Št. 25 (16.370) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' •' Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 fa 1945 v tiskarni 'Slovenilo' pod Vojskim pri Idriji, 2, '	1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla
zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul, MonteccN6-Tel.0407786300,fcix040772418 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_______________
Internet: http/wviM.primoiski.it/ e-mall: redakcija@primorski.it
1500 IIP	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
•	i.«f%	Spedizione in abbonamento postale 45%
0j77 EVRA	Art2, comma 20/b, legge 662/96 ■ Filialedi Trieste
SOBOTA, 30. JANUARJA 1999
Samo Miloševič ve, kaj hoče
Vojko Coua
Po včerajšnjih sklepih kontaktne skupine je povsem jasno, da Evropa in ZDA še vedno vztrajajo pri diplomatski in politični rešitvi kosovske krize. Tokrat so ukaz za pogajanja podprh tudi z grožnjami, a nihče ni navedel, kakšno rešitev hočejo za Kosovo. Vsi nasprotujejo secesiji, a to je edino skupno stališče, saj se o vsem drugem razhajajo. Francija in Italija imata enaka stališča, saj sta obe tako ali drugače vezani na Srbijo. Se bolj pa je nanjo vezana Rusija, ki bo lahko v Varnostnem svetu z vetom preprečila vsako odločitev, ki bi bila v nasprotju s srbskimi interesi. Nemčija ima precej vezane roke zaradi svojih mirovniških zelenih, tako da za odločnejši pritisk proti Srbiji ostajata le London in VVashington. Predvsem ZDA bi rade na kak način kaznovale Srbijo, a tudi same nimajo jasne vizije o prihodnosti Kosova.
Po besedah evropske komisarke Emine Bonino ima jasne cilje samo Miloševič. Te pa razen njega in njegovih najožjih sodelavcev nihče ne pozna.
Pogajanja v francoskem Ramboulletu naj bi bila nekaka repriza daytonsldh Pogajanj. Ob tem se sama po sebi vsiljuje domneva, da bodo kosovsko krizo rešili po bosanskem vzorcu z razdelitvijo kosovskega ozemlja, ki ga zagovarja Cosič.
Po njegovem načrtu bi Metohija in Pečka patriarhija pripadala Srbiji, vse ostalo pa naj bi prepustili Albancem. Ta načrt na terenu še ni uresničljiv, ker Srbom Se ni uspelo etnično očistiti ozemlja, ki bi jim Pripadal. Najbolj pravična Pa bi nedvomno bila reši-lov, da bi Kosovo postalo tretja republika ZR Jugosla-vije brez pravice do odcepitve. V takem primeru bi Srbi postali manjšinci na ozemlju, ki ga smatrajo za zibelko svoje državnosti. Že Jned kosovsko avtonomijo, M jo je predvidevala ustava 'z leta 1974 in jo je Miloševič enostransko ukinil, so kosovski Albanci po trikratni ceni kupovali srbska 1metja in ob svoji izredni rodnosti dosegb, da je sedaj na Kosovu le dva odstotka Oealbanskega prebivalstva. V taki hipotetični republiki 1 bilo življenje za srbsko Manjšino neznosno, saj •Ped obema skupnostima obstaja pravo atavično so-Vrastvo. Tega ne bi spreme-Prja niti prisotnost tujih ^ojaških sil, tako da ni čud-°’ da nihče nima pravega PPCrta za Kosovo. Vse-akor pa se večina strinja, aj6 sodanje stanje ne sme nr , ieyati, saj bi Evropo eplavila reka kosovskih "oguncev.
KOSOVO / MEDTEM KO SE KRVOPRELITJE NADALJUJE
Kontaktna skupina ukazala sprtim, naj se pogajajo o miru
Poziv so podprli z vojaškimi grožnjami - Miloševič in Rugova sta že pristala
LONDON - Zunanji ministri kontaktne skupine za nekdanjo Jugoslavijo so včeraj skoraj ultimativno ukazali, da sprte strani na Kosovu čez sedem dni začnejo pogajanja v francoskem Ramboulletu. Slobodan Miloševič je že pristal, srbska vlada pa je napovedala, da bo nadaljevala ofenzivo proti »teroristom«. Sešljevi radikalci so proti konferenci, vladajoči socialisti pa se ne bodo pogajali s teroristi. Na konferenco je že pristal Ibrahim Rugova. Medtem pa se na Kosovu nadaljuje krvoprelitje. V spopadih pri vasi Rogovo je bilo ubitih 23 kosovskih Albancev, življenje pa je izgubil tudi srbski policist.
Na 11. strani
________RIM / PREMIER NAPADA SVOJEGA PREDHODNIKA______________________
Odnosi med Prodijem in D’Alemo napeti
Prodijevi sodelavci pa napovedujejo, da se projekt za novo listo ne bo ustavil
RIM - Odnosi med premieram Massimom D’Alemo in njegovim predhodnikom Romanom Prodijem so vse bolj napeti. D’Alema je v intervjuju za londonski Financial Times dejal, da 'Oljka sem jaz, če v nekem zavezništvu mene ni, to ne more biti Oljka’. Prodi na to ni odgovoril, zato pa so njegovi sodelavci kritizirali »poskus.Levih demokratov, da bi pridobili hegemonijo v Oljki«, njegov sopotnik VViller Bordon pa dodal, da kritike projekta nove liste (Prodi, Di Pietro, župani gibanja Stomest) za evropske volitve ne bodo zavrle.
Napetost v večini je precejšnja. Premier pa je opozoril koalicijske partnerje, da bodo jeseni neizbežne predčasne volitve in da bo leva sredina poražena, če skupaj z vlado ne bo kos zahtevni preizkušpji evropskih volitev, volitvam predsednika republike in novim volilnim pravilom.
Na 2. strani
Andrea Monorchio gost devinske šole
TRST - Na povabilo Jadranskega zavoda združenega sveta in Mednarodnega centra za teoretsko fiziko se je včeraj mudil v Trstu generalni državni računovodja Andrea Monorchio, ki je po lastnih besedah želel pobliže spoznati pomembno mednarodno raziskovalno in izobraževalno dejavnost v tem mestu. Ogledal si je prestižni devinski koledž, ki mu predseduje Michele Zanetti, se na srečanju s predsednikom deželne uprave FJK Antonionejem zavzel za ovrednotenje in okrepitev dejavnosti te mednarodne šole, zvečer pa je njenim dijakom in vrsti uglednih gostov predaval o zahtevni italijanski poti do evra.
Na krajši novinarski konferenci v Devinu je Monorchio med drugim zagotovil, da so italijanski javni računi za lansko leto povsem v skladu z zastavljenimi cilji in da torej ni nobenega razloga za kakršenkoli alann, in to kljub znatno nižji gospodarski rasti od pričakovane.
Na 14. strani
TRST / V BORŠTU, BARKOVLJAH IN PRI CARBOLI
Še živ spomin na padle poročevalce
Barkovljanski gozdič poimenovali po Miranu Hrovatinu - Koncert za dobrodelno fundacijo
TRST - Po predsinočnji spominski proslavi posvečeni Saši Oti, ki se je odvijala v borštanski Srenjski hiši, je sinoči potekal koncert Luče Carbonija, katerega izkupiček so namenili fundaciji za otroke žrtve vojnega nasilja. Dobrodelna ustanova je poimenovana prav po Saši Oti in ostalih Raievih poročevalcih, ki jih je pred petimi leti ubila granata v Mostarju, Dariu D’Angelu in Marcu Lucchetti, ter po Miranu Hrovatinu, ki je kmalu zatem bil ubit skupaj z novinarko Ilario Alpi med poročanjem iz Somalije.
Hrovatinu je včeraj tržaška občinska uprava včeraj posvetila gozdič v Barkovljah (na sliki).
Na 5. strani
S helikopterji nad pribežnike
TRST - Za omejitev pojava nezakonitega priseljevanja bodo sile javne varnosti v Furlaniji-Julijski krajini v bodoče uporabljale vzdož ita-lijansko-slovenske meje tudi helikopterje in naprave za nočno opazovanje. Tako je sklenila deželna konferenca obasti javne varnosti, ko se je zbrala ta četrtek na tržaški prefekturi.
Na zasedanju so ugotovili, da so varnostne razmere v deželi sicer sorazmerno dobre, vendar so sklenili še okrepiti bodisi represivno kot preventivno dejavnost.
Na 6. strani
Razstava v Čast Avgustu Černigoju
OPČINE - Zarek ustvarjalnega duha je naslov slikarske razstave, ki so jo sinoči odprli v prostorih openskega Prosvetnega doma in sosednje Zadružne kraške banke. Razstava je posvečena velikemu umetniku in likovnemu pedagogu Avgustu Černigoju. ZSKD se mu je želela pokloniti na svojstven način in je v ta namen povabila umetnike od blizu in od daleč, da pošljejo svoja dela na razstavo v spomin na umetnika. Odziv je bil neverjeten: svoja dela je poslalo več kot 50 poklicnih in ljubiteljskih likovnikov.
