATI 7. KROGA: Cir-kovce Šternmatik - Mengeš 5:1, Kema II - Ilirija 3:5, Olimpi-ja - Arrigoni 3:5, Letrika - Krka I 4:5, Maribor - Kema I 2:5.
1.	KEMA I	7 7 0 35:8 14
2.	KRKA I	7 7 0 35:13 14
3.	I LIRIJA	7 6 1 31:14 12
4.	MARIBOR	7 5 2 28:15 10
5.	LETRIKA	7 3 4 25:22 6
6.	CIRKOVCE ŠTER. 7 3 4 18:25 6
7.	MENGEŠ	7 2 5 16:28 4
8.	KEMA II	7 1 6 16:31 2
9.	ARRIGONI	7 1 6 14:33 2
10.	OLIMPIJA	7 0 7 6:35 0
CIRKOVCE ŠTERNMATIK -MENGEŠ 5:1
Kocuvan - Avbelj 3:2 (7, 9, -4, -3, 5), Piljak - Erjavec 3:0 (6, 3, 5), Koban - Orešnik 1:3 (7, -7, -7, -1), Piljak - Avbelj 3:0 (10, 2, 5), Kocuvan - Orešnik 3:2 (-5, -9, 4, 8, 8), Koban -Erjavec 3:1 (-8, 4, 6, 0).
V obračunu ekip iz sredine lestvice sta se v Cirkovcah pomerili domači Šternmatik in Mengeš. Pred tekmo sta imeli obe ekipi enak izkupiček dveh zmag, tretjo so tokrat zanesljivo vknjižili domačini. Pomemben člen domače ekipe je bil tokrat Gregor Kucuvan, ki je oba svoja dvoboja - proti izkušenima Andražu Avblju in Davidu Orešni-ku - dobil s tesnim rezultatom 3:2. Svoj običajni prispevek je dodal Danilo Piljak, končni izid
REZULTATI 5. KROGA: Vesna - Ptuj 5:1, Logatec I - Inter Diskont 0:5, Muta - Arri-goni 5:4. Prosta je bila ekipa Kajuh-Slovan.
1.	INTER DISKONT 4 4 0 20:1 8
2.	VESNA	5 4 1 21:12 8
3.	MUTA	4 3 1 19:13 6
4.	ARRIGONI	5 3 2 21:12 6
5.	PTUJ	4 1 3 6:16 2
6.	KAJUH-SLOVAN 4 0 4 4:20 0
7.	LOGATEC I	4 0 4 3:20 0
VESNA - PTUJ 5:1
Rahotin - Tomanič Butko-vska 3:0 (7, 6, 6), Lukič - Al-lwinger 3:0 (4, 3, 2), Supanič - Bezjak 2:3 (8, -8, 5, -10, -10), Lukič - Tomanič Butkovska 3:1 (3, -11, 2, 3), Rahotin - Bezjak 3:1 (-9, 9, 10, 4), Supanič - Al-lwinger 3:2 (-7, -7, 11, 11, 7).
Mlade Ptujčanke so v soboto gostovale pri eni najbolj izkušenih ekip lige, Vesni. Za ljubljansko ekipo nastopa tudi Ivana Zera, ki je dolga leta branila barve NTK Ptuj, a je tokrat ni bilo v postavi. Oslabljene so bile tudi gostje, manjkala je Katja Krajnc. Ptujčanke bi tudi z njeno pomočjo težko prišle do presenečenja, a so favorizirani ekipi Vesne nudile dostojen odpor. Edine posamične zmage se je veselila Anja Bezjak v dvoboju s Tjašo Supanič, blizu nje pa je bila proti isti tekmici tudi Samira Kristin Allwinger. Novi dve priložnosti za nastop je dobila šele 12-letna Daniela Tomanič Butkovska.
V soboto bodo Ptujčanke v domači dvorani lovile drugo zmago, gostile bodo ekipo Logatca.
JM
olimpijskim prvakom sicer ni tako uspešno leto, kot si je sam želel, saj je na največjem tekmovanju - na evropskem prvenstvu v Zurichu - v metu kladiva osvojil 6. mesto. »Sam s sezono nisem preveč zadovoljen, saj sem na evropskem prvenstvu pričakoval več. Kljub temu sem vesel novega naslova naj atlet, hkrati pa bi čestital tudi drugim atletom za njihove odlične rezultate v tej sezoni,« je povedal Kozmus. Za Kozmusom sta se zvrstila izvrsten metalec kopja Matija Krajnc na drugem in gorski tekač Mitja Kosovel na 3. mestu. Pri članicah dvomov o zmagovalki ni bilo, saj je prepričljivo najboljša Martina Ratej. Metalka kopja je blestela večino tekmovalne sezone, na EP je osvojila 6. mesto, medtem ko je blestela na tekmovanjih diamantne lige, kjer je bila druga. »Moja sezona je bila razen tistega nastopa na evropskem prvenstvu zares odlična. Rezultati so bili celo boljši od pričakovanj in tako sem ponovno osvojila naslov najboljše slovenske atletinje. Ta naziv in dobri rezultati mi bodo v spodbudo za delo v prihodnosti,« je Ratejeva povedala po podelitvi. Na drugem mestu je pristala Tina Šutej, na tretjem pa Marina Tomič.
V kategoriji mlajših članov sta bila najboljša Žan Rudolf (AD Mass) in Maruša Mišmaš (AD Mass), pri starejših mladincih Matija Muhar (AK Satler) in Veronika Do-
Predstavniki Atletskega kluba Ptuj so bili zadovoljni z osvojeno bero priznanj.
mjan (AK Ptuj), pri mlajših mladincih Anej Zupanc (AD Kladivar) in Leda Krošelj (AK Brežice) in pri pionirjih Rok Renner (AD Kladivar) in Maja Bedrač (AK Ptuj). Nagrado za najboljšega trenerja je dobil Jože Satler, najboljši klub je Mass Ljubljana, zlate plakete pa so prejeli Lojze Pungerčič, Marjan Štimec, Brigita Bukovec in Gregor Cankar. Srebrno plaketo Atletske zveze Slovenije je prejel Milan Cimerman, dolgoletni uspešni ptujski trener, ki je vzgojil mnoge odlične atlete in atletinje ter je aktiven še dandanes, saj trenira ptujske veterane.
AK Ptuj se je tako veselil štirih priznanj, skupno so
imeli v vseh kategorijah no-miniranih pet svojih tekmovalcev. V kategoriji starejših mladink je postala najboljša Veronika Domjan, za katero je odlična sezona. V njej je 1. marca na Mestnem stadionu na Ptuju postavila absolutni državni rekord v metu diska, ki je poletel 53,54 metra. Ob tem je odlična mlada atletinja nastopila še na mladinskem svetovnem prvenstvu v Eugu-nu, kjer je osvojila 18. mesto in je malo zaostala za svojimi pričakovanji. Pod vodstvom klubskega trenerja Gorazda Rajherja je Domjanova v tej sezoni naredila ponovno lep napredek in sodi med najperspektivnejše slovenske atletinje. Podobno velja tudi
za Majo Bedrač, ki je postala naj atletinja leta 2014 v pionirski kategoriji. 15-letna športnica je letos pod vodstvom trenerja Aleša Bezjaka postavila veliko mejnikov, glavna sta 598 cm v skoku v daljavo ter 12.29 sekunde v teku na 100 metrov. Na tej razdalji in na 200 m dosega odlične rezultate še en predstavnik AK Ptuj Grega Pa-vlovič, ki je tokrat na izboru naj atlet osvojil 2. mesto v kategoriji mlajših mladincev. Vse te nagrade in rezultati v letu 2014 kažejo na zares kakovostno delo v ptujskem atletskem klubu, za katerim je eno izmed najuspešnejših let v njegovi zgodovini.
David Breznik
Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž)
S povprečnimi rezultati do gladke zmage
Drava Ptuj - Fužinar 7:1 (2839:2689)
DRAVA PTUJ: Fridl 480, Plajnšek 476, Bombek 510, Štampfer Golob 437, Kozoderc 421, Kramberger 524.
S »težkim« kegljiščem Deta centra se spoprijatelji malo-katera kegljačica ali ekipa v 2. ligi vzhod, in kljub temu da tudi Ptujčanke na njem ne dosegajo preveč dobrih posameznih rezultatov, dosegajo zmage. Tako je bilo tudi tokrat na obračunu med Dravo in Fužinarjem, ki se je končal s 7:1, Korošicam pa ni in ni šlo. Domačinke so metale v skladu s pričakovanji, izstopali sta Selena Bombek, ki je podrla 510 kegljev, in standardno dobra Marina Kramberger, ki je imela svoj dan, saj je podrla 524 kegljev. Ob njiju so točke dodale še
2. SKL vzhod
1.	SLOVENJ GRADEC	7	6	1	0	13
2.	FUŽINAR PE	7	6	0	1	12
3.	DRAVA	7	5	0	2	10
4.	ŠOŠTANJ	7	4	0	3	8
5.	NAFTA	7	3	1	3	7
6.	REMOPLAST	7	3	0	4	6
7.	KOROTAN	7	3	0	4	6
8.	RUŠE	7	2	0	5	4
9.	KOMCEL	7	1	0	6	2
10.	BREŽICE	7	1	0	6	2
Foto: Črtomir Goznik
Ženska vrsta KK Drava Ptuj
Nada Fridl, Ivanka Plajnšek in Milena Štampfer Golob. Kljub podpovprečnim rezultatom glede na celotno ligo so bila dekleta Drave na koncu boljša tudi v podrtih kegljih - 2839:2689.
V zadnjem krogu pred prvenstvenim odmorom bodo ta konec tedna ptujske ke-gljačice igrale v gosteh proti vodilni ekipi lige Slovenj Gradcu.
David Breznik
Kasaštvo • Jože Sagaj (KK Ljutomer) blestel v Nemčiji
Z Jaso GL zmagal, z Lyckyboyem drugi
Član KK Ljutomer Jože Sagaj mlajši se je imenitno odrezal na veliki mednarodni kasaški prireditvi v Munchnu. S kobilo Jaso GL (lastnik Dušan Zorko, KK Ljutomer) je na 2100 metrov zmagal in dosegel odličen kilometrski čas - 1:16,9. V nastopu z Luckyboyem (lastnik Silvester Moleh, KK Ljutomer) pa je prav tako na 2100 metrov osvojil 2. mesto -1:17,6.
NŠ
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 11. novembra 2014
Ptuj • Brčko in Ptuj se povezujeta
Mesti bosta sodelovanje nadgradili
Športno društvo (ŠD) Center Ptuj in Športno društvo (ŠD) Brčko iz distrikta Brčko v Bosni in Hercegovini sodelujeta od leta 2006. Do sodelovanja je prišlo na pobudo Osmana Zenunovica, bivšega aktivnega nogometaša Brčkega, ki danes živi na Ptuju. Povezal je ŠD Center in takratno Združenje občanov distrikta Brčko Raja sa Ficibara (danes organizirano kot društvo), ki je tudi organiziralo prvo srečanje pod vodstvom Gorana Sapardiča.
