MOSTOVI 1 /1990/XXV 17
ŠILMMBSE
Borislava Šavli
Sprejetje in uporaba specifičnih strokovnih
izrazov na področju kakovosti
Acceptation et application specifiques
des termes dans le domaine de la qualite
»ASSURANCE DE LA OUALITE DE TRADUCTION POURS LES BESOINS DE UECONOMIE«, the-
me qui a reuni le 3 et 4 novembre 1989 a llidža, Sarajevo un nombre considerable de traducteurs
venus de tous les coins de la Yougoslavie, demontre toute son actualite et Tinteret qul regne pour
ce sujet.
En ce qui me concerne, j’aborderai le sujet de vocabulaire specifique qui a ete determine dans
les Normes Internatlonales dans le domaine de la »quailte«. La definition des termes relatifs aux
concepts de la qualite n’est pas celle retenue dans les dictionnaires. Le terme »qualite«, selon ces
normes, n‘est pas utilise pour exprimer un degre d’excellence dans le sens comparatif, il n’est pas
non plus dans un sens quantitatif pour des evalutions techniques. Le terme qualite est defini com-
me »ensemble des proprietes et caracteristiques d’un produit ou Service qui lui confere 1’aptitude a
satisfaire des besoins exprimes ou implicites«.
Uobtention economique d’une qualite satisfaisante implique Tensemble des phases d’activites
interdependantes telles que la conception, la production ou le Service apres vente et la
maintenance.
Področje kakovosti oziroma »popolne ka¬
kovosti« prinaša v praksi tudi za nas prevajalce,
novo terminologijo, ki bi jo morali obvladati že
po njeni definiciji, o kateri govorimo v uvodnem
delu; le-ta ni več samo tehnična, temveč go¬
spodarska in družbena kategorija. Danes se
govori o celotnem sistemu zavarovanja in
upravljanja s kakovostjo. Oseba, ki je zadolže¬
na za funkcijo kakovosti v podjetju, naj bi bila
na hierarhični lestvici upravljanja na enaki rav¬
ni kot oseba, ki odgovarja za proizvodnjo, in naj
bi bila od nje neodvisna.
V sodobnih izobraževalnih centrih na Zaho¬
du se posveča veliko pozornosti stalnemu
usposabljanju za omenjeni koncept »kako¬
vosti«.
Namen mojega prispevka je razložiti nekaj
pojmov in izrazov s področja zagotavljanja ka¬
kovosti in upravljanja v avtomobilski industriji,
kjer sem pred kratkim morala obvladati te nove
pojme.
Večji del terminov, ki so povezani s področ¬
jem kakovosti, ima posebno uporabo in pomen.
Za komuniciranje in razumevanje je nujno po-
18 MOSTOVI 1 /1990/XXV
znavanje njihove definicije. Iz že omenjenega
razloga pa je ne bomo iskali v slovarjih, temveč
v praksi mednarodnih norm Mednarodne orga¬
nizacije standardov ISO in naših JUS
standardov.
Popolna kakovost (qualite totale) zajema
vse faze spirale kakovosti (boucle, spirale de la
qualite), od organizacije in razvojnega biroja
(bureau d’etude) do tehnologije (methodes),
proizvodnje (fabrication, industrialisation) in
komerciale (commercial).
Ponekod, da bi poudarili pomen vseh faz za
zagotavljanje kakovosti, vsako fazo obravnava¬
jo posebej, tako da se govori npr. o kakovosti
zasnove (qualite due a la conception), kakovo¬
sti začetne faze proizvodnje (qualite due a la
mise en oeuvre).
Sistem kakovosti mora biti organiziran tako,
da omogoča nadzorovanje vseh dejavnosti, ki
vplivajo na kakovost, in sicer tehnologije, oseb,
ki upravljajo s kakovostjo, dinamike celotnega
podjetja, skupaj z vsemi dejavnostmi in storit¬
vami, ki so z njimi zvezane.