Na 7. strani
Tržaški dopoldan brez avtobusov
TRST - Včeraj dopoldne je bil po tržaških ulicah posebno hud kaos. Od 9. do 13. ure so namreč stavkali avtobusi Konzorcijskega podjetja za prevoze ACT. Kot so povedali sindikati, je bila udeležba uslužbencev na njej skoraj 100-odstotna. Med stavko so sindikati priredili protestno manifestacijo. Ni izključeno, da bo v kratkem prišlo do novih stavk. Na 6. strani
Asfalt spet vzel mlado življenje
TRST - Mestni avtobus je včeraj zjutraj v središču Trsta do smrti povozil dijaka, ki se je s svojim mopedom peljal v šolo. Nesreča se je zgodila tik pred 8. uro na križišču med ulicama S. Spiridione in Mazzini. V njej je umrl 16-letni Gianluca Pasetti, ki je obiskoval klasični licej Dante Alighieri. Vest je v Trstu močno odjeknila.
Na 5. strani
VIDU/06
OD 7. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV
SEZONSKA RAZPRODAJA
j—— v veleblagovnici
VlDUSSI
Čedad - Trg Picco 14
POPUSTI OD 20 DO 50%
Moška, ženska in otroška oblačila Športna konfekcija
Največja izbira krzna v FurianijkJulijski krajini
TAX FREE

RIM / PREMIER NAPADEL SVOJEGA PREDHODNIKA_
D’Alema in Prodi vse bolj narazen
Prodijevi sodelavci po kritizirajo hegemonijo LD v Oljki
RIM - Sedanji predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema in njegov predhodnik v Palači Chigi Romano Prodi sta Sla dokončno vsak po svoji poti? Odnosi med voditeljem Levih demokratov in profesorjem iz Bologne niso bili nikoli idilični, sedaj pa se zdi, da gresta v tekmi za lidertvo leve sredine res vsak svojo pot.
D’Alema naj bi v intervjuju, ki ga je londonski Financial Times objavil včeraj, dejal, da »Oljka sem jaz«. Po poročanju britanskega finančnega dnevnika naj bi italijanski premier oporekal Prodiju pravico, da si prisvoji simbol Oljke. Dodal naj bi, da je je zagrenjen, ker se je Prodi lotil projekta, ki bi lahko osibil sedanjo vlado, medtem ko se je D’Alema zavzel za ohranitev Prodijeve vlade med oktobrsko krizo. Časopis tudi ugotavlja, da je bil premi ero v ton zaničujoč, ko je govoril o predhodniku.
D’Alema se v zvezi z agencijskimi novicami o intervjuju ni oglasil, vsebine pogovora ni ne potrdil ne zanikal. Romano Prodi pa ni hotel zaenkrat odgovoriti. Novinarjem, ki so ga vpraševali, kako ocenjuje izjavo, je samo dejal, da ne pozna originala, problem pa ni prevod. Medtem ko je bil bivši premier zmeren in se je izognil polemiki, so pa bili dokaj ostri njegovi sodelavci. Arturo Parisi, ki je bil s Prodijem v PalaCi Chigi kot podtajnik, je prešel v napad z zahtevo po uvedbi primarnih volitev, ki so po njegovem orožje za boj proti hegemonijo Levih demokra-topv v Oljki. Parisi je sicer
v začetku reagiral na intervju podpredsednika vlade Sergia Mattarelle za Corri-ere della sera, v katerem je predstavnik LS menil, da bo na prihodnjih volitvah sedanji premier avtomatično novi lider Oljke, Ce se bo vlada odrezala dovolj dobro. Nato je še zaostril kritiko, ko je zvedel za vsebino D’Alemovega intervjuja s Financial Timesom. »S tem, da je poudaril 'Oljka sem jaz’, je D’Alema samo potrdil skomine po hegemoniji,« je menil Parisi in izzval tajnika Ljudske stranke Franca Marinija, ki je branil Mattarello in se ogradil od »izvajanja Prodijevega pomočnika«, naj ne molči.
Parisijeva ofenziva je potrdila, da so tudi odnosi med bivšim premierom in Ljudsko stranko slabi, kot
kaže med drugim dejstvo, da se bivši premier v torek ne bo udeležil skupščine parlamentarcev LS. Glavni vzrok je v obveznostih, ki jih je Prodi sprejel, vendar vse kaže, da se ni ne Prodi preveč potrudil, da bi lahko zagotovil prisotnost, pa tudi LS ni napela vseh sil, da bi sklicala parlamentarce za datum, ki bi bil za bivšega premiera sprejemljiv.
Tudi o odnosih z Ljudsko stranko Prodi včeraj ni govoril. Zato pa se je odla-sil koordinator Di Pietro-vega gibanja VViller Bordon, ki je poudaril, da bodo Prodi, Italija vrednot in župani gibanja Stomest nadaljevali po svoji poti in oblikovali svojo listo za evropske volitve »v brk Mariniju«. Bordon je tudi zanikal, da bi nova lista sa-
mo odžirala glasove ostalim komponentam Oljke. Javnomnenjske raziskave naj bi kazale, da bi lista približno polovico svojih glasov dobila med tistimi, ki so doglej glasovali za Pol svoboščin.
Ni naključje zato, da je premier v intervjuju za Financial Times napovedal, da bodo prihodnji 4 meseci težavni. Ce pa bosta vlada in večina prestali preizkušnjo referenduma, predsedniških volitev in reforme volilnih pravil, se bosta okrepili in bosta krmarili Italijo do konca mandata. Ce pa ne bosta kos nalogi, bodo oktobra predčasne volitve in leva sredina bo poražena, je dejal predsednik vlade. Njegova ocena je izzvenela tudi kot opozorilo koalicijskim partnerjem.
RIM / VLADNI PREDLOG
Pravilnik za urejeno priseljevanje tujcev
RIM - Vlada je na redni petkovi seji izdelala dolgo pričakovani pravilnik za izvajanje zakona o priseljevanju in parlament mora izraziti svoje mnenje v roku 30 dni. Pravilnik uvaja vrsto določil, da bi zajezili in predvsem okvirili priseljevanje, ki danes poteka povsem neurejeno in prav zaradi tega ustvarja veliko problemov.
Med pomembnejšimi določili je uvedba »ga-
NOVICE
Cicuttinija bodo izročili Italiji
GORICA - Francija bo izročila Črnega terorista Carla Cicuttinija Italiji. Francosko kasacijsko sodišče je namreč zavrnilo priziv Cicuttinijeve-ga odvetnika zoper razsodbo prvostopenjskega sodišča iz Toulousa, ki je 15. julija lani izreklo povoljno mnenje o izročitvi Cicuttinija Italiji. Carlo Cicuttini je bil obsojen na dosmrtno jeCo, ker ga je italijansko sodišče spoznalo za krivega pokola pri Petovljah 31. maja 1972. Takrat so »neznanci« zvabili v past izvidnico karabinjerjev, ko pa so trije karabinjerji prispeli do »sumljivega« fiata 500, je peklenski stroj v avtomobilu poCil in vse pobil. Cicuttini je bil takrat predstavnik videmske celice neofašistične organizacije Grdine nuovo. Iz Italije je pobegnil oktobra istega leta po ponesrečeni preusmeritvi nekega letala pri Ronkah. Najprej se je vrsto let skrival v Španiji, zatem v Franciji, kjer so ga 17. aprila lani izsledili in aretirali v Toulousu.
Na Dunaju aretirali sina Licia Gellija
DUNAJ - Avstrijska policija je v petek dopoldne na dunajskem letališču aretirala sina Licia Gellija Maurizia in njegovo ženo Sereno Pači. Zakonca sta se malo prej pripeljala z letalom iz Firenc. Po izjavah avstrijskega zunanjega ministrtva je avstrijsko sodstvo izdalo zaporni nalog za Maurizia Gellija, ker ga obtožuje pranja umazanega denarja. Vse kaže, da je Serena Pači že dokazala, da ni bila vpletena v nezakoniti posel. Po avstrijskem zakonu morajo Gellija v roku 48 dni predati sodstvu, ali pa ga izpustiti.
rantov« za priseljence, ki so lahko zasebniki ali ustanove, uvedba anagrafskega urada za sprotno nadzorovanje števila priseljencev in njihove namestitve ter zaposlitve, ureditev seznama, na podlagi katerega bodo dodeljevali vstopne vize razdeljene glede na odvisno, avtonomno ali sezonsko delo, rezervacije pravice do postopnega vstopa v Italijo, tako da bodo tujci imeli pravico do vstopa na podlagi datuma prošnje, zagotovitev varnosti in življenskih pogojev za tiste ženske, ki opustijo prostitucijo, desetletna pravica do bivanja za one, ki so že pet let redno v Italiji. Bivalno dovoljenje bo treba zaprositi v roku 8 dni po vstopu v državo in ga bodo dodelili na podlagi možnosti dela in stanovanja. Zasebniki in organizacije, sindikati, krajevne ustanove in prostovoljna združenja pa celo sami tujci, ki so redno zaposleni v Italiji, bodo lahko jamčili za redni vstop tujcev v državo, z zagotovilom, da bodo delali in imeli urejeno bivališče.