V tem času so se srečali že dvanajstkrat, merili moči v malem nogometu, v obeh mestih pa so poskrbeli tudi za srečanja z župani ter se pogosto pogovarjali o vzpostavitvi sodelovanja na drugih področjih.
Osmega novembra so bili športniki iz Brčkega po dveh letih ponovno gostje na Ptuju. Kot je povedal predsednik ŠD Center Jože Maučec, so že od začetka sodelovanja imeli v mislih nadgradnjo le-tega, da bi mesti našli čim več stičnih točk tudi na drugih področjih, tako tudi na gospodarskem. Brčko
je dobro stoječe mesto z okrog S sprejema pri ptujskem županu Miranu Senčarju
Foto: Črtomir Goznik
40.000 prebivalcev, z najvišjim BDP na prebivalca v BiH. Zato bi bilo še kako smiselno, da bi se v to sodelovanje vključilo tudi ptujsko gospodarstvo. V ŠD Center so bili tudi med prvimi na Ptuju, ki so se vključili v zbiranje pomoči za prizadete v poplavah. Pomagali so jim z gumijastimi škornji, ribiškimi škornji, rokavicami, ustekleničeno vodo, podjetje Ilkos pa je darovalo tudi 1432 kosov svetilnih sveč. Skupaj z ostalo pomočjo, ki so jo zbrali v MO Ptuj in v Območnem združenju RK Ptuj, so napolnili kombi Petra Furmana, ki se mu je na poti v Brčko pridružil tudi Jože Maučec. Tudi ob ponovnem srečanju v Mestni hiši na Ptuju, kjer so se v soboto, 8. novembra, gostje iz Brčkega srečali s ptujskim županom Miranom Senčarjem in njegovimi sodelavci, ter predstavniki ŠD Center, so opozorili na nesmiselne dolgotrajne administrativne postopke Republike Srbske na
meji, ki so onemogočali, da bi nujna pomoč čim prej prišla do prizadetih ljudi. Čeprav danes živimo v različnih državah, je povezanost z ljudmi nekdanje skupne države še vedno veliko. To je bilo čutiti na vsakem koraku med tridnevnim bivanjem gostov iz Brčkega na Ptuju, ki jih je ob tej priložnosti spremljal tudi predstavnik vlade distrikta Brčko Damir Bul-čevic, minister za gospodarski razvoj, šport in kulturo, ki je pozval k tesnejšemu sodelovanju, in ptujskega župana Mirana Senčarja, ki jim je izrekel dobrodošlico v imenu mesta in v svojem imenu povabil, naj čim prej obišče Brčko. Hkrati pa je izrazil upanje, da se bosta mesti kmalu tudi pobratili. To je še nerealizirana obljuba prejšnjega župana MO Ptuj Štefana Čelana, do katere ni prišlo tudi zaradi pogoste menjave oblasti v Brčkem, kjer so zadnjo novo vlado dobili februarja letos.
MG
Ptuj • 40 let Društva diabetikov Ptuj
Za večjo ozaveščenost in kakovost življenja
Društvo diabetikov Ptuj je staro 40 let. Temelje svojega delovanja je postavilo novembra leta 1974.
Ob tem jubileju, povezalo ga je tudi z mednarodnim dnevom sladkorne bolezni, 14. novembrom, je 8. novembra v restavraciji Gastro na Ptuju pripravilo dve zdravstveni predavanji, o zapletih na očeh pri diabetiku in parodontalni bolezni v povezavi s sladkorno boleznijo, ki ju je spremljalo 160 članov društva.
Predsednica društva Marija Velikonja je predstavila 40-le-tno delovanje društva in njegov pomen za večjo kakovost življenja sladkornih bolnikov.
V Sloveniji živi z diagnozo diabetesa 125.000 ljudi, še okrog 100.000 pa jih bolezen ogroža. Ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni so tudi v Slove-
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj Zveze društev diabetikov Slovenije Marija Šu-mandl, Drago Plečko in Hedvika Kekec ter predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja
niji potekale številne aktivnosti v znamenju modrega kroga, ki je simbol tega dneva.
Ptujsko društvo diabetikov, ki povezuje bolnike s Ptujskega in Ormoškega, je ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni že tradicionalno povabilo tudi na pohode, ki so bili 14. novembra na Ptuju, v Dornavi, Vidmu in Ormožu.
Zveza društev sladkornih bolnikov Slovenije je s priznanji nagradila izstopajoče posameznike, ki se v Društvu diabetikov Ptuj trudijo, da bi bila društvena dejavnost čim bolj prepoznavna in da bi se v društvene aktivnosti vključilo čim več sladkornih bolnikov s Ptujskega in Ormoškega. Bro-
nasto plaketo Zveze društev sladkornih bolnikov Slovenije je prejela Marija Šumandl, srebrni pa Hedvika Kekec in Drago Plečko.
V čast jubileju je zapel uči-teljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina. Med gosti jubilejnega zbora je bil tudi ptujski župan Miran Senčar. Udeležila pa sta se ga tudi predstavnika Zveze društev diabetikov Slovenije, sekretarka Špelca Rudolf in Alojz Rudolf. V Zvezi so ponosni na delovanje ptujskega društva, ki je eno najbolj dejavnih v državi
MG
Ob ustanovitvi se je imenovalo Društvo za boj proti sladkorni bolezni Ptuj. V začetku so se sestajali v ptujskih gostiščih, ker niso imeli svojih prostorov. Že ob ustanovitvi pa je bil eden od prednostnih ciljev odprtje ambulante za sladkorne bolnike, kar se je zgodilo 25. novembra leta 1975. Vodila jo je zdravnica diabetolo-ginja Lidija Trop, ki je bila tudi med ustanovitelji društva, po njeni upokojitvi je vodenje ambulante prevzela zdravnica diabetologinja Tončka Trop. Od leta 1992 pa ima tudi društvo sladkornih bolnikov Ptuj svoje prostore v ptujski bolnišnici.
Društvo so vodili: Jože Zupanič (prvi in ustanovni predsednik), Jože Muhič, Matilda Kosec, Alojz Čuček in Alojz Čeh. Od leta 1991 društvo vodi Marija Velikonja skupaj s tajnico Zaliko Vučak.
Slovenska Bistrica • Srcu prijazna občina - z aplikacijo
Človeka ne moreš dvakrat ubiti, lahko pa mu rešiš življenje
Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji zaradi srčnega zastoja vsak dan umre 5 do 6 ljudi; v povprečju torej okoli 2.000 na leto. »V večini primerov so takrat ob bolniku njegovi svojci, sodelavci ali naključni mimoidoči.
Vendar le redki bolniku tudi dejansko priskočijo na pomoč, ali iz neznanja ali iz bojazni, da bodo pri oživljanju naredili kaj narobe in bolniku škodili. Toda človeka ne moreš dvakrat ubiti, lahko pa mu rešiš življenje,« je na predstavitvi aplikacije v Slovenski Bistrici povedal Andraž Ogorevc, idejni vodja mobilne aplikacije iHELP. Aplikacija je namenjena hitremu SOS obveščanju in s tem izboljšanju možnosti preživetja ob nenadnih obolenjih, ob tem pa uporabnike vodi skozi proces reševanja.
Da je prva pomoč izjemnega pomena, je poudaril Matjaž Žunkovič iz reševalne postaje Zdravstvenega doma Sloven-
ska Bistrica. »Ključno je, da v prvih petih minutah infarkta osebi zagotavljamo osnovne življenjske funkcije. Do 10 minut
se še da oživiti osebo, vendar so možnosti za preživetje po šestih minutah zelo majhne,« je povedal.
Foto: Mojca Vtič
V primeru nenadnega srčnega zastoja je treba bolniku pomagati v manj kot štirih minutah za preprečitev trajnih posledic.
Aplikacija je namenjena vsem, ki jih doleti nesreča ali nenaden izbruh bolezni, pa tudi tistim, ki bi tem osebam želeli pomagati. Ob tem skrajša čas do nudenja pomoči, kar je ključno. Kot je dejal Ogorevc, po štirih minutah začnejo odmirati možganske celice, kar povzroči trajno škodo. Aplikacija tako pošlje SOS-alarm nujnim kontaktom (družinskemu članu in prijatelju) in vsem iHELP uporabnikom v neposredni bližini ter aktivira klic na 112. Ti kontakti prejmejo SOS-alarm v obliki SMS ali obvestila in izvedo, kdo potrebuje pomoč, kakšen je problem in kje je oseba, ki potrebuje pomoč. Ob tem aplikacija še
prikaže lokacijo najbližjega defibrilatorja, bolnišnice in zdravstvenega doma, je dodal Ogorevc.
Ideja se mu je porodila iz lastne izkušnje. »Sem srčni bolnik in doživel sem že dva infarkta. Ideja pa se mi je dokončno porodila med čakanjem na reševalce nujne medicinske pomoči, ko je brat doživel hudo reakcijo na zdravila. Reševalce sem čakal 40 minut, čeprav sem samo 12 kilome-
trov oddaljen iz Ljubljane,« je zaupal. Reševalci pozdravljajo aplikacijo iHELP, enako v civilni zaščiti. Aplikacija je za uporabnike brezplačna in je primerna za uporabnike pametnih telefonov, je pa možnost obveščanja s SMS tudi za uporabnike navadnih mobilnikov. Če je aplikacija za uporabnika brezplačna, pa ta pomeni strošek za občino, in sicer en cent na občana mesečno.
Mojca Vtič
K projektu je za zdaj pristopilo 19 občin in si prislužilo naziv srcu prijazna občina. Te občine so Piran, Velenje, Ivančna Gorica, Kamnik, Žalec, Tržič, Kobarid, Ormož, Puconci, Dobrepolje, Škofljica, Kočevje, Bled, Dolenjske Toplice, Rače-Fram, Radovljica, Gorje, Ig ter Slovenska Bistrica.
torek • 18. novembra 2014
Doma in po svetu
Štajerski TEDNIK 17
Piše: Uroš Žajdela • Škotska (4. del)
Na prehodu iz škotskega Višavja
Od tod in tam
Grad Stirling, kjer se je pogosto pisala zgodovina Škotske.
Foto: Uroš Zajdela
Glasgow se poslavlja v vzvratnem ogledalu najetega vozila. Ni me navdušil, hkrati pa ni pretirano razočaral. Vožnja po nasprotnem, »angleškem« voznem pasu zahteva izjemno pozornost, zlasti težko se je navaditi na prehitevalni in vozni pas. Domačini so očitno navajeni na vozne vragolije številnih potnikov, saj potrpežljivo čakajo na premišljeno potezo ob krožiščih ali semaforju. Tudi sicer so se Škoti izkazali kot izjemno miroljubni in kultivirani vozniki, od katerih bi se navihani slovenski divjaki lahko zelo veliko naučili. Prvoten stres vožnje se počasi utrdi v prilagodljivem zaupanju, napak je zmeraj manj, hitrosti na avtocesti pa že presegajo 80 kilometrov na uro. Peljem se v smeri zgodovinsko znamenitega mesteca Stirling, ki je premnogokrat v zgodovini Škotske odločal o prihodnosti tega naroda. Razdalje med mesti so seveda v lokalni merski enoti milja, zelo pozitivno presenetljivo ima števec hitrosti v avtomobilu angleško, torej miljsko in hkrati evropsko kilometrsko lestvico.
