Politični ogled. Zasedanje državnega zbora se prične zopet dne 27. t. m. Vsled novega položaja na Ogrskem so bo tudi vspored za bodoče zasedaDje avstnjskega državnega zbora precej spremenil. Predvsem se boje obrtni krogi, da se obrtna postava ne reši pravočasno. Spremembe n...8tanejo zategadelj, ker bo v prvi povelikonočni seji vlada podala izjavo o ogrskem vprasanju, o čemer ss bo potem pričela rr zprava. Vendar se v vladnih krogih pričakuje, da se drngo branje o obrtnih postavah dožene še v mesecu majn, nakar bo vlada skrbela, da sprejme zakon gosposka zbornica nespremenjenega. Zgodi se to te tedaj, če ne bo poslanska zbornica na načrtu kaj znatnega sprezcinjala. Poljaki hočejo, da bi se obenem z obrtnim zakonom dognal tndi zakon proti pijaučevaaju; temn pa se npirajo nemški poslanci. Ako sa bodo delale obrtnemu zakonn ovire, namerava ga obrtni odsek spraviti v razpravo potom nnjnega predloga. Po Veliki noči se vrši novo zborovanje klnbovih načelnikov, ki sprejme baje sledeči dnevni 19. apriU 1906. red za povelkonočno zasedsnje državega zbora: 1. Zakon o v jaskih taksab; 2. obrtni zakon; 3. zakon o hmeljarstvu; 4. zakon o krosnjarstvu. Ako pride na vrsto tadi poverilni zakon, je zelo dvomIjivo z ozirom na to, da ae delegacije zberejo že poleti. Vlada se bo cajbrže zadovoliila z odobreniem dosedanjih izplačil k akopnim stroskom. Naslednik poslanca Žičkarja. Dne 29. maja se b> vršila volitev novega poslanua za 5 kurijo na Sp. fStajerskem. Velikanski voliloi okaj je skoro popolioma slovenaki, zato pa bcdi nasa skrb, da ai izvolimo pravega moža. Ljudski poalanec pete kurije naj ima srce in raznm za Ijndstvo in njegovepotrebe, kibo vedel pa tudi botel pomagati. Mi volilci zahtevamo od njega: 1. da spoStuje in brani večno veljavne nauke, ki jih je Kristug izročil svoji cerkvi, zlasti da bo kot poslauec branil krsčanski značaj gv. zakona in krščansko vzgojo mladine v ioli; 2. da bo odločao zastopal načelo gplošne in enake volilue pravice; 3. da ge bo pctegoval povgod za povzdigo kmečkega in delavskega gtann, katero je liberalizem d.slej najbolj potfakal v gtran; 4. da se bo boril za popolno enakopravnost z drngimi narodi cesarjn in državi vedno zvestih Slovenoev. Eratko, nas poslanec bodi posten kriatjan, značajen narodnjak ter iskren prijatelj kmečkega in delavgkega stanu. Eakor se gliši, se namerava potegovati za Žičkarjev marjdat gosp. Jakob Pnkl, posestnik t EoDJicab in Maria Eazersdorfu pri Dnnaju. Nova trgovinska pogodba s Švico. V novi trgovinski pogodbi a Švico je dobila naša država ugodnosti pri izvozn in 8icer se je znižala carina za izvoz našega ječmena, bmelja, žaganih izdelkov in perutnine. Sveže sadje v vrečah ali v vagonih se ostane naprej colnin« progto. Ravno tako zclenjava in krompir. V zavitkih poslano sadje (jabelka in hrnške) ima carino en frank. Za uvoz živine in meaa se je precej zvisala carina in gicer skoraj za polovico. Nasprotno pa je ostala carina za nvoz sira iz Švice k nam ista. Volilna preosnova. Iz Dnnaja poročajo, da je minister notranjih atvari, grof Bylandt-Rheidt v teh državnczborniških počitnicah izdelal načrt za delno spremembo predloge o volilni preognovi. Te gpremembe se tičejo stevila mandatov in razdelitve volilnih okrajev. V prilog Slovanov pogebno pa Slovencev la sprememba gotovo ne bo. 0tehapemembab se bo minister posvetoval gedaj po praznikih z načelniki atrank in kronovin. Zborovanje ceških katoliških kmetov Druatvo nSpolek čegkych katolickych rolniku" je imelo dne 17. t. m. v Narodnem domu (Besedi) v Brnu ca Moravskem svoje letno zborovanje. Navzočih je bilo okoli tri in pol tisoč deikih kmetov. Od poglance? so bili navzoči dr. Hrnban, dr. Eondela ii Sevčik. Na prošnjo druatva ge je udeležil zborovanja tndi brn8ki akof Pavel