Na glavnih mejnih prehodih bodo uredili centre za begunce, ki prosijo za zatočišče; z begunci se bodo ukvarjala združenja, ki bodo podpisala konvencije z državo. Tujce, ki jih je treba izgnati iz Italije, bodo namestili v zbirne centre, kjer pa bodo uživali osnovne človečanske pravice, med katerimi je tudi pravica do stikov z odvetniki, s humanitarnimi in drugimi organizacijami in
do sporočanje s sorodniki in znanci: v roku 20 dni, ki jih lahko izjemoma podaljšajo na 30 dni, bodo morali zapustiti državo. Centre bodo lahko upravljale tudi krajevne uprave in druge organizacije pod nadzorom krajevnega prefekta. Tudi nelegalni pribežniki bodo uživali osnovno pravico do zdravstvene oskrbe, v zdravstvenem sektorju pa bodo lahko redno zaposlili tudi tujce.
VREME / SEVER JE NEURJE LE OPLAZILO
Polami mraz pesti jug in srednjo Italijo
Več ur je bila zaradi snega zapita celo avtocesta med Salernom in Reggio Calabrio
ifji' •/. J"V
RIM - Kot vedno ob prehodu hitrih mrzlih front s severa sneži predvsem v srednji in južni Italiji. Včeraj je bilo najhuje v Moliseju, v Umbriji, na Sardiniji in v Kalabriji. V pokrajini Campobaso so zaradi visokega snega in izredno nizkih temperatur prrekinili pouk na vseh šolah. V zimskošportnem središču Campi-tello Matese je snežna odeja visoka meter in pol, tako da je dostop možen samo z zimsko opremo. Zimska oprema je obvezna skoraj po vseh cestah Moliseja.
Po veC urah truda je cestarjem uspelo odpreti avtocesto A3 Salemo-Reggio Ca-labria na odseku med Mormannom in Lainom. Najhuje je na Sili, kjer je živo-srebmi stolpec zdrknil na -12° Celzija. Predvčerajšnjem je tu zapadlo 40 centimetrov snega, vCeraj dopoldne dodatnih 30 centimetrov, tako da so vse vasi s tega območja odrezane od sveta. Zimska oprema je obvezna na cestah Cosenza-Crotone (na sliki AP) in na cesti Cosen-za-Paola. Oblasti so mobilizirale civilno zaščito, policijo, karabinjerje in cestarje. V Cosenzi je mobilizirana tudi občinska uprava, saj tudi tu močno sneži.
Težave so tudi v Umbriji, kjer ljudje po potresu še vedno bivajo v kontejnerjih, saj je izredno hladno, napovedujejo
pa temperature do -18° Celzija.
Kot rečeno je polami mraz dosegel tudi Sardinijo, kjer je najhujše nevšečnosti povzročil pravi orkanski maestral, ki je presegel hitrost 100 kilometrov na uro. Na tak veter nenavajen otok se je takoj znašel v težavah, saj so obširna območja otoka brez električne energije. V Caglia-riu so gasilci vso noc imeli polne roke dela, saj so morali odstranjevati polomljene veje, z ulic strešnike in reklamne napise. Letala in trajekti so povezovali otok s celino, a s precejšnjimi zamudami. Zaradi morja, ki je dosegel sedmo stopnjo jakosti je trajekt Civitavecchia-Cagliari zabeležil več kot dve uri zamude, trajekt Porto Torres-Genova pa veC kot tri ure. Dolgoročne meteorološke napovedi za srednjo in južno Italijo niso obetavne, saj delno izboljšanje pričakujejo šele v ponedeljek.
Italijani pa se lahko potolažijo v primerjavi s temperaturami, ki so jih zabeležili v severnem delu evropske Rusije. Na polotoku Kola je živosrebmi stolpec zdrknil pod -50° Celzija, tako da so zaprta vsa pristanišča ob Belem morju. Izredno hladno je tudi v Sankt-Peterbur-gu (-25°), v Moskvi pa je le nekaj stopinj pod ničlo.
POROČILO / RAZISKOVALNI ZAVOD EURISPES
Italija je vklenjena v preštevilne spone
Razkorak med severom in jugom se je v zadnjih letih še dodatno povečal
RIM - Italija je kot Guliver, ki nemogoče dati uzdo plemenske
je k tlom privezan s pravo mrežo nitk, tako da se le s težavo premika. Ta prispodoba najbolje sintetizira mnenje predsednika raziskovalnega zavoda Eurispes Gian Maria Fare o Italiji na pragu tretjega tisočletja. To izhaja iz poročila Eurispesa o Itabji leta 1999, ki so ga včeraj predstavili v Rimu. Italija ostane »vklenjena«, ker zaradi počasnosti birokratskega aparata ne uspe izkoristiti evropska financiranja, ker se mora mali podjetnik za začetek svoje dejavnosti spoprijeti kar s štiridesetimi administrativnimi prehodi. Tu so se banke in zavarovalnice, ki z državljani ravnajo kot s podložniki in ne kot s strankami, negotovosti in dvome povzročajo tudi protislovne razsodbe in obnašanje sodstva.
Kljub tem »nitkam« pa je država polna pobud in življenja. To dokazuje njen vstop v Evropo, nedavno sprejeti socialni sporazum med družbenimi silami, vloga oboroženih sil, ki so vse veC udeležene v mirovnih operacijah, in tudi italijanska sposobnost, da rešuje brezizhodne politične krize. Po ugotovitvah Eurispesa je
mu konju, ki hrza in hoče teči.
Ta konj bo moral opraviti ogromno dirk, da pa mu bo uspelo, mora premagati vsaj pet izzivov. Kot prvega Eurispes navaja posodobitev javne uprave, ki bi lahko za 3-4 točke znižala ceno denarja. Sledi mu radikalna reforma izobraževalnega sistema. V zadnjih petih letih so se stroški za izobrazbo v vseh državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj povečali glede na bruto domači proizvod (BDP). Izjema sta le Italija in Turčija. Tretji izziv je sodstvo zaradi prevelike strpnosti sodnikov do manjših prekrškov in zaradi izredne počasnosti. Četrti problem so davki, saj vstopajo italijanska podjetja v območje skupne valute v slabšem položaju, ker je povprečna obdavčitev višja za 5 točk kot v ostalih državah, kar vpliva tudi na zaposlitveno raven. Zadnji izziv je imigracija. Eurispes predlaga, da bi jo legalizirali, tako da bi priseljence sprejemali podnevi v pristaniščih in ne ponoči na nenaseljenih obalah. S tem bi obenem strli organizirani kriminal, ki živi od izvoza belega blaga.
Poročilo Eurispesa navaja tudi razkorak med južno in severno Italijo. Jug sopiha za ostalo državo predvsem, ker so v zadnjih letih znižali javna dela, tako da jih je sedaj veC na severu kot na jugu. V prvi polovici sedemdesetih let je bil razkorak med severom in jugom 35 odstotkov, danes pa znaša že 43 odstotkov. Prav tako se jug ni okoristil z devalvacijo lire, saj je v letih od 1992 do leta 1995 južnjaški BDP znašal 4. 5 odstotka, medtem ko je v srednji in severni Italiji ta znašal kar 9 odstotkov. Glede zaposlovanja je Jug v devetdesetih letih izgubil pol milijona delovnih mest. Tako da je trenutno na jugu brezposelnih 17, 2 odstotka delovne sile, na severu pa le 4,1 odstotka. Glede mladih pa je vsak drugi brez dela.
Ne glede na te podatke Eurispes ugotavlja, da Italija ni imala nikoli prave politike do svojega juga, ker je bil vsak poseg v funkciji severa in trga.
Nobelov nagrajenec za ekonomijo Modigliani pa je pomenljivo navedel, da bi bila Italija prva v svetu, Ce ne bi bila vklenjena v grozljiv sistem.
LJUBLJANA / DZ SPET NI ODLOČIL
ČEDAD / POGOVOR Z DR. ROBERTOM FERRIJEM
O vzajemnosti prihodnji teden
Poslanci se tudi včeraj niso mogli zediniti o naslovu zakonskega predloga
0 čedajski bolnici bodo odločali politiki
Racionalizacija struktur lahko izboljša zdravstvene storitve
LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je sklenil včerajšnje zasedanje, saj so poslanci že kmalu po prehodu na obravnavo vladnega predloga za noveliranje zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD) podprli predlog Mirana Potrča (-ZLSD) za prekinitev zakonodajne obravnave. Izredno sejo bo DZ nadaljeval prihodnji četrtek, 4. februarja, predvidoma z odločanjem o imenovanju novega obrambnega ministra. DZ je na včerajšnjem zasedanju tako za-Cel ter se pred dokončno odločitvijo tudi prekinil kar tri zadeve, in sicer odločanje o sprejemu zakona o ugotavljanju vzajemnosti, ratifikaciji slo-
vensko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovarju ter na koncu še odločanje o predlaganem noveliranju zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD.
Odločanje o zakonu o vzajemnosti je DZ odložil na predlog Franca Zagožna (SLS), potem ko državni zbor v prvem poskusu znova ni zbral zadostnega števila glasov za potrditev naslova zakonskega predloga v okviru druge zakonodajne obravnave. DZ je za tem prešel na včeraj prekinjeno odločanje o predlogu za ratifikacijo slovensko-hrvaškega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju.