Dobra ura vožnja iz Glasgowa odkrije prvi pogled na mogočen grad Stirling, vendarle pa prvi postanek deset kilometrov pred mestom, spominsko obeležje Ban-nockburn. Gre za preprosto in danes mirno podeželsko obeležje ob glavni mestni vpadnici. Prekrasno obnovljen turistični center in precej avtomobilov daje slutiti pomembnost kraja. Za zgradbo se skriva mogočen spomenik znamenite bitke Bannockburn iz leta 1314, torej v času prve Škotske osamosvojitvene vojne. Ogromen travnik/pašnik skriva nepregledno množico posamičnih vojaških zgodb hrabrih vojščakov, ki so bili pripravljeni oddati najsvetejšo stvar vsakega posameznika, življenje, v zameno za svobo-
do svojih otrok in vnukov, mater in žena. Vendarle največjo zgodbo spesni škotski plemič Bruce (kasneje se ga zgodovina spomni kot prvega škotskega kralja Roberta I), ki je le nekaj let poprej izdal legendarnega Williama Walacea, ko z deset tisoč slabše opremljenimi vojaki porazi mogočno angleško vojsko s petindvajset tisoč vojaki. In to v pičlih dveh dneh. Stojim pred ogromnim spomenikom z Bruceom na konju v zavedanju mogočnosti in pomembnosti te zgodbe. Nebeško zelena trava v daljavi nudi poslednjo bivališče več kot petnajst tisoč padlim vojakom na obeh straneh. Leta 1314 se je rodila svobodna Škotska. Natanko sedemsto let kasneje, referendum o samostojnosti 2014, sramotno škotski puhoglavci pod pretvezo ekonomske stabilnosti zatrejo misli, sanje in pogum teh mogočnih mož. Škotska se ponovno ujame v kremplje angleške odvisnosti. Ob mojem obisku tega »svetega« škotskega kraja je vse kazalo na povsem drugačen razplet referenduma, mnogi škotski rojaki so precej glasno razglabljali o samostojnosti ob pogledu na spomenik škotskemu kralju. Živelo je nepopisno veselo prepričanje o svobodni prihodnosti.
Ponovno na ozki prometni vpadnici za Stirling. Nekaj majhnih težav s prilagoditvijo na nasprotni pas, zatorej majhne mestne uličice niso na seznamu želja. Večje število cenovno povsem identičnih parkirnih storitev me odreši potencialnih težav. Že sem v mestu Stirling, ki je na prehodu iz škotskega Višavja v nižinski del današnje Škotske. Strahovito pomembno strateško točko so si stoletja izmenjavali grozoviti sovražniki. Danes povsem tipično škotsko mesto. Ohranjeno srednjeveško jedro prepolno trgovinic in storitvenih dejavnosti. Kamnita arhitektura
Katedrala v Stirlingu kaže na zgodovinsko pomembnost mesta.
Foto: Uroš Zajdela
se je ohranila in daje posebno mestno dušo. Domačini prijazni, kavica bistveno ceneje, tudi turistov le za vzorec. Sicer se ta vzorec razbesni v nevihto fotoaparatov in številnih glav ob bližanju katedrali in gradu, kamor prispejo z avtobusi. Prekrasne angleške viktorijanske stavbe, v mnogih prestižni hoteli. Referendumska vojna na vsakem koraku. Le nekaj večjih korakov navkreber in že si pri prekrasni katedrali. Pred vhodom prijazen duhovnik vabi v božjo hišo prišleke, na kratko obrazloži zgodovino in ogled konča pri košari za »samoprispevke«. Le čez dvorišče srednjeveška bolnišnica, ki spominja na hiško iz kakšne pravljice. Ob njej mogočna drevesa sekvoje. Prekrasna kulisa. Čez pokopališče do grajskega razgledišča, ko vendarle prispem do grajskega dvorišča. Kot bi prišel iz pravljične samote na osrednjo tokijsko ulico. Kratek ogled gradu, ki zaradi gneče ne izraža vsekakor zaslužene pomembnosti in že sem ponovno na dvorišču pred še enim spomenikom škotski legendi, kralju Robertu Bruceu. V daljavi mogočen obelisk legendarnemu škotskem borcu Williamu Wallaceu, ki ga je v izjemni filmski stvaritvi pod naslovom Pogumno srce uprizoril Mel Gibson. Gre za film, ki ga je treba videti in vsebino doživeti na Škotskem. Mravljinci »ugrabijo« moje telo ob spoznanju pomembnosti tistega časa in dogodkov. V daljavi zazrem majhen mostiček čez reko Forth. Kakšno zgodovinsko breme tako majhnega mostiča, premišljujem. William je bil škotski plemič, posestnik in velikan škotske samostojnosti. Po padcu slehernega upanja škotske samostojnosti po letu 1280 upanje ponovno vzklije z prihodom Williama. Ta duh upanja se kmalu spremeni v trdno prepričanje o samostojni Škotski med njegovimi rojaki. Angleške trdnjave na škotskem so padale. William Wallace 11. septembra 1297, skupaj z neverjetno hrabrimi vojščaki in z briljantno taktično potezo na tem majhnem mostu, ko izrabi bližnji rečni rokav, premaga dotlej nepremagljivo angleško vojsko. V zgodnjih jutranjih urah na dan bitke se iz oči v oči gleda nekaj več kot dva tisoč škotskih vojakov in več kot trinajst tisoč angleških in za tedanji čas izjemno dobro oboroženih mož! Zelo okorna angleška vojska ni mogla razviti strateške zamisli, saj je bil v taktičnem smislu omogočen prehod čez edini most reke Forth le peščici vojakov ob istem času. William Wallace in njegovi vojaki so to s pridom izkoristili. Angleška vojska je bila poražena! Legenda Williama pa se je šele dobro začela.
Se nadaljuje
Ptuj ❖ Vrtec Ptuj že več let aktivno deluje v mreži UNESCO ASPnet vzgojno-izobraževalnih zavodov in je zelo prepoznaven v slovenski mreži.
Eden izmed številnih projektov je Moder stol - nekdo misli nate, v katerem sodeluje enota Vijolica. Odločili smo se, da stol, ki ga več ne uporabljamo, skupaj z otroki prebarvamo. Podarili smo ga društvu Sožitje Ptuj, kjer bo krasil del njihovih prostorov.
Namenjen bo praznovanju rojstnih dni in posebnih dogodkov.
Stol ima sporočilo: različni stoli - tudi mi smo različni. Ko sedemo nanj, se ustavimo, si oddahnemo, vzamemo si čas zase, za sočloveka.
Magda Jazbec
V;	1
	A
	
■	
Foto: jš	
Videm, Šturmovci * Tudi Šturmovčani so se spomnili na letošnjega martina.
Na Petrovi domačiji, ki jo že nekaj let skrbno urejajo v pravi mali etnografski podeželski muzej in je v zadnjih letih postala središče njihovega druženja, so v petek nazdravili vsem svojim delovnim uspehom. V Šturmovcih je bila tukaj že od nekdaj navada, da se je okoli martinovega, ko se je glavnina kmečkih del za tisto leto končala, zbrala družina ob bolje obloženi mizi, se pogovorila o načrtih in se poveselila. In kot kaže fotografija, so Šturmovčani nazdravili tudi vsem bralcem Štajerskega tednika.
Ormož * Ormož je gostil že 19. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla.
Letos je na tekmovanju nastopilo trinajst godb z več kot 750 godbeniki: kulturno društvo (KD) Godba na pihala Sveti Jurij ob Ščavnici, KD Pihalni orkester Tržič, KD Pihalni orkester Izola, Pihalni orkester Ormož, Pihalni orkester Kočevje -1927, KD Ivana Kaučiča Ljutomer - pihalni orkester, Pihalna godba Markovci, KD Pihalni orkester Rudnika Mežica, Rudarska godba Hrastnik, KD Godba Domžale, Pihalni orkester Lesce, Laška pihalna godba in KD Pihalni orkester Ptuj. Strokovna žirija je podelila šest zlatih priznanj s posebno pohvalo, sedem zlatih priznanj in tri pokale Vinka Štrucla. Najvišjo nagrado, pokal Vinka Štrucla, so si prislužili Pihalni orkester Izola v kategoriji do 34 članov, Rudarska godba Hrastnik v kategoriji od 35 do 40 članov in Laška pihalna godba v kategoriji nad 40 članov. Izmed godb iz Prlekije in Podravja so letos zlato priznanje s posebno pohvalo prejeli Ljutomerčani, zlata priznanja pa so dobile godbe iz Markovcev, Ptuja, Svetega Jurija ob Ščavnici in Ormoža.
MŠ
Foto: MJ
Foto: min
18 Šta/m&TEDNlK
Nasveti
torek • 18. novembra 2014
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Končno prihajajo temperature, ki nakazujejo prihod zime
Letošnje leto pa vreme res ne ve, v katero smer bi se obrnilo. Nekaj časa kaže, da prihaja ledena doba, jesen pa se je izkazala z veliko previsokimi temperaturami. Vem, da je mnogim to zelo dogovarjalo, saj po večini ljudi prej zebe, kot jim je vroče. Vendar narava potrebuje počitek in mraz je tisti, ki zagotavlja, da se bodo rastline končno pravilno pripravile na zimo in pričele počivati.
Ciprese in letošnje težave
Mnogi ne marajo okrasnih listavcev, saj se jim zdi jesensko grabljanje listja zelo naporno. Vendar so v našem okolju do-morodni listavci. Zato morajo biti pomemben del vrtne zasaditve. Letošnje leto je pokazalo,
november
zakaj ciprese niso najboljša izbira za živo mejo. Vsaj polovica živih mej iz cipres ima težave. Posamezne vejice se sušijo, mnogim pa so propadla kar cela drevesa. Gre za glivico, ki povzroča počasen propad rastlin in proti njej ni pomoči. Izrazi se takrat, ko drevo odrase in predvsem v časih, ko je veliko vlage in tla niso zračna. V tem trenutku lahko svetujem samo, da se vse suhe veje, če so le te posamezne, izre-žejo. To naredimo tako, da zare-žemo v zdrav, še ne suh del veje vsaj 20 cm. Ce je suha cela veja, izrežemo celo. Za tak poseg izberemo dan in uro dneva, ko so veje popolnoma suhe. Izrezane, porezane veje dajemo direktno v plastične vreče, material potem sežgemo.