grof Hayn. Zborovanje je otvoril kmet Samalik, nrednik kmečkega lista rSelake Hlasy". Prvi je govoril poglanec dr. Hrnban, ki je omeail, da je neobhodno potrebna organizacija vseb katoliakih čeakib kmetov, da se morejo uapesnn bojevati *prnti napadom na vero in narodnost. Izrekel je obžalovanje, da 86 nova liberalna kmečka zveza na Moravakem rajši brati 8 takozvanimi uaprednjaki in socijaldemokrati, kakor da bi šla roko t roki ž njimi ter delovala v korist kmečkega ljndstva. Sprejela se je na predlcg poslanca Sevčik sledeča re^olncija, Vatero je imenovani v kratkih potezah razložil: Zbrani katoliški češki kmetje hočejo pri volitvah v različne zastope zastopati narodno pilitične, kmečke in vergke koristi in pravice ter bcdo skrbeli, da pridejo iate tndi do veljave. Nato je sledilo poročilo, ki izkaže lansko leto 93 javnib zborofanj. Po poročilu je govoril brnski skof grof Huya, ki je omenil v svojem govoru potrebo katoliške orgaoizacije ter je z ostrimi besedami obaojal delovanje nasprotn-kov vere proti sedanji soli in gv. zakonu. Zabvahl se je zborovalcem v prisrčnih beaedah, da so ga povabili v avojo sredo, da more nagtopiti za vergke koristt tadi na političnem polju, kar ni samo njegova pravica, ampak tudi njegova dolžnost (bnrno odobravanje!). Z besedami: Prepričan gem, da bo v blagoslovljenih deželah slovanskih apostolov kmaln zmagala katoliška zastava in vgepovgod zaplapolala! je gklenil svoj govor. Zborovanje se je nato zaključilo g trikratnimi slava-klici na papeža in eesarja. Vojaške zadeve odvzete tridentinski mestni upravi. Eakor poroc^a dunaj^ki ligt BZeit", je vlada tudi mestni upravi v Tr<dent.a odvzela vojaške poBle, kakor je to sturila v Trstu. List pravi, da je nameravala vlada že kedaj to storiti, a da se je temn ustavljal bivši tirolski namestnik baron Hchwarzenan. Vlada se je namreč prepričala, da niso na jnžaem Tirolskem razmere v tem pogledu tako dobre, kakor jih je t pisoval baron Schwarzenan, in da zahteva državna korist, da se tridentinskim mestnim očetom vojaški pogli odvzamejo in lzroče ondotoe-nu okr. glavarstvu. Italijanski ogleduhi. Iz Reke se poroča da je pnšla italijanska vojna ladija ,Ciklopu v Reko po torpede, katere je italijanska vlada naročila v tamosnji izdelovalnici torped. Pri prihoda je izjavil kapiten, da pride naravnost iz Benedk. Sedaj go pa dognali, da je ta bojna ladija dolgo križala ob iatrskem in dalmatinskem obrežju ter opazovala po stojan^e in luke avstrijske vojne mornarice. Na bolgarsko-turški meji že pokajo puške ? Eakor porocajo vsi bolgaraki dasopisi, dogodil 86 je zepet na turški meji slačaj, ki se bo moral diplomatičaitn pdtom poravnati. Bolgarskega vojaka, ki je stal na straži, go tarški vojaki napadli, da je bil prim ran streljati ter ie ustrelil tri turake vojake in nekatere ranil. Turški vojaki ao na vsak na^in botei priti ua bolgarsko stran. Socialna delavnost italijanskih katolikov. Italijanski katoliki ao želi na socialnem p>lju v zadnjem rTasu krasne vspehe. V njih-vih gospodargkib blagajnib, ki 80 nstanovljene v korist kmetov in maai^ili poaestnikov, je že 61 milijono7 Hr. Tadi z rrzn;mi drugimi pcdjetji so zeh koristili revnim kmetom, ki se morajo težko boriti za obstanek. Ustanovili go prodnktivne zadrnge in širili go^podar at?o. Vae organizacije italijanskih katolikov atejejo pol milijona članov. Punt na portogiški vojni ladji. V portugiski vojni mornarici je izbrnbnil punt. M>rnarjt vojne ladjo nDon Carloa" go zvezali V8e častnike ter brzojavili v glavno meato Li8abono, da bodo na mesto atreljali, ako ae jim ne izpolnijo sledee zahteve: 1. pomiloščenje vgeh pnntarjev, 2. odatranitev ujetih ča8taikov, 3. boljae službene razmere. Večina čaatnikov v mornaričnem ministratvu je za ugodite? uporniških zabtev.