Pri zakonskem predlogu, ki ga DZ sprejema z dvetretjinsko večino je od
67 navzočih"ža naslov zakona glasovalo le 52 poslancev in poslank, 12 pa jih je bilo proti. Sicer pa je DZ v okviru druge obravnave zavrnil predlog krščanskih demokratov (SKD) za spremembo zakonskega naslova, opozicijska stranka pa je s spremembo naslova tudi pogojevala kasnejšo podporo vladnemu zakonu, s katerim naj bi uredili ugotavljanje vzajemnosti, ki jo kot pogoj za pravico tujcev do nakupa nepremičnin v Sloveniji določata 68. člen slovenske ustave in t.i. španski kompromisni sporazum oziroma priloga 13 k Evropskemu pridružitve-nemu sporazumu. Pridru-žitveni sporazum bo stopil v veljavo 1. februarja letos. (STA)
Po podatkih, ki jih deželni agenciji za zdravstvo posredujejo teritorialna zdravstvena podjetja, je že sedaj jasno, da bodo razne deželne zdravstvene strukture v letu 1999 »proizvedle« kakih 15 milijard lir primanjkljaja. Izgleda, da bosta v tem okvi-m najbolj deficitarni osrednji bolnišnici v Trstu in Vidmu, vendar tudi s krajevnimi zdravstvenimi ustanovami ne kaže najbolje.
Kot kaže, namerava deželna uprava tudi letos posredovati z dodatnimi sredstvi, da se bilance uravnajo, vendar takšni posegi ne bodo mogli trajati v nedogled. Dežela je namreč pred dvema letoma izglasovala zakon 13, ki vnaša v zdravstveno strukturo dežele korenite spremembe. V tem okviru je prišlo tudi do re dimenzioniranj a nekaterih zdravstvenih
ustanov, med temi bolnišnice v Čedadu.
Reforma pa gre s težavo naprej, kajti ljudje se krčenjem zdravstvenih storitev upirajo. Protesti so sicer razumljivi, ne pa vedno tudi utemeljeni, saj je pozitivne plati reforme deželnega zdravstva ljudem težko razložiti. Res pa je tudi, da deželna uprava z doslej opravljenimi potezami ni bila prepričljiva. Glede čedajske bolnišnice je deželni odbornik za zdravstvo Ariis po protestih in nedavnem posvetovanju s krajevnimi upravitelji odločil, naj ostane še do konca letošnjega leta odprt oddelek za medicino. Z drugimi besedami povedano, izvajanje reforme je le preloženo, ne pa zaustavljeno.
O položaju in perspektivah čedajske bolnišnice smo tokrat vprašali za oceno izvedenca, dr. Roberta Ferrija, direktorja četrtega zdravstvenega podjetja, ki obsega vso srednjo Furlanijo in v katero spada tudi čedajski okraj. Dr. Ferri je sicer Tržačan z veliko poklicnimi izkušnjami. Med drugim je bil dvajset let odgovoren za sektor medicine dela v Trstu, šest let je vodil oddelek za preventivno medicino v Pordenonu, od avgusta 1997 pa je na čelu velikega zdravstvenega kom-prenzorija srednje Furlanije.
Dr. Ferri, kakšna bo torej usoda čedajske bolnišnice?
»Najprej naj povem, da bo katerakoli odločitev sprejeta na politični ravni, kajti naša ustanova ima tehnično-ope-rativne pristojnosti. Naše delo je upravljati zdravstveno strukturo, jo reorganizirati in pri tem izvajati usmeritve deželnega zakona 13. Ce pa bo na ravni Dežele prišlo do sprememb, se bomo ravnali po njih, v skladu s sredstvi, ki nam jih bo deželna uprava dala na razpolago.«
Govori se o tem, naj bi če-dajska bolnica postala gerija-trični center.
»To možnost preučuje delovna skupina v sodelovanju z videmsko univerzo in po naročilu deželnega odbornika. Rezultati bodo znani v zelo kratkem roku, verjetno že čez nekaj dni, nakar bodo ocenjeni na politični ravni.«
Vi izvajate toliko kritizirani deželni zakon o reformi zdravstva. Kako ga ocenjujete?
»Dejstvo je, da je bila splošna reorganizacija zdravstvenih struktur v deželi potrebna in neizbežna. Gre za to, da se najbolje izkoristijo obstoječe možnosti in se čimbolj omeji nesmotrna uporaba sredstev. Mnogo let se je namreč sistem krepil tako, kot da bi za njim obstajale neomejene možnosti črpanja sredstev. Kdor je kaj vprašal, je dobil. Potem pa so prišli problemi na rešeto. Danes si razmetavanja sredstev ni mogoče privoščiti in zdravstvena podjetja morajo skrbeti za to, da so ta sredstva pravično porazdeljena.«
V redu, toda, ali je možno doseči v zdravstvu boljšo ponudbo z manj sredstvi?
»Glejte, sploh ni rečeno,
_________KOBARID / DVODNEVNA DELAVNICA___________
Slovenski dijaki naj spoznajo zamejstvo
Furlanijo Julijsko krajino je na srečanju zastopalo Slovensko deželno gospodarsko združenje
KOBARID - Prejšnji konec tedna (23. in 24. t.m.) se je odvijala v kraju Livške Ravne nad Kobaridom dvodnevna delavnica v priredbi Projekta (NE) ZNANO ZAMEJSTVO, ki je bila namenjena pripravi programov ekskurzij za osnovne in srednje šole iz matice v zamejstvo. Pobudnik projekta je Turistična zveza Slovenije, sofinansira ga Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, koordinator in izvajalec pa je Agencija AGENS Žirovnica. Pri samem projektu, ki ima kot cilj pospešitev turističnih tokov iz Slovenije v zamejstvo, aktivno sodelujejo vse slovenske gostinsko-turistične in kulturne organizacije iz sosednjih držav.
V izredno lepem prizorišču Doma Kavka na Livških Ravnah, ki ga Center šolskih in obšolskih dejavnosti iz Ljubljane namenja slovenskim šolam za šolo v naravi, so se zbrali predstavniki omenjenih ustanov ter zamejskih organizacij iz Koroške, Porabja ter Furlanije-Julij-ske krajine. Našo deželo je zastopalo Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Čedada, ki je prikazalo ostalim sogovornikom turistični potencial in možnosti za eno ali večdnevne ekskurzije v Benečijo. Občina Kobarid je predstavila lokalno ponudbo in zanimivosti. Sodelovali so tudi profesorji in študentje Srednje ekonomsko turistične šole Radovljica ter Višje
strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled.
Agencija Agens, ki je že priredila nekaj odmevnih predstavitev obmejne turistične ponudbe (NE) ZNANO ZAMEJSTVO v Sloveniji (GostTur Maribor, Alpe Adria Ljubljana, Primorski sejem Portorož), ima sicer dokaj gradiva za ponudbo izletov ciljnih skupin iz Slovenije (šole, upokojenci, delavski sindikati, itd.) pri nas: Kanalska dolina, Rezija, Nadiške in Terske doline, Brda, Kras, itd. Na delavnici je bilo napovedano, da naj bi slovenski pristojni organi odobrili 100 šolskih izletov v šolskem letu 1999-2000, ki bi bili porazdeljeni po vseh pokrajinah zamejstva.
UUBLJANA / ODLOČNO STALIŠČE
Ministrstvo za okolje proti odstrelu volkov in risov
LJUBLJANA - Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj po riQvno zahtevalo takojšnjo ustavitev izvajanja sporne odločbi 0 odstrelu petih volkov in petih risov. Enako stališče je ome n)eno ministrstvo izrazilo že s protestnim pismom ministr stvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano konec lanskegi e,a’ slednje pa odločbe o odstrelu doslej še ni odpravilo.
Ministrstvo za okolje in prostor zahteva tudi upoštevanji lomačih in mednarodnih naravovarstvenih obveznosti h s®ndardov glede ohranjanja velikih zveri. Volk in ris sta ko Avtohtoni vrsti izjemno redko in pomembno naravno boga j 0 Slovenije. Njuno streljanje je po mnenju ministrstva \ rj^item nasprotju z domačo zakonodajo, poleg tega pa obl vrsb uživata varstvo tudi po evropski zakonodaji.