Čeprav kemično varstvo ni pretirano uspešno, je vendarle smiselno kleke (to je pravilno ime za naše ciprese) v času zimskega počitka (ta je pri cipresah po večini že nastopil) poškropiti z ustreznimi bakrenimi pripravki. Svetujem dvakratno uporabo, zdaj v jeseni, pred zimo in drugič spomladi, v februarju oz. marcu. Pri tem je nujno paziti, da so drevesa v času tretiranja suha, obenem pa spremljamo tudi vremensko napoved. Noč, ki sledi tretiranju, ne sme biti mrzla, temperatura naj ne bi padla pod ničlo, še bolje pa, da ne pade pod 5 "C.
Ce ste imeli poleti veliko težav s pršicami, spomladi uporabite še mineralna olja, ki jih uporabljamo za zimsko škropljenje sadnega drevja in imajo seveda registracijo tudi za okrasne rastline.
Spomladi je nujno tla okoli cipres okopati, prerahljati, po-gnojiti s specialnimi gnojili za iglavce in potem zastreti. Uporabite lahko tudi pokošeno travo. Med poletjem pa rastline večkrat poškropite z listnimi gnojili, ki vsebujejo magnezij.
Kam z listjem na vrtu?
Del jesenskih opravil je tudi grabljanje listja na vrtu. Mnogim se zdi to zelo tečno opravilo. Meni pa je bilo vedno zabavno. Veste, kako je to najlažje narediti? Ce imamo seveda dovolj denarja za uporabo vrtne kosilnice in ima le-ta koš. Pokosimo ga in poberemo v koš.
Del listja lahko uporabimo, da zavarujemo občutljivejše trajnice na okrasnih gredicah. Zavarujemo v bistvu njihov koreninski sistem, seveda, ne nadzemnega dela. Tudi na rastišča spomladanskih čebulnic, posebej lilij, je smiselno natresti do 20 cm
Jesensko listje mnogim predstavlja težavo.
zdrobljenega listja. Seveda pa ne smete spomladi pozabiti in tega listja odstraniti.
Posebej vam svetujem, da na tak način zavarujete okrasne trave. Zelo občutljiva je prava pampaška trava - Cortaderia selloana, saj ima zelo plitve korenine, ki v suhi zimi brez snega in z globokim mrazom rade po-mrznejo. Ravno v lanski zimi jih je žal kar nekaj propadlo. Okrasnih trav nikoli ne režemo pred zimo, lahko jih le zavežemo skupaj. Ta šop listja je lep tudi pozimi, posebej ko se na njem nabira ivje. Je pa tudi zelo koristne, saj je namenjen varovanju korenin. Ce pa listje porežemo, so korenine direktno izpostavljene mrazu, dežju, pa tudi soncu, ki je lahko tudi pozimi za kratek čas dovolj toplo. Zato svetujem, da mlade, letos presajene okrasne trave zavarujete tako, da kar preko listja na koreninski vrat in okoli rastline nasujete listje, vse skupaj pa še prekrijete z zemljo, da ne bo listja odpihnil veter. In enako lahko naredite tudi z občutljivejšimi trajnimi zelišči, kot so na primer žajbelj, sivka ali pehtran. Spomladi pa moramo to zaščito dovolj hitro odgrniti, jo zakopati v tla in bo lepo služila kot gnojilo. Drugega potem te rastline sploh ne bodo potrebovale.
Skopljite tudi jame za živa božična drevesca
Ceprav je časa še vedno veliko, pa vendarle. Mnogi med vami kupite živo, v lonec posajeno božično smrekico. Tudi takrat, pa že zdaj vas opozarjam, da jo je seveda treba hitro postaviti spet ven, na prosto. Ce jo boste presajali kar v zemljo, lahko morda te dneve izkoristite tudi zato, da za njih že zdaj izkopljete jamo. Pozimi je to pogosto nemogoče, saj je zemlja lahko zamrznjena,
pokrita s snegom ali lahko tudi premokra. Tako pa bomo imeli jamo pripravljeno, zemljo, ki jo izkopljemo, damo v vrečo, ji mogoče primešamo nekaj komposta in damo v prostor, kjer ne zmrzuje. Po praznikih pa dreve-šček vzamemo iz lonca, razgrnemo korenine in ga posadimo v že pripravljeno jamo. Smisel kupovanja živih dreves je ravno v tem, da jih po opravljeni nalogi vrnemo v naravo. Ce jo pripravimo v naprej, imajo veliko večjo možnost preživetja.
Zelenjavni vrt
Tudi na vrtu se delo počasi končuje. Letošnje leto mnogim ni prizaneslo, zemlja je še vedno mokra, nekaterim je celo poplavilo. Kaj narediti, da bo kljub temu nekaj sveže zelenjave tudi pozimi?
Vsekakor lahko motovilec še vedno posejete tudi v multi-plošče. Vzamete take, ki imajo premer lukenj 3-5 cm. Izberite kakovosten substrat, pri tem ne varčujte. Motovilca namreč ne dognojujemo. Substrat v odprtinah deloma seveda potlačimo, da ni vmes zračnih prostorov, lukenj. Nasujemo jo povsem do vrha. V vsako luknjo posejemo 2-3 semenke. To naredite najlažje tako, da vzamete primeren, nekoliko trši papir. Na ta papir
lovanje jeter, žolčnika in ledvic. To pa je zelo pomembno zdaj, ko prehajamo na zimsko hrano, kjer je zelo malo sveže zelenjave. Kreša pomaga tudi pri težavah s slabokrvnostjo in celo revmo. V zimskem času pride zelo prav tudi njen ugoden vpliv na vnetja dihal, blaženje težav pri prehladih. Ker mehča sluz, pomaga pri izkašljevanju. Preprečuje tudi zobno gnilobo in razjede na ustni sluznici. Primerna hrana je za vodenične, bolne na jetrih in žolčniku. Pospešuje izločanje želodčnega soka, krepi želodec in žene na vodo, lajša obolenja, ki so povezana z nepravilno pre-
snovo.
Foto: Miša Pušenjak
nasujemo seme in ga potem v tulcu približamo luknjam in iz njega s svinčnikom, prstom, palčko ... preprosto potisnemo semenke na zemljo. Nato semenke s prstom pritisnemo ob zemljo, jih pa z njo ne prekrijemo. Zalijemo in damo na toplo. V primeru motovilca, ki je svetlokalilka, naj bo prostor deloma svetel, ne popolnoma temen. Sama plošče zavijem v folijo, da vsaj do vznika ni potrebno veliko zalivanja. Paziti je pri tem treba, da ni bilo prvo zalivanje preobilno, da ne bi začelo vse skupaj pod folijo gniti. 7 dni po setvi ali pa TAKOJ, ko opazimo prve vznikle rastline, setev prestavimo na svetlo. Motovilec v stanovanju ne bo najboljši. Postavimo ga na balkon, pod balkon, najboljši bi bil seveda rastlinjak. Rezali ga boste kar s plošče, ne boste ga presajali.
Skupaj z otroci lahko posejete tudi vrtno krešo in rukolo. Kre-ša vsebuje precej beljakovin in vlaknin, zelo malo pa maščob in ogljikovih hidratov. Zelo veliko je v njej mineralov, največ pa kalija, kalcija, magnezija, fosforja in železa. Med vitamini prevladujeta vitamin C in karotin. V kreši so tudi pomembne aminokisline, predvsem leucin, izoleu-cin, valin in treonin. Kreša čisti kri, jo obnavlja in pospešuje de-
Foto: Miša Pušenjak
Setev kreše na okenske police je zanimiv opravek za vso družino, mladi lističi pa so polni svežih mineralov in vitaminov za zimo.
Krešo jemo enostavno tako, da jo zelo hitro po vzniku, ko se prvi pravi listi poravnajo, režemo z navadnimi škarjicami in dodajamo svežim solatam. Lahko je tudi zdrava priloga nekoliko manj zdravim sendvičem. Z njo popestrimo različne omake in solatne prelive in seveda tudi namaze. Nekateri boste iz nje celo iztisnili sok. Vendar previdno, iz kreše iztisnjen sok moramo najprej razredčiti s petkratno količino vode. Razredčen sok pijemo dva- do trikrat dnevno po eno kavno žličko. Ce sok ni razredčen, lahko dobimo vnetje grla in želodca. Sok pijemo največ štiri tedne, a tudi v tem času so primerni nekajdnevni presledki.
Še nekaj, vrtna kreša je lahko pozimi pomemben vir vitaminov in mineralov. Sejemo nekoliko globlje, kot je v navadi, ker se drugače ubadamo z ostanki semenskega olupka na rastlinah. Zato posejano seme pokrijemo kar z dvema centimetroma zemlje. Ko se rastlinice prebijajo skozi to plast, semenski olupek odpade. Nasadki kreše so tudi lep, zelen zimski okras naših oken.
Namesto prehranskih dodatkov, ki vam obljubljajo zdravje in odpornost, v resnici pa vam kar dodobra osušijo denarnice, si raje vsak dan pripravite malico s krešo, ko se vas loteva prehlad, pa si naredite sok iz črne redkve. Crni redkvi na vrhu odreže-mo pokrovček in jo izdolbemo toliko, da lahko vanjo damo žličko ali dve medu, pokrijemo in pustimo stati en do dva dni. Redkev spusti še svoj sok. Druga možnost je, da izdolbeno luknjo napolnimo s sladkorjem in na dnu redkve naredimo drobno luknjo. Redkev položimo na kozarec. Počasi se bo v kozarec pričela natekati tekočina, sirup, ki ima zelo prijeten okus. Sirup zaužijemo trikrat na dan po eno žličko.
Miša Pušenjak
Legenda:
korenina
cvet
list
plod
neugodno
presajanje
Vir: www.klubgaia.si
torek • 18. novembra 2014
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
Pred dnevi so na veliki svečanosti v Glasgowu na Škotskem podelili letošnje MTV-jeve glasbene nagrade MTV EMA 2014. Največji zmagovalci letošnje podelitve so Ari-ana Grande, One Direction, Katy Perry in 5 Seconds Of Summer. Vsi so domov odnesli po dve nagradi. Zadovoljna sta lahko tudi Ozzy Osbourn in Justin Bieber, prvega so razglasili za svetovno ikono, drugega pa za najboljšega moškega izvajalca. Prireditev je povezovala slavna raperka Nicki Minaj, ki je prejela tudi nagrado za najboljšo hiphop izvajalko. Letošnjo podelitev si bomo zapomnili tudi po nekaterih odličnih nastopih, na glavnem odru so se zvrstili zvezdniki, kot so U2, Alicia Keys, Ariana Grande, Ed She-eran, Enrique Iglesias, Kiesza ter Slash v kombinaciji z Myle-som Kennedyjem in domačini Biffy Clyro. Prihodnje leto bo podelitev MTV EMA 2015 25. oktobra v Milanu. Seznam nekaterih najpomembnejših dobitnikov MTV EMA 2014: Najboljša pesem - Ariana Grande - Problem Najboljši pop izvajalec -One Direction
Najboljša ženska izvajalka
- Ariana Grande Najboljši moški izvajalec -
Justin Bieber
Najboljši izvajalec v živo -
One Direction Najboljši novi izvajalec -5 Second Of Summer Najboljši videospot -Katy Perry - Dark Horse Najboljši rock izvajalec -Linkin Park
Najboljši hip-hop izvajalec -Nicki Minaj Najboljši izvajalec elektronske glasbe -
Calvin Harris
®®®
V naslednjem tednu bodo na javni dražbi prodali znamenito kitaro Johna Lenno-na, znamke Gretsch 6120. Avkcijska hiša TracksAuction. com pričakuje, da bo prodana za več kot milijon ameriških dolarjev. Z omenjeno kitaro je pokojni Beatle leta 1966 posnel uspešnico Paperback writer. Kitara Gretsch 6120 naj bi bila ena izmed najpomembnejših Lennonovih kitar v zadnjih tridesetih letih. John Lennon jo je leta 1967, kmalu za tem, ko so končali snemanje v znamenitem londonskem Abbey road studiu, podaril svojemu sorodniku Davidu Birchu.