Sistem upravljanja kakovosti pomeni tudi
uporabo novih metod dela. Ena od njih je meto¬
da A.M.D.E.C. (Analyse des Modes de Defail-
lance, de leurs Effets et de leur Criticite — ana¬
liza vrst napak oz. okvar, njihovih posledic in
resnosti). To je preventivna analiza in jo mora¬
mo opraviti na vseh ravneh, ki vplivajo na kako¬
vost in omogočajo odkrivanje točk, na katerih
prihaja do napak, da bi jih lahko odpravili, še
preden izdelek zapusti tovarno (detection des
causes de defaillance). Pri tem je pomembno
tudi statistično obvladovanje procesa (maltrise
statistique du processus) za zmanjšanje škarta
in napak (rebuts et defaillance). Sistem A.Q.R. je
točkovni sistem ocenjevanja kakovosti (ki ga je
Renault vpeljal v vse svoje tovarne), pri katerem
je pozornost namenjena predvsem napakam in
njihovemu vplivu na varnost uporabe vozila. Po
tem sistemu so vozila primerna za trg oz. proda¬
jo, če so ob preverjanju kakovosti dosegla 140
točk.
Preverjanje kakovosti se opravlja s pomočjo
»AUDIT OUALITE«, ki naj bi zamenjal klasične
kontrolorje. Prevod teh dveh besed kot »prever¬
janje kakovosti« ne zadošča, ker imata širši
pomen in definicijo, še posebej beseda
»AUDIT«. V naši praksi se izraz med tehniki
uporablja brez prevajanja tj. v originalu. Beseda
»audit« prihaja iz angleščine in je v francoskem
jeziku ne prevajajo. Odločili smo se, da je tudi
mi ne bomo prevajali. Poglejmo, kaj vse naj bi ta
beseda pomenila. Audit je pravzaprav snema¬
nje, ugotavljanje stanja, metodična analiza, ka¬
tere cilj je ocena rezultatov in dejavnosti, ki se
nanašajo na kakovost. V nobenemu primeru
besede audit ni treba razumeti kot nadzora
(surveillance) ali kontrole (controle), ki imata po
omenjenih standardih drugačni definiciji. Pravi¬
loma postopek izvajajo osebe, ki ne prevzema¬
jo neposredne odgovornosti v sektorju, kjer se
preverjanje opravlja (secteur a auditer). Zažele¬
no je, da ga opravljajo v sodelovanju z osebjem
iz tega sektorja. Navadno naročnik audita an¬
gažira zunanje sodelavce — inženirje za kako¬
vost, ki delajo v specializiranih podjetjih za izva¬
janje kontrole — s katerim sklene pogodbo za
določeno storitev. Pri auditu sodelujejo izvršite¬
lji (auditeurs) in osebe iz sektorja, ki je predmet
audita (audites). Pri prevajanju teh besed se za¬
čnejo zapleti, ker moramo izraza »auditeur« in
»audite«, za katera v francoščini ostaja po ena
sama beseda, pri nas prevajati s celimi stavki,
da bi dosegli jasnost in razumljivost.
Audit kakovost se izvaja za izdelke, procese,
storitve, sisteme in sestavine sitemov, kar po¬
meni, da njegova uporaba ni omejena na en
sam sistem kakovosti ali njegove sestavine.
Takšni auditi se imenujejo »audit qualite pro-
duit« (audit kakovosti izdelka), »audit qualite de
processus« (audit kakovosti postopka) »audit
qualite de systeme« (audit kakovosti sistema),
poznamo še — »audit externe« in »audit inter¬
ne« (zunanji in notranji audit).