Nujna je tudi uskladitev politike lovstva, kmetijstva ir arstva narave v prid uresničevanju interesov tako kmetij tTSu razvoja kot tudi gospodarjenja z divjadjo. Ob tem n; nunstrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da domači stro ovnjaki opozarjajo na pomanjkanje znanstvenih dokazov c svilčnosti populacije volka in risa. Mnenja so tudi, da sc _ vedbe Lovske zveze Slovenije o številu volkov in risov \ oveniji neargumentirane in strokovno sporne. Prav tako se n Ptiujstrstvu ne strinjajo z težnjami lovcev, da z odstrelon .ozirajo populacijo, ki številčno ni stabilna. Ravnanje Lov st6i?vezeTi vlaga zahteve za odstrel redkih in ogroženih vr z Cl 80 poleg tega še zavarovane, je popolnoma protislovne luiovo opredelitvijo za naravovarstveno organizacijo. Zmr'0VC* arSumentirajo odstrel z škodo, ki jo te zveri pov jn Cliu- Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstve Zrorl rano 80 v letu 1998 izplačali za škodo, ki so jo pov lari l G ve^*be zveri, vključno z medvedom, 30 miijonov to žeiQV Okoliščine pri preiskovanju primerov škode pa ka ijev na to> da se rejci ne ravnajo po načelu dobrih gospoda Z;n,'n nt; varujejo svojih čred, ne fizično in ne s plačilen Prost 0Va rdh premij, menijo na ministrstvo za okolje ir pre or' ^ah te vajo tudi kazenski pregon lovca, ki je kljut
LJUBLJANA / PREDLOG URADA ZA ZENSKO POLITIKO
Starševski dopust tudi za očete
Slovenija bi z uvedbo očetovskega dopusta začela uresničevati direktivo EU
LJUBLJANA - V Sloveniji je sistem porodniškega dopusta v primerjavi z državami EU dobro urejen, ustrezna sta namreč tako njegova dolžina kot tudi nadomestilo dohodka. Pri sprejemanju nove zakonodaje na tem področju pa je vendar treba razmišljati tudi o obogatitvi sedanjega sistema, in sicer z večjo vključenostjo očeta v vzgojo in v nego otroka, je na novinarski konferenci o novem predlogu zakona o starševskem dopustu in družinskih prejemkih povedala direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik.
Vera Kozmik je ob tej priložnosti predstavila poglede urada za žensko politiko na to področje. Njihovo mnenje je namreč, da bi morala biti porodniška shema mej ena tako, da bi ostala pravica do 105 dni porodniškega dopusta, tako oče kot mati bi zatem imela pravico izkoristiti vsak po 90 dni individualnega in neprenosljivega dopusta, kdo bi izkoristil preostanek starševskega dopusta pa bi bila njuna odločitev.
Ena od novosti omenjenega predloga zakona, o katerem je sredi tega meseca razpravljal tudi odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, je
namreč tudi očetovski dopust, ki bi bil namenjen izključno očetom in bi znašal 45 dni. Takšna medba pomeni začetni korak k mesniče-vanju direktive EU o starševskem dopustu, ki jo je 3. junija 1996 sprejel svet EU, njene zahteve pa so morale države članice zadovoljiti do 3. junija lani (z izjemo Velike Britanije, ki mora to storiti do konca letošnjega leta). O omenjeni direktivi je na današnji novinarski konferenci spregovoril glavni svetovalec za področje delovnih razmerij z belgijskega ministrstva za delo Michael De Golš, ki je tudi pojasnil, kako je sistem starševskega dopusta mejen v Belgiji.
Direktiva EU je sestavljena iz dveh delov. Prvi opredeljuje pravico do starševskega dopusta za oba starša, in sicer določa, da imata oba zaposlena starša individualno in neprenosljivo pravico do starševskega dopusta v trajanju najmanj treh mesecev do osmega leta starosti otroka. Naj višjo starost otroka, v okviru katere lahko starši izkoristijo pravico do starševskega dopusta, določijo posamezne države z lastno zakonodajo, ne sme pa presegati starosti osmih let, je pojasnil De Golš.
Direktiva EU opredeljuje starševski dopust kot individualno pravico vsakega delavca, ki je neprenosljiva od moškega na žensko in obratno. To je posledica stališča EU, da je treba spodbujati enake možnosti in obravnavo moških in žensk. Kot je pojasnil De Golš, je direktiva oblikovana dokaj fleksibilno, tako da članice zlahka upoštevajo njena določila. Vsaka država namreč lahko v svoji zakonodaji predvidi starševski dopust, skrajšani delovni čas zaradi starševstva ali pa kombinacijo obojega. V Belgiji so po De Golsovih besedah na primer to uredili tako, da lahko oče in mati izkoristita tri mesece starševskega dopusta ali pa šest mesecev skrajšanega delovnega časa zaradi starševstva. S soglasjem delodajalca pa se lahko delavci in delavke dogovorijo tudi za drugačen sistem.
Drugi del direktive opredeljuje dopust za nego in varstvo otroka in tudi v tem primeru je treba upoštevati načelo enakih možnosti. V Belgiji so to uredili z določitvijo, da lahko oče in mati letno izkoristita vsak po deset dni ne-plačnega dopusta za nego otroka, je pojasnil De Golš. (STA)
da so bila velika sredstva, ki jih je dobivalo zdravstvo v preteklosti, jamstvo za kakovost in učinkovitost. Saj vidimo tudi na državni ravni. Pogosto se je dogajalo in se še dogaja ravno obratno. Ta reforma gotovo ne rešuje idealno vseh problemov, vendar se z njo uvaja racionalizacija, ki bo ponudbo izboljšala. Na tem sektorju je potrebno strogo načrtovanje ter preverjanje in reforma, ki nas sili v pregled celotnega sistema, bo imela nedvomno pozitivne učinke.«
Govoriva o Čedadu. Je lahko tako široko območje brez bolnišnice?
»Najprej je treba povedati, da mora biti bolnišnica, da je to lahko v pravem pomenu besede, ustrezno opremljena z vsemi neobhodno potrebnimi aparaturami in storitvami. Na primer, kirurški poseg je treba izvesti v takoi-menovanem "emergenčnem okolju", ki je v stanju nuditi pacientu jamstvo, do katerega ima pravico. Takega okolja čedajska bolnišnica nikoli ni imela za seboj. Kdor je mogel, se je zato za zahtevnejše posege že od nekdaj obračal v večje centre, revnejši in ostareli, ki jih je na tem območju veliko, pa so se morali zadovoljiti z nezadostno zdravstveno strukturo.«
Kaj pa je v načrtu kot alternativa?
»Ce bi šlo izvajanje reforme nemoteno naprej, bi utrdili takoimenovani oddelek RSA (residenza sanitaria as-sistenziale), ki je usmerjen predvsem v rehabilitacijo. Ze sedaj ima Čedad 50 takšnih ležišč, dobil bi jih še nadalj-nih 25 in bi tako postal največja tovrstna enota v našem okrožju. Za hujše primere pa bi prišla v poštev bolj opremljena videmska bolnišnica.«
Marsikdo pravi, da je za nekatere kraje Videm predaleč.
»Ta problem se v javnosti napačno predstavlja, zato se med ljudmi širijo tudi neupravičene bojazni. Poleg omenjenih RSA predvideva reforma namreč tudi bistveno okrepitev posegov na domu. Cedajsko območje je glede tega problematično in to "teritorialno emergenco" bo treba izvajati s sodobno opre mljenimi rešilci in prisotnostjo zdravnika pri posegih na domu. To se uspešno izvaja že v mnogih državah. Dokazano je, da so takšni posegi mnogo bolj učinkoviti, pa tudi število sprejemov v bolnišnico se zmanjša. Nadalje predvideva reforma tudi pospešitev pregledov in ambulantnih posegov.«
Ah lahko glede čedajske bolnišnice tvegate kakšno napoved?
»Težko je, da bi bila ta struktura tako opremljena, da bi kot bolnišnica zadostila vsem potrebam. Mislim, da je treba pri načrtovanju deželnega zdravstva upoštevati celovit položaj ter objektivne potrebe in možnosti. Potrebnih bo 6-7 let prilagajanja novim razmeram, preverjati pa je treba vse možnosti. Vsekakor, kot sem prej dejal, odločitev o morebitnih spremembah zakona mora sprejeti deželni svet, naša ustanova pa bo ukrepala v skladu s sprejetimi sklepi.« (D.U.)
Katera je res
»naSa banka
Spošt. uredništvo PD,
V zvezi s pismom g. Petarosa, objavljenim v PD v Četrtek 28.1., mislimo, da smo dolžni nekaj pripomniti kot Sindikalna Sekcija Zavoda NTKB.
Ni naša naloga, da bi debatirali, kateri dejavnik je odločilen za vzdevek »naš«, oz. kaj naj ta vzdevek sploh pomeni. Res je glavnica NTKB popolnoma v lasti banke Antoniana Popola-re Veneta, vsekakor pa bi želeli g. Petarosa spomniti, - mogoCe je to po pomoti izpustil iz svojega pisma -, da poleg delničarja, upravnega in nadzornega odbora, sponzorizacij, veC ali manj dvojezičnih Čekov ali pisem, spada k Novi Tržaški kreditni banki tudi 170 uslužbencev, ki, to pa si upamo mi trditi, so »naši«. Naši smo bili, ko so nas imenovali za »banca jugoslava«, ravno tako smo »naši« tudi sedaj, kljub mnenju g. Petarosa.
Sindikalna sekcija FISAC-CGIL NBCTKB
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika.
Dovolite, da uslužbenci Nove tržaške kreditne banke povemo nekaj svojih misli ob razmišljanju g. Roberta Petarosa, katera banka je res »naša« banka.