®®®
Legendarna britanska rock skupina The Who bo ob 50-letnici svojega delovanja v začetku prihodnjega leta na tržišče poslala posebno brezplačno aplikacijo za pametne telefone. Z njeno pomočjo bomo lahko videli nekatere
Vroča linija Radia Ptuj
Pomen delovanja Lokalnih akcijskih skupin
V	četrtek, 20. novembra, ob 16. uri z Marijo Slodnjak!
V	tokratni vroči liniji bodo sodelovali številni slovenski
Ariane Grande
njihove še neobjavljene fotografije in glasbene posnetke. Pol stoletja glasbenega delovanja pa bodo obeležili tudi z glasbeno turnejo in novim albumom The Who Hits 50. Pevec skupine Roger Daltrey je ob tem dejal: "Kljub temu da nisem ljubitelj pametnih telefonov, moram priznati, da omogočajo veliko možnosti za zabavo in učenje. Mladi bodo z našo aplikacijo lahko izvedeli veliko o naši glasbeni preteklosti, naši starejši oboževalci pa bodo lahko z njeno pomočjo prav tako videli ali slišali kaj novega, še neznanega." Zasedbo The Who, ki je nastala leta 1964 v Londonu, mnogi uvrščajo med najpomembnejše rock skupine vseh časov. Leta 1990 so jih sprejeli v dvorano slavnih rock and rolla, sodijo pa tudi med prve izvajalce, ki jim je uspelo prodati več kot
milijon izvodov albumov. ®®®
Slavna škotska zasedba Simple Minds je po petletnem premoru izdala svoj novi studijski album z naslovom Big Music. Za prihodnje leto pa napovedujejo tudi veliko koncertno turnejo, na kateri bodo ob starih uspešnicah predsta-
i
Ol.
Foto: split
vljali tudi vseh 12 skladb z novega albuma. Big Music bo že njihov 16 studijski izdelek, zadnji Graffiti Soul pa so izdali leta 2009. Simple Minds so bili ob Depeche Mode in U2 najpomembnejši predstavniki novovalovske rockovske glasbe osemdesetih. Zaradi njihovih velikih uspešnic, kot so Alive And Kicking, Don't You (Forget About Me), Love Song in Someone Somewhere (In Summertime) jih je priznani glasbeni časopis NME uvrstil med 100 najvplivnejših skupin v zgodovini popularne glasbe.
®@®
Ameriški predsednik Ba-rack Obama bo ob koncu meseca 19 osebam podelil predsedniško medaljo svobode. Na letošnjem seznamu za najvišje civilno priznanje v ZDA je 19 kandidatov. Iz glasbenega sveta bo to odlikovanje prejel pevec Stevie Wonder. Obama je letošnje dobitnike oznanil v času svojega obiska v Pekingu in ob tem izpostavil, da so letošnji slavljenci pomembni tudi zato, ker so pomagali napisati novo poglavje v uspešni ameriški zgodbi.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
To je to
Dvojna merila
Pred nedavnim se je v medijih pojavila novica o razkritju skrivnih dogovorov velikih multinacionalnih korporacij (med drugim tudi Pepsi, Ikea, Amazon, GlaxoSmithKline, FedEx, Volkswagen in še mnoge druge) z luksemburško vlado, na podlagi katerih so dotična podjetja plačevala smešno nizke davke. V nekaterih primerih je bilo obdavčeno tudi po samo 0,25 odstotka dobička, ki ga je podjetje ustvarilo, medtem ko je preostala večina ostala neobdavčena.
S preiskavami in podobnimi rečmi, ki naj bi tem razkritjem sledile, se na tem mestu ne bom ukvarjal ..., za to so drugi. Izraziti želim zgolj moj pogled na situacijo in po moji najboljši moči argumentirati, zakaj so takšni dogovori skrajno sporni in popolnoma nesprejemljivi. Pa mi dovolite, da začnem na začetku, kajti kdo bo morda sprva pomislil, da v duhu kakšnega preživetega sistema napadam svobodni trg, korporacije in premožne. Pa jih še zdaleč ne. Svobodni trg absolutno podpiram, proti korporacijam in premožnim pa tudi nimam ničesar ... Kar me moti, je zgolj dejstvo, da so takšni dogovori ravno nasprotno od svobodnega trga, ki ga premožni lastniki teh korporacij tako opevajo, ter da ti slednjega s takšno po-slovno-politično akrobatiko pravzaprav onemogočajo. Gre namreč za dvojna merila, za posebne privilegije in preferenčno tretiranje, ki zavirajo demokratične vzvode prostega trga ter ustvarjajo monopole, ki pa so običajno sinonimni s totalitarizmom, fašizmom ali kakšnim tretjim avtoritarnim režimom.
Kako neki naj na trgu vlada poštena konkurenca, ko pa mora večina podjetij in posameznikov plačevati normalne davke, medtem ko peščica megakorporacij, ki mimogrede tako ali tako že premore celo vrsto konkurenčnih prednosti, plača tudi po zgolj 0,05 odstotka davka? Osebno se mi konkurenca zdi nekaj zelo dobrega za družbo, a če že imamo pravila igra, naj ta veljajo za vse. Konec koncev so tudi korporacije baje »ljudje« in imajo v pravnem smislu kot takšne vse privilegije in pravice, ki jih premoremo posamezniki. Tudi prav, vendar naj potemtakem tudi izpolnjujejo (davčne) obveznosti v enaki meri kot vsi ostali posamezniki, državne institucije pa naj te terjajo z enako zagnanostjo kot to, s katero se lotevajo običajnih državljanov.
Moje prepričanje je, da katerakoli vlada na svetu, ki se ima za demokratično, nima legitimne pravice od družbe zahtevati odrekanja socialnim pravicam ter večjega žrtvovanja v obliki davkov, dokler teh v enaki (ne večji, ne manjši) meri ne izterja od tistih, ki od družbe še najbolj profitirajo. Mislim, da ta koncept ne izraža nič revolucionarnega in verjetno ni pretežek za doumet ..., enaka pravila in enaka svoboda za vse. Preprosto, mar ne?
Matic Hriberšek
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT
2.	ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR
3.	HABITS (STAY HIGH) - TOVE LO
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	I DON'T CARE - CHERYL
2.	THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN
3.	ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR
NEMČIJA
1.	ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR
2.	SUN GOES DOWN - SCHULZ / THOMPSON
3.	GERONIMO - SHEPPARD
Le s t v i \ NAJ
1.	FADE OUT LINES - THE AVENER
2.	THINKING OUT LOUD - ED SHEERAN
3.	ALL ABOUT THAT BASS - MEGHAN TRAINOR
4.	GERONIMO - SHAPPARD
5.	BLAME IT ON ME - GEORGE EZRA
6.	PLAY BALL - AC/DC
7.	I'M NOT THE ONLY ONE - SAM SMITH
8.	I LIVED - ONE REPUBLICK
9.	SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT
10.	BANG BANG - JESSIE J, ARIANA GRANDE & NICKI MINAJ
11.	THE DAYS - AVICCI/ROBBIE WILLIMAS
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah	104^3 bo Janko Bezjak
20 Šta/m&TEDNlK
Nasveti, za kratek čas
torek • 1S. novembra 2Q14
/ Ns^ Ls^i^ 0 /// /7 _ 0 i///] n Pripravila: Alenka ^V) mm® mmMb fmm						
TOREK krvavice ali kašnice, kisla repa v omaki, jabolčni zavitek	SREDA piščančji paprikas, testenine, orehovo pecivo*	ČETRTEK ješprenjčkova enolončnica, palačinke z marmelado	PETEK juha, rižota z morskimi sadeži, paradižnikova solata, panakota z gozdnimi sadeži	SOBOTA goveji golaž, polenta, sadna solata	NEDELJA zelenjavna kremna juha (po izbiri), piščančji zrezek v omaki**, riž, motovileč v solati	PONEDELJEK omaka iz stročjega fižola, kranjska klobasa, pecivo
*Orehovo pecivo
, V;	.	-, ■ . v • -- <»
s •■ j<v"v- 'eJ ■
v .- : ? ^ j . r : • J
• Eï
Sestavine: 1. plast biskvita: 2 jajci, 2 jogurtova lončka moke, 2 jogurtova lončka sladkorja, 2 jogurtova lončka mletih orehov, 2 jogurtova lončka mleka, 1 jogurtov lonček olja, 1 pecilni prašek; 2. plast biskvita: 4 jajca, 4 žlice sladkorja, 3 žlice olja, 4 žlice moke.
Za prvi biskvit penasto zmešamo jajci in sladkor, dodamo orehe, mleko in olje ter na koncu moko s pecilnim praškom. Maso zlijemo v veliki pekač in pečemo okorg 15 minut pri 200 stopinjah. Medtem ko se peče prva, naredimo še drugo plast. Rumenjake ločimo od beljakov in iz beljakov naredimo sneg. Rumenjake skupaj s sladkorjem penasto zmešamo, na koncu dodamo olje in moko ter nazadnje sneg. Ko je prva plast biskvita pečena, polijemo nanjo še drugo maso in pečemo dodatnih 10 minut pri 200 stopinjah. Ko je pecivo malo ohlajeno, ga namažemo z marmelado (mešano ali marelično) ter posujemo z mletimi orehi.
**Piščančji zrezek v omaki
Sestavine: 8 manjših piščančjih zrezkov, 1 čebula, 2 dl kisle smetane, 6 žlic olja, 1,5 dl čiste goveje juhe, 1 žlica moke, 1 žlica gorčice, sol, beli poper v zrnu, majhen šopek drob-njaka, 2 vejici peteršilja, 2 vejici bazilike.