V ospredju vsega so odnosi med dobavite¬
ljem in stranko. Temeljna zahteva je dober izde¬
lek, primerljiv s konkurenčnim. Biti mora dobre
kakovosti, zanesljiv (fiable), nezahteven za
vzdrževanje. Konstruktorji francoske avtomo¬
bilske industrije (Citroen, Peugeot, Renault) so
v želji, da bi pri svojih dobaviteljih dosegli za¬
htevano kakovost, izdelali normo »Assurance
Oualite Fournisseur« (zagotavljanje kakovosti
pri dobaviteljih) in na podlagi te norme priredili
vprašalnik »Assurance Aptitude Fournisseurs«
(ocena sposobnosti dobavitelja). Ta služi kot
podlaga za opravljanje audita. Odvisno od
funkcije podjetja in narave izdelka, na kater ega
se audit nanaša, ocena kakovosti' zajema ce¬
lotne ali samo delne aktivnosti. Glede na to, da
MOSTOVI 1 /1990/XXV 19
je norma zagotavljanja kakovosti dobavitelja
enotna za vso francosko avtomobilsko industri¬
jo, so ugotovitve ocene kakovosti, ne glede na
proizvajalca, ki je naročil audit, avtomatsko ve¬
ljavne za vse. To praktično pomeni, da je doba¬
vitelj, ki seje dobro uvrstil npr. pri Renaultu, do¬
bil vstopni vizum pri vseh francoskih proizva¬
jalcih avtomobilske industrije.
Na podlagi dosežka ocene kakovosti doba¬
vitelje razvrščajo v 4 skupine: A, B, C in D. Do¬
bavitelj iz zadnje skupine D je izključen kot do¬
bavitelj. Dobavitelji, razvrščeni v skupinah A in
B, so sposobni za razvoj novih izdelkov, v sku¬
pini C pa so podjetja v čakajočem razredu, ki
morajo prirediti ustrezen načrt dejavnosti za
popravilo izboljšave izdelka »x«, za katerega se
določi rok. Po preteku roka se opravi nov audit
»audit de suivi«.
Upam, da bo teh nekaj vrstic kolegom preva¬
jalcem koristilo, ko se bodo znašli v okoliščinah
»audita«. Odpiranje gospodarstva v svet, pri¬
vabljanje tujega kapitala in ustanavljanje me¬
šanih podjetij bo tudi od nas prevajalcev zahte¬
valo določena prizadevanja, da ne bi zaostajali
za splošnim razvojem, ki si ga tako želimo.
Glosar izrazov s področja kakovosti
en conception — v zasnovi
en developpement — v razvoju
en production (industrialisation) — v proizvodnji (industrializaciji)
en installation — ob postavitvi
en essais finals — v končnih preizkusih
apres livraison — po dobavi
en reception — ob sprejemu
du fournisseur — dobavitelja
exterieure — zunanja
Assurance qualite = outil de gestion
—zagotavljanje kakovosti = orodje upravljanja
Attitude qualite — obnašanje kakovosti
Audit qualite — audit kakovosti
Boucle (spirale) de la qualite — petlja (spirala)
kakovosti
Construction de la qualite en preventif
—preventivna konstrukcija kakovosti
Demarche qualite — postopek kakovosti
Evaluation de la qualite — ocenjevanje kakovosti
Fonction qualite — funkcija kakovosti
Formation a la qualite — usposabljanje za
kakovost
Gestion de la qualite — upravljanje kakovosti
Maltrise de la qualite — obvladovanje kakovosti
Organisation generale de la qualite — splošna
organizacija kakovosti
Plan d’amelioration de la qualite — plan izboljšave
kakovosti
Politique de la qualite — politika kakovosti
Oualite totale — popolna kakovost
Systeme qualite — sistem kakovosti
Surveillance de la qualite — nadzor kakovosti
V strokovni literaturi se uporabljajo še naslednji
izrazi za kakovost:
— aptitute a l usage — sposobnost za uporabo
— aptitude a Temploi — sposobnost za uporabo
— conformite aux exigences — ustrezanje
zahtevam
— satisfaction du Client — zadovoljstvo kupca
Actions correctives — korekturne akcije
Accepter en derogation (un produit) — sprejeti
pod posebnimi pogoji
Adequation des moyens de production
— ustreznost proizvodnih sredstev
Adequation de la surveillance de la qualite
— ustreznost nadzora kakovosti
Capabilite (des moyens de controle) —sposobnost
delovnih sredstev kontrole
Capabilite (des machines) — sposobnost strojev
(mesure de capabilite du processus — merilo
sposobnosti procesa)
Criticite — risque de quaite chez le Client
— kritičnost, tveganje za kakovost pri kupcu
20 MOSTOVI 1/1990/XXV
caffutage — izločanje neustreznih izdelkov
cotation — ocenjevanje
controle par traqage — kontrola z opazovanjem
izdelka
cause accidentelle, aleatoire — nepredviden,
negotov vzrok
Defaut = non-satisfaction aux exigences de
l’utilisation prevue — neusklajenost z zahtevami
predvidene uporabe
Defillance ~ POtentionnelle - možna s|abos(
— previsionnelle — predvidljiva
Essais fonctionels et d’endurance serie —preizkus
delovanja in trajnosti serijske proizvodnje
Faisabilite — aptitude a la realisation —izvedljivost
Fiabilite — zanesljivost
Flux — cycle de production a partir de la
reception a l’expedifion — ciklus izdelave od
prevzema do dobave
Metrologie dimentionnelle — dimenzijske meritve
Responsibilite du fait du produit —
Responsabilite du fait du Service —
obveznost proizvajalca ali koga drugega, da
nadomesti izgube oz, nastalo škodo v zvezi z
določenim izdelkom ali storitvijo
Traqabilite — sposobnost opazovanja izdelka skozi
vse faze proizvodnje s pomočjo njegove
registrirane znamke. Pri ugotovljeni napaki je
možnost ugotavljanja, na kateri točki je do nje
prišlo.