Ce je edino merilo za vzdevek »naša« lastništvo, je izven vsakega razglabljanja, da Nova Tržaška kreditna banka ni v lasti zamejskih Slovencev. Ali so »naše« in do katere mere so »naše« naj odločajo strokovnjaki za slovenska podjetja v zamejstvu.
Kot pripadnikom slovenske manjšine, s katero se uslužbenci NTKB istovetimo, se nam zdi umestno, da je pravilno in primerno, Ce slovenski mediji v zamejstvu le poročajo o »ne-naši« banki, kadar je le-ta s svojo spe-
y— /Zf/vji/n' r z/H'/eA/fM'f/
Mandrije pri Sv. Ivanu leta 1951
GLOSA
Slovenci znaoako
Vera Tuta Ban
Cut pripadnosti narodu imamo vsi; tudi tisti Slovenci, ki so pošiljali in pošiljajo otroke v italijanske in mednarodne šole, tudi tisti, ki ne berejo slovenskega dnevnika in ne poslušajo slovenskega radia in televizije, čutijo, da so in da so bili Slovenci. To ni vprašljivo, seveda v sedanjem in preteklem Času. Vprašljivo je vse tisto, kar je vezano na globljo in zavestno povezavo z narodom, torej na prihodnost.
Na konkretnejša vprašanja o tem, kako smo prepričani v enoten etnični prostor, se pa tudi zavedni Slovenci oglašamo z različnimi distinguo. »Mi« imamo Cisto drugačne probleme in »-oni tam« v Sloveniji nas ne morejo razumeti; »njihovi« učbeniki so sicer dobri, a za »naše« šole so neprimerni, bolje imeti svoje, prevajati italijanske. Slovenija je zdaj država, ali pa je za nas tudi »matična domovina«, ki jo poznamo in kamor radi zahajamo? Se prepoznavamo v njenih simbolih? Je npr. slovenska zastava tudi »naša« zastava?
Odkar je na slovenskih barvah zvezdo zamenjal grb, obstaja po analogiji sum, da je v njem skrita ideologija samo enega dela Slovencev, ideologija Triglava, morja in zvezd. Aha, torej nacionalizem. Tega pa zamejci ne maramo iz več dobro znanih razlogov in zato imamo do slovenske zastave svoje pridržke: ponosni smo, ko jo vidimo vihrati v Ljubljani, v Kranjski gori ali na mednarodnih sejmih kot simbol Slove-nije-države, ne moremo se pa zediniti, da bi isti simbol predstavljal slovensko narodnost na naših šolah in v naših ustanovah. Slovenci v zamejstvu smo raje brez zastave, brez zaščitnega znaka, skratka Slovenci z napako.
Kroži glas, da si je neki eminentni borec za pravice slovenskega jezika v Trstu izmislil novo, posebno zastavo: slovensko trobojnico z navpično zeleno progo. Ne vem, Ce z grbom ali brez njega in to navsezadnje niti ni važno. Vem pa, da me ob sami misli na kaj takega zagrabi žalost, jeza in obup. Reakcija je nagonska, emocionalna, nic v skladu s splošno racionalno urejenostjo, v kateri živimo. Pa kaj hočemo: simboli tičijo z eno nogo v racionalnem, z drugo pa v emocionalnem svetu, zato jih občutimo, še preden jih razumemo; imajo paC
razsežnosti, ki presegajo samo materialni videz.
Kaj pa Ce se bojimo prav tega? Emocionalnosti in drugih duhovnih razsežnosti (slovenske) duše, ki včasih psotavljajo na glavo materialistične pojme o velikem in majhnem, pomembnem in nepomembnem, o družbenih vlogah, itd. Morda pa res kar naprej kot narod pometamo pod preprogo eksistencialna vprašanja, kdo smo, od kod prihajamo, s kom hodimo in kam gremo, in se raje ubadamo s pragmatizmom strankarskih investicij, zamujamo pa dolgoročne kulturne naložbe. Poglejmo samo, kako ravnamo prav s skupnimi petimi ustanovami, ki so za nas najveCjega kulturnega pomena: Slovenski raziskovalni inštitut je brez strukture in brez prostorov; Glasbena matica je v neprimernih prostorih in brez denarja in namesto ustrezne pomoči dobiva nasvete, naj okrni svojo dejavnost, kar je npr. Slovensko gledališče že storilo; knjižnica je tudi po obnovitvenih delih ostala brez prostega dostopa do knjig. Vse to ni naključno, ima svoj skupni imenovalec. Se kmet ve, da žita, ki je namenjeno za seme, ne sme pojesti, tudi Ce ni kruha na mizi. Mi se pa za seme sploh ne brigamo, samo da je kruh na mizi!
Toda zašla sem predaleč. Raje naj iz izkušenj povem še nekaj o vprašanju slovenske zastave, ki naj predstavlja Slovence v Italiji. O tem smo se pred nekaj leti na pobudo župana Pangerca zbrali na posebnem posvetu vsi župani in podžupani slovenskih občin od Ste-verjana do Doline in smo ugotovili, da je slovenska zastava ena sama in da je opisana v slovenski ustavi. Kdor se prišteva k slovenskemu etničnemu prostoru, mora uporabljati paC to zastavo. Zato je bilo takrat soglasno sklenjeno, da se v občinah, kjer je po statutu zagotovljena raba slovenskih simbolov, uporablja slovenska zastava z grbom.
Vsi ostali »izumi« ne morejo imeti nikakršne uradne vrednosti. Povzročili pa bi prav gotovo neizmerno psihološko škodo, saj bi zarezali prav v tisto razbolelo mesto odtujenosti, ki danes še posebej potrebuje, da bi ga negovali in po možnosti zacelili.
Sv. Ivan je veljal za predel, kjer je bilo največ mandrij, danes pa ni nobene razlike z mestom, saj je tudi ta predmestna četrt pozidana. Leta 1951 je Mario Magajna ujel v svoj objektiv priletnega mandrijerja pri delu (Arhih OZE)
PISMA UREDNIŠTVU
cifiCnostjo, programi in dejanji zasidrana v slovenski živelj v zamejstvu.
Ob prevzemu delov aktive in pasive iz lidvi-dacijskega postopka minule T.K.B. je Nova Tržaška kreditna banka prevzela v delovno razmerje vse uslužbence (170) preminule banke. S tem je postala podjetje, ki v Italiji zaposluje najveCje število slovenskih uslužbencev in omogoča preživetje prav tolikšnemu številu slovenskih družin. Novo lastništvo ni razmestilo odvečnega osebja po svojih podružnicah v mestu ali v deželi, temveč so vsi ostali pri NTKB. Odgovorni za posamezne službe v NTKB so ostali dotedanji kadri.
Kot javnost dobro ve, se odvija poslovanje s strankami dvojezično (po potrebi večjezično). Formularji so dvojezični do enake mere kot je dvojezičnost prisotna pri italijanskih bankah s slovenskim ali pretežno slovenskim lastništvom. Dopisovanje je glede na občevalni jezik stranke slovensko ali italijansko. Glede Čekov naj omenimo, da je tudi TKB imela poleg dvojezičnega naziva le italijansko besedilo; NTKB je podedovala to napako po njej. Ob ustanovitvi in začetku poslovanja Nove tržaške kreditne banke in ob drugih priložnostih je njeno lastništvo izjavilo, da mora NTKB ohraniti svojo specifičnost in svoj slovenski pečat. Ob odločitvi o pripojitvi NTKB v Banco Antonia-no Popolare Veneta je lastništvo naznanilo preko svojih najvišjih predstavnikov odločitev, da bo tvorila pridružena NTKB v sklopu Anton-venete posebno telo. To telo bo deležno posebne avtonomije s prisotnostjo slovenske komponente v njenih organih (kreditni odbor). Ponovno je lastništvo potrdilo, da mora to telo ohraniti slovenski peCat, ne le s prisotnostjo slovenskih uslužbencev, dvojezičnega naziva, dvojezičnih obrazcev, temveč tudi in predvsem z odprtostjo in razpoložljivostjo do gospodarskih pobud zamejskih Slovencev in do podpore nepridobitnim pobudam zamejskih Slovencev. Dosedanja dejstva potrjujejo resnost teh namenov.
Glede pripomb o sponzorstvu športnih društev naj povemo opravičilo za jezikovno popačenko »Nuova Kreditna«. Preminula TKB je nazivom športnega društva dodala akronim BCTKB, ki so ga pa športni delavci in zlasti poročevalci v svojem žargonu kmalu poenostavili v naziv »Kreditna«, s katerim so Slovenci in Italijani istovetili TKB. Ob nastanku NTKB in prevzemu sponzorstva je spontano nastala skovanka »Nuova Kreditna«, ne da bi imel kdorkoli namen pačiti, žaliti ali zasmehovati slovenski jezik. Vsakdanja praksa postavlja pravila: Ce se športni možje (tudi tisti z odličnim posluhom za
slovenski jezik) ne hudujejo nad tem jezikovnim spačkom, pomeni, da so ga prevzeli kot dopolnilo k društvenemu nazivu in ne kot poimenovanje sponzorja, ki bi v takem primeru zahteval popolni dvojezični naziv.