Peteršilj in baziliko osmukamo in drobno sesekljamo; potrebujemo ju za 2 žlici. Drobnjak drobno narežemo; potrebujemo ga za 1 žlico. Piščančje zrezke začinimo s soljo in sveže mletim poprom. Nato jih pomokamo in spečemo na olju. Meso iz ponve predenemo na toplo, na maščobo pa stresemo sesekljano čebulo. Med občasnim mešanjem jo postekle-nimo. Prepraženo čebulo zalijemo z juho. Dodamo kislo smetano in gorčico, premešamo in prevremo. Meso potresemo z zelišči, v omako pa položimo zrezke. Počasi kuhljamo nekaj minut. Zrezke ponudimo s priljubljeno prilogo, zlasti krompirjevo ali riževo, in solato.
3699
NECELA VOLNA
ODISEJEVA ŽENA
OZKA NJIVA
NASAD OB HIŠI
ONDREJ NEPELA
ALENKA GODEC
SVICARSKA
ALPSKA SMUČARKA (SONJA)
TAJSKA DO LETA 1939
TELESNA ŠIBKOST
PEČENJE
OLGA REMS
DRŽAVA V ZDA
IZRASTEK NA GLAVI
STREŠNA KRITINA
ROPOTAJOČI DUH
DROBNO-ŽIVKA
ROŽEVINASTA PLOŠČICA NA PRSTU
NAMEN, NAKLEP
HEKTAR
ULICA
SKUPEK ENAKIH CELIC
LUCIJA ČIROVIČ
MOTOCIKLIST (GREGOR)
UČNI PROGRAM
STANJE NA ROKAH
NEVAREN PLAZILEC
GOJITEV
ŽUPAN POD FRANCOZI
TRUP
LITIJ
PTICA V KLETKI
MESTNA ČETRT
NIKELJ
JADRANSKI OTOK
ZMIKAVT, KRADLJIVEC
DOLINA NA
KOROŠKEM
ATEK
KOVINSKI SPOJ
UČITELJ ETIKE
EDI DEŽMAN
BREDA LORENCI
NAŠ KOLESAR NA OI 1984 (PRIMOŽ)
MLAJŠI PAR, PARČEC
RAZGLAS, OZNANILO
AGAVI PODOBNA TROPSKA RASTLINA
SVOD, OBOK
IZTREBEK, KAKEC
IZ
BESEDE BOLTA
IZDELOVALEC NOŽEV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARČAN = slovenski motociklist (Gregor), BURKLA = nerodna ženska, ČERIN = slovenski kolesar na OI 1984 (Primož), OKSALAT = sol oksalne kisline, POLTERGEIST = ropotajoči duh, REDIS = risalno per°, ROŽ = dolina na Koroštem.	WQN ^ ^^ ^ ^^ ,N|a33 ^
'UVA 'W30 'IN 'IdVAM 'UV>113~I>1 'H 'U3IAI 'VfOlS 'VIINOn 'VN3 'VIVd 'VH 'VU3IAIVN 'J.H0N 'lSI39U3n0d 'HNU313 'SVSNVMV 'VN~l0A"10d '033Q 03VIAI 'VO™ 'SIQ3U ">TI0IAin '(MOS :ouABiopoA 3XNVZIHX 3! A3IIS3H
1
torek • 18. novembra 2014
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Govori se...
... da se v naših občinah občasno pojavlja orkan Darinka. Najprej so ga opazili pri sv. Vidu, kjer je iz arhivov odpihnil podatke o telefonskem denarju, sedaj je enako storil pri Urbanu. In baje se še širi...
... da so ptujski predvolilni zlobneži dejstvo, da je iz neke poletne obmorske počitniške hiške vsak dan prihajal neki novinar, hudobno povezali s politično (ne)odvisnostjo taistega novinarja. So tisti, ki iščejo v obiskih te hiške kakšno drugo vsebino, kaj manj zlobni?
... da smo šele ob videmski »telefonski svinjariji« ugotovili, kako majhna je Slovenija. Saj smo si pravzaprav vsi v žlahti. Eden se je v neko žlahto poročil, drugi je ločen v žlahto, tretji je prijatelj od prijateljice, četrti mrzli bratranec od vroče sestrične ... Ampak glavno je, da smo vsi nedolžni!
. da so se v vidovski fari odločili od uredništva Štajerskega tednika pokasirati večkratnik dobička od prodaje časopisa, ki ga zaslužimo s pisanjem o njih. Baje so na večkratnike navajeni že iz telefonskih časov. Zahtevi se pridružuje bratska občina Urban.
... da so kazni za nepravilno odlaganje smeti skoraj ta-
kšne kot tiste za nepravilno vožnjo. Kakšnega sorazmerja ni videti. Kot tudi ne sorazmerja z realno vedno nižjimi plačami .
Vidi se ...
... da so nekateri polni odličnih zamisli, kako priti do zaslužka. Težava je le ena: ponudba je, povpraševanja ni ...
Profesionalno zaigram moža,fanta, ljubimca
CENIK
CENESOBREZ22%D0VJA
1.	SPREHOD 10C
2.	Sprehod + držanje za roko
3.	pouubvjavnosti^st
4.	paket s* poljub + drlanle za roko/pasu/ vratu • nasmeh 70£
+ GRATIS DiŽANJE ZA RIT
5.	kosilo z njenimi starši 6k
6.	javno slamiranje inpr, dretje predtvojo hlso da te ljubim) 100C
7.	se* 70« (v primeru da vzamete paket večih ponudb je se« zastonj)
s- se» po katerem celonoc ostanem obtebiinzasp1mz vami v objemu 1zoc
_¿2_
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
otfffiRM* YKr UTALA
RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 24. novembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Leto rojstva:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado prejme Anže Šuen, Ivanjkovci.
M»■ |>HHM www.felix.si
Qehx učila
Iskrice
Foto: Maks Vidovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Takšen predpražnik imajo nekje na Primorskem,« je ob današnji fotografiji tedna pripisal avtor Maks Vidovič. Prav gotovo bi marsikomu prišel prav, dodajamo v uredništvu ...
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
2				1			3	
5			2				4	8
				4	9	7		1
7		5			6			
4	9		7	8				
8						6		2
		7			5	1	9	
	6			7	1	8		
		4	3				6	7
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	v	©©	€€€	GGG
Bik	vv	©©©	€	GG
Dvojčka	vvv	©©	€€€	G
Rak	vv	©©	€	GGG
Lev	v	©©©	€€	GG
Devica	vvv	©	€€€	GG
Tehtnica	vv	©	€	GGG
Škorpijon	vvv	©©	€€	G
Strelec	v	©©©	€€	GGG
Kozorog	vv	©	€€€	G
Vodnar	vvv	©©	€	GGG
Ribi	vv	©©©	€€	G
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 18. do 24. novembra 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Zmeraj bodi nekoliko bolj prijazen, kot je treba.«
James M. Barrie
»Ko si nekdo zaželi neko žensko, pozna le polovico svoje želje. Želja v celoti se pojavi v trenutku, ko se zaveš, da si tudi ženska želi tebe.« Mario Benedetti
»Če želiš, da te drugi prenašajo, prenašaj ti druge.«
T. Kempinski
•k**
»Največkrat se dolgočasimo z ljudmi, s katerimi se ni dovoljeno dolgočasiti.« Francois de La Rochefoucauld
»Družba bi bila nekaj prekrasnega, če bi se ljudje iskreno zanimali drug za drugega.« Nicolas Chamfort
»Ko človek ljubi, se želi česa naučiti, nečemu služiti, se za kaj žrtvovati.« Ernest Hemingway
»Prijazen bodi s tistim, ki ga srečaš na poti navzgor, saj se ti prav lahko zgodi, da ga boš spet srečal pri spustu.« Mahmud Tajmur
»Brez snega ni zime, brez cvetja ni pomladi; tako tudi ni pravega veselja, če ga nimaš s kom deliti.«
Srbski pregovor
»Če sta dva vedno enakega mnenja, potem je eden od njiju odveč.« Winston Churchill
22 ¿za/mfeTEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 18. novembra 2014
PRAZNUJTE Z NAMI
Dan odprtih vrat - sobota, 22. november 2014 ob 9. uri vTalumu
V počastitev jubileja, šestdesete obletnice Taluma bomo odprli vrata vsem, ki bi si radi ogledali tovarno. Z veseljem vam bomo pokazali kako in kaj delamo. Se veselimo druženja z vami!
NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE
Glasujem za plesni par:
Ime in priimek plesalca:_
Ime in priimek plesalke:_
Ime in priimek glasovalca: _
Naslov:_
Tel. številka:_
Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije:
Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
Družba Radio Tednik Ptuj in občine Ptuj, Ormož, Sv. Andraž, Gorišnica, Dornava, Sv. Tomaž, Trnovska vas, Markovci terjuršinci
vabijo na prvo polfinalno prireditev
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, m
Generalni pokrovitelj
Perutnina Ptuj
0 Rogla
- '¿¿L"
T \ /
^ i
Na 1. polfinalni prireditvi bodo nastopili:
1.	Anja Fras, Metka Podgorelec, pesem Alenke Godec »ŽIVLJENJE JE LEPO« (OŠ Ormož),
2.	Lena Rimele, pesem Nine Pušlar »Pozdrav z ljubeznijo«, (OŠ Mladika),
3.	Nuša Gavez, pesem Alya »MOJA PESEM« (OŠ Vitomarci),
4.	Eva Tili, pesem »MED ISKRENIMI LJUDMI«, (OŠ Gorišnica),
5.	Metod Munda, pesem Tanje Ribic »ZBUDI SE« (OŠDornava),
6.	Tjaša, Tia in Tilen Šimenko, pesem Lojzeta SLAKA »NE PRIŽIGAJ LUČI« (OŠ Grajena),
7.	Mineja Tkavc, pesem Alenke Gotar »CVET Z JUGA (OŠSv. Tomaž),
8.	Miha Brumen s pesmijo Pepel in kri »DAN LJUBEZNI (OŠ Trnovska vas),
9.	Matevž Volaj, Janez Lukman, Jaka Perc, Maja Vizjak, Ana Luci, Lucija Fekonja in Aneja Bohinec s pesmijo Lojzeta Slaka »V DOLINI TIHI« (OŠ Miklavž pri Ormožu),
10.	JercaFeguš, AljažKampuš, VidaGlatz, VitoLevstik, pesemTinkareKovac »SPET« (OŠ Ljudski vrt),
11.	Zala Šešerko s soplesalkama, pesem Alye »MOJA PESEM« (OŠ Ljudski vrt),
12.	Katarina Vaupotič, pesem Alye »A VEŠ« (OŠ Velika Nedelja),
13.	Maja Cuš, pesem Alensk Godec »ŽIVLJENJE JE LEPO (OŠ Markovci),
14.	Lea Majcen, pesem Alye »MOJA PESEM (OŠjuršinci).
Vabljeni v večnamensko dvorano OŠ JURŠINCI, dne 19.11.2014 ob 18.00 uri. _
StajersM
v MISLIH ŽE NA
PREDPR0DAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC R0GLA do 20% ugodneje do 30.11. 2014
TOP PREDNOSTI SMUČARSKIH
VOZOVNIC ROGLA... ... 100 DNI SNEŽNE GARANCIJE
V sezoni 2013/14 je Rogla zagotovila 127 smučarskih dni. ...VELJAVNOST2 SEZONI
Smučarska vozovnica Rogla imajo veljavnost dve smučarski sezoni-razen prenosljive sezonske vozovnice, sezonske vozovnice s sliko, vozovnice za nočno smuko in urnih vozovnic. ... DODATNE UGODNOSTI Kar 30% popusta pri vstopu v termalne bazene in Savna vas v Termah Zreče, ob predložitvi dnevne (tekočega dne), večdnevne in sezonske smučarske vozovnice.