Kathe Grah
Križi in težave s krajevnimi imeni
Ali lahko ter kdaj in kako uporabljamo v pre¬
vodih nemške oznake za slovenske kraje?
Vedno znova, z vsakim besedilom posebej,
je prevajalec besedila s topografskimi oznaka¬
mi postavljen pred vprašanje, kako te oznake
predstaviti v prevodnem jeziku (Zielsprache). V
jezikih, ki jih poznamo in navadno uporabljamo
v Evropi, obstajajo t. i. eksonimi, imena, ki jih za
topografske pojme uporabljajo v drugih deže¬
lah, torej na tujem področju in v tujem jeziku, in
ki so v izreki prilagojena jeziku poimenovalcev:
Roma — Rome — Rom — Rim
ali pa se uporabljajo oznake, ki so nastale iz
povsem različnih besednih korenov 1 :
Wien — Dunaj — Beč
Podobno poznamo poimenovanje v različ¬
nih jezikih na dvo- ali večjezičnih področjih,
kjer je problem sicer malce drugačen, vendar je
praktično, vsaj za prevajalca, podoben. Ena
glavnih težav pri tem je, da nimamo opraviti s
popolnim sistemom, ki bi ga bilo mogoče zanes¬
ljivo uporabljati. To velja tako za eksonime ka¬
kor tudi za poimenovanje na večjezičnem pod¬
ročju. Tako obstajajo v nemškem jeziku
domače oznake za nekatere kraje v tujih deže¬
lah, za druge pa spet ne, npr.:
Milano — Mailand
Venezia — Venedig
Firenze — Florenz
Toda Mantua, Piša, Ferrara so tudi v nem¬
ščini Mantua, Piša, Ferrara in Verona je Verona,
čeprav je za to mesto v nemščini nekoč obstaja¬
la oznaka Bern 2 , ki pa se je izgubila. Poleg tega
se uporaba oznake spreminja glede na okoli¬
ščine; kdor bi rad potoval v Firence, mu bodo
izstavili vozovnico za »Firenze«, ker se medna¬
rodni promet strogo drži imen, ki so uradno v
rabi v matični deželi — čeprav bo potnik v Ne¬
mčiji pri okencu verjetno zahteval vozovnico do
»Florenz«3 .
Posebna različica tega problema poimeno¬
vanja so še oznake dežel in krajev bivših kolo¬
nialnih dežel imperializma, v katerih so nekda¬
nje oznake nadomestila ali jih nadomeščajo
imena, ki jih uporabljajo tam živeča ljudstva:
Kampučija namesto Kambodža
Zimbabve namesto Rodezija
Seveda je stvar tukaj malce drugačna, toda
vnema, s katero si danes prizadevamo uporab¬
ljati oznake, ki jih uporabljajo v matični deželi
in/ali jih je le-ta sama izbrala, se čuti tudi na
sosednjih področjih uporabe imen in odpira