Glede zasidranosti NTKB v slovenskem okolju naj zadostuje le nekaj skromnih dejstev poleg zgoraj omenjenih. Naše dnevno glasilo v Italiji, v katerem se v glavnem istovetimo zamejci in iz katerega povzemamo novice in dogajanjih, ki se nas zadevajo, se tiska tudi po zaslugi razumevanja lastništva NTKB. V odločilnem trenutku je omogočilo izdatno posojilo brez stvarnih jamstev, niti ni zahtevalo zastopstva v upravi ali kontrole v poslovanju. Našteli bi lahko še druge pobude, vendar pa ni naš namen, da bi s tega mesta pretirano hvalili svoje blago. Naj le omenimo, da NTKB, prav zaradi potenciala svojega lastnika, nudi in bo mogla nuditi v še večji meri po •pripojitvi, poslovno oporo slovenskim zamejskim podjetjem v tistih razsežnostih, ki jih »naše« banke zaradi nezadostnih dimenzij objektivno ne morejo nuditi. Kratkovidno gledano se to lahko pojmuje kot konkurenca in konflikt z »našimi« bankami, dolgoročno pa to pomeni komplementarnost med »našimi« bankami in banko, ki hoCe in mora (po izjavah njenega lastništva) tudi po združitvi ohraniti slovenski pečat.
Ali bo Banca Antoniana Popolare Veneta po pripojitvi NTKB ohranila specifičnost novega avtonomnega telesa? Če smemo soditi po dejstvih in ne po lepih besedah, ni o tem nobenega dvoma. Banca Popolare Antoniana Veneta bo ohranila specifičnost tega telesa vse dotlej, dokler bodo Slovenci v Italiji to smatrali kot potrebno. Ce pa zamejci menimo, da je prisotnost »ne-naše« banke v slovenski stvarnosti neumestna in nezaželjena, Antonveneta prav gotovo ne bo nasprotovala volji Slovencev: umaknila bo svojo odprtost in razumevanje in pripravljenost nuditi svoj poslovni potencial. Poleg »naših« bank bodo Slovencem še vedno na razpolago druge banke, ki desetletja poslujejo s slovenskimi strankami in z njimi služijo. Vsak zamejski Slovenec lahko preveri v kolikšni meri, večji ali manjši, je vsaka od teh bank pripravljena razumeti in podpreti slovensko zamejsko gospodarstvo in druge pobude slovenske zamejske stvarnosti.
Naj zaključimo, da ni nekorektno, niti zavaju-joCe ali celo naivno, Ce naši mediji poročajo, niti ni žalostno, Ce naš Človek piše o »ne-naši« banki, kadar je ta s svojo odprtostjo in dejanji zasidrana v prizadevanju v korist slovenske stvarnosti. O tem dejstvu pa je naše modrovanje odveč, saj je slo-
venska stvarnost o vsem tem informirana.
Uslužbenci NTKB
KPI in TIGR
Spoštovano uredništvo!
V zanimivo pisanje gospoda Ambroža Kodelje o TIGRu in FRA-MASONIH v Četrtkovem Primorskem dnevniku se je v zvezi s KPI vrinilo nekaj napak.
»Akcijski pakt« sta KPI in TIGR podpisala 15.12.1935 (ne pa 1939; glej Enciklopedija Slovenije, 1, str. 35).
K pravici Slovencev pod Italijo do samoodločbe, odcepitve in združitve v lastno državo, se je KPI zavezala najprej samostojno na lastnem prenovitvenem kongresu v Lionu leta 1926 (glavno zaslugo ima tržaški komunist Vladimir Martelanc; glej ES, 5, str. 226-7), nato še bilateralno z izjavo KPI in KPJ februarja 1933 in nazadnje trilate-ralno z Izjavo KPI, KPJ in KPA iz aprila 1934 (-glej ES, 4, str. 215). Teze zanjo (avtorji: tržaška komunista Dragutin Gustinčič in Ivan Regent ter Karel Hudomalj) sta še prej (decembra 1933 in januarja 1934) potrdila Balkanski sekretariat in splošni sekretariat Komunistične internacionale.
Ravel Kodrič
Zakaj je odpadel element šola?
Spoštovani!
25. januarja je zapadel rok za vpisovanje v prve razrede šol vseh stopenj. S tem smo seznanjeni vsi, saj je tudi vaš dnevnik tej temi posvetil veliko pozornosti.
Moja hčerka obiskuje letos 3. razred nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah in je stala torej pred odločitvijo, kam po zaključnem izpitu. Gre za važno življenjsko izbiro, ki je za 13-letne otroke zelo zahtevna, saj ne morejo poznati vseh svojih nagnjenj, želja in zmožnosti, poleg tega pa 25. januarja ni zapadel rok za predvpis, po katerem si lahko še vsakdo premisli, ampak za pravi vpis, torej za nekaj dokončnega. Pričakoval sem, da bodo profesorji staršem in otroku stali ob strani pri tej izbiri vsaj z usmeritvenim nasvetom, ki bi nam pomagal pri odločitvi. Do tega pa na naši šoli ni prišlo, vem pa, da so starši otrok, ki obiskujejo druge slovenske nižje srednje šole, bili z usmeritvenimi nasveti seznanjeni.
Sprašujem se, kako je mogoCe, da je v trikotniku otrok-šola-starši odpadel prav element »šola«, še posebno, ko pomislim, da smo starši nemudoma seznanjeni z ostalimi, po mojem mnenju manj pomembnimi stvarmi, ki se dogajajo na šoli, kot je na primer packanje po Galebovem dnevniku. Tako packanje je vsekakor graje vredno, vendar je, vsaj po mojem mnenju, obrobne važnosti v primerjavi z izbiro višje srednje šole.
S spoštovernjem
Marko Lupine
_ BARKOVLJE / SPOMINSKA PLOŠČA V OBMORSKEM GOZDIČU
Svečano poimenovali »Vri Mirana Hrovatina«
_____BORŠT / V SRENJSKI HIŠI_
Domač spomin na Sašo Oto
Luca Corbonizo fundacijo, ki nosi ime podlih kolegov
Večer ob peti obletnici smrti v Mostarju
Barkovljanska obala je bila še posebej privlačna včeraj v sončnem in vetrovnem dopoldnevu, ko so v obmorskem gozdiču odkrili plošCo v spomin na Mirana Hrovatina. Našemu kolegu bi bil tak dan všeč, pa ne zaradi svečanosti, pac pa zaradi čudovitega razgleda, ki se mu je ob takih priložnostih nudil s praga doma visoko na Kontovel-ski cesti.
Televizijskega snemalca ni veC že skoraj pet let, od kar so ga 20. marca 1994 ubili v Moga-dišu skupaj z Raievo novinarko Ilario Alpi, spomin nanj pa ni zbledel, nasprotno: tržaška občinska uprava mu je celo posvetila gozic, ki bo odslej uradno »Vrt Mirana Hrovatina«. Med borovci na levi strani vodometa, Ce gledamo morje, so ob stezi postavili ploščo iz belega kamna s črnim in-sertom in posvetilom vrta Miranu Hrovatinu. Odkrila sta jo med preprosto slovesnostjo Pa-trizia in lan Hrovatin, pokojnikova vdova in sin. Okrog ni ju so se zbrali sorodniki, številni prijatelji in znanci sku-Paj z nekaterimi predstavniki krajevnih ustanov: med temi tržaški podžupan Roberto Bandam, pobudnik posvetitve vrta Miranu Hrovatinu.
Zamisel se je porodila Ze v prvih dneh po umo-tu, ko so občinski predstavniki vprašali gospo Patrizio, kaj bi lahko tržaška Občina storila zanjo in za takrat komaj 8 let starega sina. »Posvetite mu vrt, kjer se zbirajo otroci,« je bil od-
govor, ki ga dobro razme vsak, ki je poznal Mirana in njegovo ljubezen do otrok in do narave. »V redu, to bomo storili,« je odgovoril Damiani. Trajalo je precej Časa, vendar je Illyjeva uprava držala obljubo. »Gre za preprosto dejanje,« je včeraj pojasnil Damiani v skopi izjavi ob odkritju plošCe, »ki smo ga odobrili pred letom dni: občina naj počasti z ločenimi dejanji tiste, ki so posvetili svoje življenje svobodi informiranja.«
Podžupanova izjava je lahko nerazumljiva, Ce ne poznamo okvira zadnjih polemik okrog javnih pobud v spomin na padle kolege Hrovatina, pa seveda tudi D’An-gela, Lucchetto in Sašo Oto. Desnica namreč že nekaj Časa glasno zahteva, da bi počastili tudi Almeriga Grilza, ki je izginil v nepojasnjenih
okoliščinah med vojno akcijo v Mozambiku, ko je bil s skupino protivladnih gverilcev. Gre za ljudi, ki so imeli različna življenja in različno smrt, je z velikim dostojanstvom zapisala v javnem pismu Lucchet-tova vdova, ki ne oporeka morebitnim pobudam v spomin na Grilza: naj se ga spominjajo njegovi somišljeniki, ki imajo pravico do lastnih pobud, ne smejo pa zahtevati, da bi po smrti združevali tiste, ki so bili med življenjem zelo daleC, kot je lahko bil Grilz in njegovi privrženci, za katere sama Lucchettova navaja, da so mazali naše spomenike.