Informacije in nakup smučarskih vozovnice:
T +386 (0)3 757 6 171, E natalija.gosak@unitur.eu *www.rogla.eu
b-98č-i043
Veselimo se ponovnega druženja z vami.	www.radio-tednik.si
Štajerski
% novim pogledom na dogajanje TEDNIK dostopen tudi na internetu.
liSiMliiiil^
torek • 18. novembra 2014
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Prireditvenik
Torek, 18. november
9:00
11:00
17:00
Ptuj, Knjižnica I. Potrča: brezplačna delavnica Kako berejo ter uporabljajo
splet slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja
Dornava, večnamenski center: kulturna prireditev ob državnem prazniku
Dan Rudolfa Maistra, predstavitev knjige, slikanice Vojak, umetnik, junak
Rudolf Maister, odprtje razstave o Rudolfu Maistru
Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje Marjane Tomanič
Jevremov, Ormoška prazgodovinska naselbina
Sreda, 19. november
9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: družabno plesne igre z
Vladom Ostruhom 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura 18:00 Ptuj, Qlandia: Življenje brez obžalovanja, predavanje mag. Zmaga Godine Izrazite čustva
Četrtek, 20. november
18:00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: glasbeni večer ob praznovanju
20-letnice delovanja LAS za preprečevanje zasvojenosti MO Ptuj, otroci iz vrtca, učenci, dijaki, Blaž Vidovič, Mojca Ljubša, Tadej Toš 19:00 Ptuj, Mestni kino: pogovor ob filmu Boj za
Petek, 21. november
18:00
19:00
19:00
19:30
22:00
Moškanjci, Gasilsko vaški dom: prireditev Tudi mi se imamo radi, pevke ljudskih pesmi PD Ruda Severja Gorišnica
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Sprava po zlu stoletja, zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič, glasbeni utrinek Peter Gojkošek - bariton in Živa Horvat - klavir, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega
Slovenska Bistrica, Slomškov dom: komedija Nežka se moži, KUD Gaj Zg. Polskava
Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Nike Bezeljak in Nine Šorak
Zakaj (n)imam otrok(e)
Ormož, grad, Unterhund: Absurdna veselica
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 20. november: 19:00 Boj za, ogled filma in pogovor z režiserjem Sinišo
Gačičem in producentom Miho Černcem. Petek, 21., sobota, 22., in nedelja, 23. november 2014: 16:00 Vloga za Emo; 18:00 Kdo mi ugrabi ženo; 20:00 Medzvezdje.
GOSTILNA
man
Z vami že od leta 1932!
POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE
KMEČKA POJEDINA IN KRVAVICE
Vsak vikend nudimo pravo martinovo pojedino. Za vas pripravljamo več menijev na katerih boste našli pečeno raco, kmečki krožnik ali telečjo pečenko ...
PONUDBA MESECA: steaki in tris lignjev z izbrano prilogo in solato 6 €.
Maja Plazar s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptuj, Tel.: 02/788 56 00
SVET ZAVODA OS Zetale Čermožiše 45/b 2287 Žetale
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/1 2 - ZPCP-2D;)
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat/-ka bo imenovan/-na za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem rav-nateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ ŽETALE, Čermožiše 45 b, 2287 Žetale, z oznako » Prijava na razpis za ravnatelja«.
Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
Transportno in špedicijsko podjetje Špedicija Goja, d. o. o., Rajšpova 22, 2250
Ptuj, objavlja prosti delovni mesti:
DIREKTORJA (m/ž)
Delo obsega:
•	vodenje, načrtovanje, organiziranje poslovanja podjetja
Pričakujemo:
•	najmanj visokošolsko stopnjo izobrazbe
•	poznavanje zakonodaje in dobrih praks s področja dela
•	najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju transporta in logistike
•	znanje vsaj enega svetovnega tujega jezika
•	vodstvene in organizacijske sposobnosti
VODJE KOMERCIALE (m/ž)
Delo obsega:
•	vodenje komerciale v sektorju špedicije, transporta in logistike
Pričakujemo:
•	najmanj visokošolsko stopnjo izobrazbe
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
•	znanje angleškega in nemškega jezika
•	ustrezno poznavanje programskih paketov pri delu z računalnikom
•	vozniško dovoljenje B-kategorije
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi v dnevnem časopisu s pripisom »Za razpis - ne odpiraj« na naslov: Špedicija Goja, Rajšpova 22, 2250 Ptuj, ali po e-pošti: info@finakos.si.
V spomin Mariji Černila (1943-2014)
V sredo smo se na videm-skem pokopališču poslovili od Marije Černila: sodelavke v Kulturnem društvu Franceta Prešerna, dolgoletne učiteljice in ravnateljice v Osnovni šoli Videm, znanke, prijateljice, sosede. Vse prehitro smo se posla-vili in povsem nepričakovano - a žal dokončno.
O mnogih dogodkih bi lahko govorili, ki smo jih preživeli skupaj z njo. Na njeno zadnjo pot smo jo pospremili znanci in prijatelji, sodelavci in bivši sodelavci v šoli, sočlani v kulturnem društvu, sovaščani in soobčani, znanci z ulice in s številnih poti, ki jih je naša Marija prehodila v sedmih desetletjih svojega življenja. Veliko nas je bilo, kajti Marija je bila rada povsod, kjer so se ljudje družili in kjer so našli zadovoljstvo v skupnem ustvarjanju.
Življenjska pot večine Vi-demčanov se začela prepletati z Marijino takrat, ko se je leta 1962 zaposlila na videmski šoli. Mlada učiteljica je takoj našla pot v kulturo, tudi v športnem društvu smo jo srečali. Bili smo njeni učenci, njeni poklicni sodelavci in sodelavci v kulturi. Zlasti v Kulturnem društvu Franceta Prešerna smo ponosni, da smo z njo delili preštevilneprijetne trenutke kar pol stoletja. Pravijo, da je naš drugi dom šola; Marija pa je imela še tretjega - gledališki oder. Na njem je stala najprej kot igralka, nato pa desetletje dolgo kot režiserka predstav, ki so še danes ohranjene v spominu številnih gledalcev na domačem in sosednjih odrih. Srečevali smo se na Srakačevi poti, na haloški poti po poteh snemanja filma Svet na Ka-jžarju, na razstavah v naši Drvarnici, ki jih je pripravljala z nami, na številnih proslavah in drugih prireditvah, ki jih je pripravila, pa jih niti nimamo zabeleženih. Kajti ko si omenil ime Marije Černila, si najprej pomislil na šolo, takoj zatem pa na kulturo. In na njeno kulturno društvo, kajti v čast nam je bilo, da smo bili pomemben del njenega življenja.
Marija Černila se je rodila Hafnerjevim v Rogoznici leta
1943 in tam z mlajšo sestro Tilko preživljala otroška leta, od doma je hodila v osnovno in srednjo šolo - in leta 1962postala Videmčanka. Tu je spoznala Mirka Černila s Pobrežja in si z njim leta 1967 ustvarila družino, v kateri sta vzgajala sinova Boža in Gora-zda. Zgradili so si dom v Vidmu in v njem preživljali mirno družinsko življenje, ki so ga, kot sem že omenil, polega službenih obveznosti oblikovale tudi različne dejavnosti v prostem času. Celotna družina je bila na ta ali oni način vpeta v kulturo ali šport ali pa v oboje. V družinsko življenje je usoda prvič kruto zarezala pred dvema letoma ob Mirkovi smrti. A je Marija ostala trdna tudi po tem. Vsaj navzven smo jo poznali tako.
Marija Černila se je poklicno upokojila leta 1998. Nikoli pa se ni upokojila od dela v kulturnem društvu, kjer je bila v vodstvu do zadnjih trenutkov svojega življenja in je s svojim tehtnim mnenjem sooblikovala nadaljnji razvoj našega društva.
V soboto, 8. novembra, so sinova in sorodniki prišli Mariji voščitza njen 71. rojstni dan in ji zaželet več zdravja, saj jo je to začelo puščati na cedilu od julija letos, ko je prvič obiskala zdravnika. Pa namesto da bi skupaj z njo upihnili svečko na rojstnodnevni torti, so ji prižgali svečko v slovo: Marija je odšla od nas na svoj rojstni dan. A ostala bo v naših srcih, ostala bo v naših spominih. In kadarkoli bomo v kulturnem društvu pripravljali kakšno prireditev, kadarkoli bodo gledališčniki stopili na oder, kadarkoli se bomo na svojih sestankih pogovarjali o novih načrtih, vedno bo z nami delček Marije, saj je postala nezamenljiv in nepogrešljiv delček nas, ki smo imeli to čast, da smo živeli in delali skupaj z njo.
Marija, hvala vam za vse!
V imenu KD Videm: Jože Šmigoc
RADIOPTUJ
¿filetcc
www.radio-ptuj.si
V SPOMIN Herman Gaiser
S PTUJA
Minilo je dve leti, odkar si odšel brez pozdrava, a spomin nate živi v nas.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Tvoji najdražji
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame.
Pravijo, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
16. novembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil
Mirko Donaj
IZ MEZGOVCEV 3 C
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate.
Njegovi najdražji
08:00 Koncert PZ Ojstrovec 09:00 Utrip iz Ormoža 10:30 ŠKL
18:00 10 let klepeta I nic v Majšperku 19:30 ŠKL
20:00 Oddaja iz občine Destrnik 21:00 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulluri
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na TTX straneh SIP TV
08:00 Praznik občine Hajdina 10:00 Vesela jesen v Staršah 18:00 Srečanje DU Marjeta 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Iz mošta vino, pridi na Hajdino 21:30 Gostilna pri Francetu 22:30 Oddaja Uživajmo 23:00 Vldeo strani
08:00 M a rti nova nje na Čušekovi
10:00 10 let klepetalnlc v Majšperku
11:30 Oddaja ABCD
18:00 Ljudski pevci se predstavijo
10:45 Ptujska Kronika
20:00 M a rti nova nje na Polensaku
21:00 Dornava - Iz domače skrinje
22:30 Oddaja o kulturi
23:00 Vide o strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko starejša ali v okvari. Tel. 031 424
684._
PRODAM opaž, ladijski pod, bruna ter kamen škrilavec. Tel. 051 890
761._
PRODAMO telico simentalko, pašno, brejo 8 mesecev. Telefon 051 273 093.
PRODAM dve svinji domače reje, težki okrog 150 kg. Telefon 041 789
914._
KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. PRODAMO odojke. Tel. 031 542 318.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam sobo s souporabo kuhinje in kopalnice v okolici Ptuja, ženski srednjih let ali starejši. Tel. 051 413 601.
RAZNO
ŽELEZNIŠKE pragove (švelerje - rabljene) prodam. Tel. 041 893 305.
V Lekarnah Ptuj bodo ob dnevu sladkorne bolezni izvajali meritve sladkorja, holesterola in telesne mase ter svetovali, kako ukrepati glede na izmerjene vrednosti. URNIK MERITEV:
Lekarna	Datum	Ura
PTUJ	19. 11. 2014	8:30-11:00
BUDINA (QLANDIA)	19. 11. 2014	11:30-14:00
KIDRIČEVO	20. 11. 2014	8:30-11:00
BREG	20. 11. 2014	11:30-14:00
GORIŠNICA	21. 11. 2014	8:30-10:30
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki (samo za male oglase)
02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za veCje objave predhodno pokličite.
Zetale, Kočice • Pod streli lovske puške ugasnili dve življenji
Najprej sodil ljubici, nato še sebi
61-letni Tone Božičko je v petek zvečer s strelnim orožjem najprej sodil svoji 37-letni ljubici Pavlini Kajba in nato še sebi.
Vzrok za tragični dogodek naj bi bilo njegovo ljubosumje. Trupli umrlih so policisti našli v stanovanjski hiši v Kočicah, kjer je Pavlina Kajba živela. Pri njej je občasno bival tudi sicer poročeni Božičko. Skupaj sta imela 18-letne-ga sina, ki ga v času tragedijo na srečo ni bilo doma.
V petek nekaj pred 19. uro je Božičko poklical na telefonsko številko 113 in policiste zaprosil za intervencijo, češ da naj bi mu znana oseba grozila z orožjem. Na kraj domnevne kršitve sta odhiteli dve policijski patrulji. Očitno je Božičko policiste pretental, saj so na naslovu njegovega stalnega bivališča našli njegovo ženo, ki o grožnjah ni vedela ničesar. Zato so se možje v modrem odpravili še na lokacijo, kjer je živela Pavlina Kajba in pri kateri je Božičko občasno stanoval. »Policisti so ob prihodu na ta naslov v zaklenje-
v soboto zjutraj sporočil predstavnik za odnose z javnostmi Policijske uprave Maribor Miran Šadl.
Preiskavo na kraju dogodka so policisti nadaljevali v soboto. Trupli pokojnih so iz stanovanjske hiše v Kočicah odpeljali okrog 13. ure. 37-letna Kajbova z domačini v sicer redko naseljeni vasici sredi hribovitih Haloz ni ime-
la stika. Zaradi težav s psihičnim zdravjem naj bi bila na zdravljenju, Božičko pa naj bi že dalj časa govoril, da ji bo sodil, če si bo našla drugega partnerja. Na usodni petkov večer naj bi se krvnik Kajbi-ni hiši približal potuhnjeno in potihoma. Avto je pustil v grabi in po bregu navzgor pri-pešačil. In potem se je zgodilo najhujše.
Mojca Zemljarič
Na dvorišču urejene stanovanjske hiše v Kočicah so policisti pred garažo opazili sledove krvi. V garaži, v katero so stopili na silo, jih je čakal grozljiv prizor. V mlaki krvi sta v smrt omahnila 61-letni Božičko in 37-letna Kajbova. Je bilo razmerje med pokojnima skrhano? Ljubosumje je najverjetneje tisto, ki je možakarja gnalo v nerazumno dejanje.
ni garaži opazili sledove krvi, zaradi česar so na silo stopili vanjo in v njej našli ustreljeni trupli 37-letne ženske in 61-le-tnega moškega. Ob truplu so
našli tudi strelno orožje, za katerega je 61-letnik posedoval orožno listino. Dosedanje ugotovitve kažejo na to, da gre za umor in samomor,« je
Policisti in kriminalisti so kraj dogodka preiskovali še v soboto dopoldan.
Ptuj • Svetovni dan spomina na umrle in poškodovane v prometnih nesrečah
Cesta mora biti varna za vsakogar
„Pred več kot dvajsetimi leti je mati, ki je izgubila sina, prižgala prvo svečo na enem od velikih trgov v Londonu. Sledila ji je mati v Parizu. Bolečina, ki ju je se združila, je pritegnila mnoge, nastalo je veliko gibanje, ki se danes imenuje svetovni dan žrtev prometnih nesreč.
Osebna kronika
jzj^ifg Rojstva: Barbara
J^riT Rep' MaJeričeva ul-
• 4, Maribor - deklica Zoja; Urška Horvat, Draženci 54, Hajdina - deček Nik; Marjana Brumen, Zagorci 2, Juršinci -deklica Klara; Natalija Svenšek, Sela 29, Lovrenc na Dravskem polju - deček Jaša; Jana Tovornik, Hajdoše 22, Hajdina - deklica Neja; Urška Tikvič, Mestni Vrh 120 b, Ptuj - deček Filip; Milena Višnar, Čadram 58, Oplotnica
-	deklica Ema; Vesna Glavica, Ul. 25. maja 4, Ptuj - deček Tim; Sandra Kukovec, Bodkovci 8, Juršinci - deklica Neža; Tea Stefanovič, Vlahovičeva ul. 7, Kidričevo - deklica Liana; Branka Hajšek, Kočice 5, Žetale - deklica Rebeka; Barbara Slodnjak, Gregorčičev dr. 4, Ptuj - deček Luka; Mojca Lešnik, Trnovska vas 45 a, Trnovska vas - deček Timotej; Ines Mlaker, Tlake 54 a, Rogatec - deklica Mia.
a Umrli so: Julijana r-1 Pavlinič, roj. Grego-Cifž^lP rec' Draženci 35 b, ^ """ roj. 1937 - umrla 1. novembra 2014; Marija Černila, roj. Hafner, Videm pri Ptuju 5 d, roj. 1943 - umrla 8. novembra 2014; Marija Zakelšek, roj. Fa-kin, Kupčinji Vrh 47, roj. 1932
-	umrla 3. novembra 2014; Pavao Sabol, Litmerk 34, roj. 1936 - umrl 9. novembra 2014; Stanislav Letonja, Žetale 87, roj. 1927 - umrl 9. novembra 2014; Marija Čuček, roj. Hrga, Vitomar-ci 24, roj. 1928 - umrla 7. novembra 2014; Branko Posavec, Gerečja vas 13, roj. 1960 - umrl 8. novembra 2014; Kristina Ver-lak, roj. Fras, Stojnci 112, roj. 1929 - umrla 10. novembra 2014; Julijana Zupanič, roj. Ha-bjanič, Ptuj, Mlinska cesta 16, roj. 1928 - umrla 6. novembra 2014; Terezija Šafranko, Ptuj, Rogozniška cesta 22, roj. 1926
-	umrla 6. novembra 2014; Jožef Letnik, Ločič 26, roj. 1935 -umrl 7. novembra 2014.
i .. Poroke - Ptuj: Sed i n Y Babajič, Slovenja vas 47 c, in Arnela Dura-kovic, Bosna in Hercegovina
Na svetovnih cestah letno umre več kot milijon ljudi, več kot 30 milijonov pa jih je za vedno zaznamovanih s telesno poškodbo,« je na Ptuju izpostavil predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba.
Dodal je, da se je pred osmimi leti tudi njega zaradi prometne nesreče hčere ta bolečina dotaknila zelo globoko ter da je zelo pomembno, da vsi naredimo čimveč, da je ne bi doživljali tudi drugi: »V več kot osmih letih delovanja zavoda Varna pot, ki povezuje več tisoč ljudi, ki so v prometnih nesrečah nekoga izgubili ali so bili poškodovani, sem spoznal eno in edino moč, ki premaguje vse - ta moč je ljubezen. Če bomo spoštovali sebe, bomo spoštovali tudi druge. Če bomo spoštovali oboje, bo zagotovo manj pro-
Leta / podatki	2009	2010	2011	2012	2013	2014*
Število vseh prometnih nesreč	20.857	21.603	23.104	22.198	18.888	13.419
Število mrtvih v prometnih nesrečah	171	138	141	130	125	80
Število hudo telesno poškodovanih	1.061	886	921	856	708	621
Navedeni podatki veljajo za obdobje januar-september 2014
Vir: MNZ - Policija
Foto: Črtomir Goznik
Prikaz dela intervencijskih služb ob prometni nesreči, v katerem so sodelovali nujna medicinska pomoč ZD Ptuj, policisti in gasilci. Reševalci pa so predstavili tudi postopek oživljanja.
metnih nesreč, manj trpljenja in manj posledic!"
Na območju MO Ptuj je v zadnjih petih letih za posledicami prometnih nesreč umrlo sedem ljudi, več kot 30 jih je bilo hudo in več kot 1000 lažje
Prireditev ob Svetovnem dnevu spomina na umrle in telesno poškodovane v prometnih nesrečah je 14. novembra potekala na Mestnem trgu na Ptuju. Organizirala sta jo MO Ptuj ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, ki ga vodi Franc Kozel. Udeležil se je je tudi predsednik zavoda Varna pot Robert Štaba.
Slavnostna govornica je bila Rozalija Ojsteršek: „Hudo je otrokom jokati za starši, še težje je staršem ostati brez sina, hčerke. Cesta vzame mnogo preveč življenj ali jih naredi drugačne, zato naj svečka njim gori v spomin, nam pa v opozorilo, da je življenje samo eno."
telesno poškodovanih. V kratkem filmu, ki ga je posnela PeTV, pa so lahko udeleženci petkove svečane prireditve spoznali zgodbo motorista s 30-letnimi izkušnjami, ki je prometno nesrečo doživel julija letos, in njegove družine; gre za opomin več, da moramo biti vsi skupaj previdni zase in za druge. Naj se nam nikoli ne mudi, pomembno je le, da prideš na cilj. Cesta mora biti varna za vsakogar.
V kulturnem programu so nastopili mešani mladinski pevski zbor sv. Vida in pater Janez Ferlež, recitatorji ptujskih osnovnih šol ter mešani mladinski pevski zbor Alegro.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Elizabeta (19.) na belem konju prijezdi.
Danes bo sprva oblačno. Padavine bodo zjutraj večinoma ponehale, nato se bodo občasno pojavljale še predvsem v zahodnih in v osrednjih krajih, deloma kot krajevne plohe. Na vzhodu se bo oblačnost trgala. Pihal bo jugozahodni veter. Do noči ali v noči na sredo bo dež povsod ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, ob morju okoli 11, najvišje dnevne od 8 do 14, v alpskih dolinah severozahodne Slovenije okoli 4 stopinje C.
V sredo se bo delno zjasnilo, po nižinah bo ponekod zjutraj nastala megla. Čez dan bo delno jasno. V četrtek bo večinoma sončno. Zjutraj in dopoldne bosta po nižinah megla ali nizka oblačnost.
Foto: MZ
Foto: MZ