DaleC od tega odločnega a spoštljivega zadržanja pa se je žal opredelil barkovljansko-rojanski rajonski svet, ki je glasoval proti poimenovanju gozdiča po Mi-
ranu Hrovatinu in predlagal poimenovanje ulice po »vseh tržaških padlih za svobodo informacije«.
Mimo pristranskih polemik pa ostaja dejstvo, da so Miranu Hrovatinu posvetili barkovljanski obmorski gozdič s trajnim znamenjem in to s kratko svečanostjo v ganjeni tišini, brez retoričnih govorov in uradnih nastopov, v intimnosti spominov vsakega od prisotnih na ubitega snemalca.
Ganjenost pa je sinoči prepustila mesto močni in mladostneni glasbi, pa tudi besedam prijateljstva in ljubezni: v športni palači se je Luca Carboni oddolžil z rock koncertom spominu D’Angela, Lucchette, Ota in Hrovatina. Prav fundaciji, ki deluje v korist otrok žrtev vojne in nosi ime po teh padlih, so dodelili izkupiček glasbene prireditve.	s.p.
ToCno na dan 28. januarja je poteklo pet let od smrti Saše Ote in njegovih kolegov Marca Lucchette in Daria D'Angela, ki jih je sredi Mostarja ubila granata, ko so izvrševali svoj Časnikarski poklic seznanjanja javnosti s tragično morijo na Balkanu. Kako je spomin na tisti tragični dogodek še vedno živ, je pokazala Četrtkova spominska svečanost, ki jo je v spomin na svojega sovaščana Sašo Ota priredilo PD Slovenec v Srenjski hiši v Borštu v prisotnosti Sašovih staršev, vdove in drugih svojcev ter prijateljev in znancev.
Svečanost je uvedel predsednik društva Emil Petaros. Podčrtal je Sašov lik požrtvovalnega, potrpežljivega in ustvarjalnega delavca za družino, vaško in širšo slovensko zamejsko skupnost, kot Človeka »polnega dobre volje in vedrine, vedno pripravljenega priskočiti na pomoC človeku ali skupnosti.« V sklepnem delu svojega pozdrava je izrazil upanje in željo, da bi bilo »že enkrat konec te krvoločne vojne in da bi vsi narodi na Balkanu kmalu živeli Človeka vredno življenje«. Sašov lik in njegovo delo, je dejal, naj nam bo v oporo pri premeščanju raznovrstnih težav pri našem delu za kulturno rast naše vasi in naše celotne narodnostne skupnosti.
Potem, ko so prisotni počastili spomin Saše in njegovih kolegov z minuto molka, je pianistka Tatjana Jercog z moCnim umetniškim podoživljanjem zaigrala štiri Rahmaninove preludije, nato pa je imel poglobljen spominski nagovor glavni urednik informativnih oddaj Radia Trst A Saša Rudolf. Po uvodnem razmišljanju o ponavljajočih se človeških napakah, ki ponižujejo življenje na raven umiranja na obroke, ko se postopno in podzavestno odpovedujemo najprej idealom in nazadnje še svobodi in življenju z veliko začetnico, je nadaljeval: »Zavestno in sistematično obujanje spomina na mostarsko granato nam bo vlilo novega zaupanja, nam dalo tisto prepotrebno moC, s katero so se naše matere in oCetje uprli fašističnim poskusom zatrt j a vsega, kar je bilo demokratično in predvsem slovensko. Duh tedanjega odpora, ki se je pričel ravno na prelomu 20. in 30. let s TI-GRom in dosegel višek v zmagovitem vseljudskem narodnoosvobodilnem boju, mora tleti v nas tudi v današnjih
dneh, Čeprav z drugačnimi sredstvi, vendar z istim ciljem, ki je v pravični zagotovitvi pravic naši narodnostni skupnosti, v uresničevanju naših želja in upravičenih potreb. S tem se ne bomo zgolj oddolžili spominu na junake, ki so padli v napadu na borštanski bunker, se hvaležno poklonili vsem živečim in pokojnim vaščanom, ki so jih Colottijevci zverinsko muCili, paC pa bodo naše misli romale še v muslimanski predel Mostarja, kjer je hrvaška granata pred 260 tedni prekinila mlada življenja, Saše, Marca in Daria.«
Saša Rudolf se je nato zadržal pri aktualnem vprašanju Slovencev v Italiji, to je pri zaščitnem zakonu in opozoril na nevarnost poskusov, da bi ga v fazi dokončnega oblikovanja poplitvili, znižali zaščito na stopnjo folklorne skupnosti pod pretvezo, da »ne smemo preveč zahtevati, češ da bi s tem izzvali odpor in reakcijo pri večini.« Govoril je o odgovornosti večinskega naroda pri sprejemanju zahtev manjšinskih skupin, »kajti pravica, ki za pripadnika večine lahko velja kot privilegij, je za pripadnika manjšine prepotrebni vzvod za preživetje. Večina mora to razumeti, Ce si resnično želi sožitje in mir.« Na koncu je izrekel še misel, da celo najboljši zakon ne bi vseh zadovoljil, in ne bo popravil in odpravil vseh krivic, ki smo jih prestali v zadnjih 70. letih. »Pripravljeni moramo biti,« je menil, »tudi na kompromis, ki pa ne sme ogrožati bistva.«
Po govoru Saše Rudolfa je Tržaški oktet ubrano, kot zna, zapel pet vsebinsko in melodično na znaCaj slovesnosti uglašenih pesmi (Angelček varuh moj, VeCerni Ave, Nocoj pa oh nocoj, Da Jora ma Canynova, Naše življenje), veCer pa je sklenila Boža Hrvatic z branjem v slovenščini in italijanščini poetične misli ob Sašovem slovesu, ob nežni klavirski spremljavi Tatjane Jercog.
Na koncu je predsednik PD Slovenec Emil Petaros povabil prisotne na ogled razstave umetniških fotografij Saše Ota v postavitvi Fotokrožka iz Trsta. Razstava bo odprta še danes in jutri.
Spominska svečanost je s svojo vsebinsko in Čustveno globino ganila vse prisotne in potrdila, da spomin na Sašo in žrtve mostarske tragedije ne bo zbledel.
J.K.
„ BEGUNCI / NOVI POBUDI
SMRTNA NESREČA / VČERAJ OB 8. URI NA KRIŽIŠČU MED ULICAMA S. SPIRIDIONE IN MAZZINI
Javno pismo proti gonji, za strpnost in solidarnost
Skupina predstavnikov, ki se ukvarjajo z različnimi Problemi priseljevanja in beguncev, je objavila odprto Prstno tržaškemu kvestorju in državnemu pravdniku v Zvpzi z nedavnimi fašističnimi gonjami po Terezijanski Četrti proti priseljencem - v prvi vrsti tujim prosti-rrtkam. Pohoda, ki sta se odvijala zadnji dve soboti, Predstavljata načrtovano in najavljeno izvajanje nasilja rasističnega značaja, ugotavljajo podpisniki, kot doka-2uje dejstvo, da niso pregnali tukajšnjih prostitutk.
. Uveljavljanje zaktanitosti pripada izključno silam Javnega reda, nedopustno pa je, da bi skupine zaseb-rkov uveljavljale svoje gledanje na legalnost, piše še v °kumentu. Prav zaradi tega bi morale sile javnega re-a preprečiti, sodna oblast pa preganjati nadaljnje P°hode, ki spodkopavajo sožitje v Trstu.
Kdor bi rad podpisal poziv, lahko telefonira na šte-v!'ko 040-307968. Med prvimi podpisniki so znani njetist Franco Tullio Altan, predstavnika solidamo-nega konzorcija Elena Benevenuto in Gianfranco hiavone, zastopnici odbora za civilne pravice pro-"dk Carla Corso in Pia Covre.
I Nipovedali so tudi druge pobude proti proti valu "Tmizrna in bolj ali manj prikritega rasizma, ki se je P lcel uveljavljati po ponesrečenem načrtu za namesti-tujcev pred izgonom v banovsko vojašnico, ki ni na sPr_eiemljiv zaradi neprimernosti samega objekta, rt) . tU(n ker se niso predhodno posvetovali s krajevni-in Zast°Pniki. Da bi se razprava vrnila v tir dostojne in 1 j tirane debate, ki naj okviri resnične probleme VrprJ aŽe sPreiemljive rešitve, in da ne bi pozabili na sooc*ote sožitja in solidarnosti, bo v ponedeljek ®nie organizacij in javnih predstavnikov, ki se uk-Ja)° s to problematiko.
Dijak z mopedom pod avtobus
Asfalt je spet terjal mlado življenje. Včeraj zjutraj je mestni avtobus v središču Trsta do smrti povozil dijaka, ki se je z mdpe-dom vozil v šolo. Ime mu je bilo Gianluca Pasetti, star je bil 16 let, stanoval pa je na Pomolu Fratelli Bandiera 4 v Trstu.
Tragedija se je pripetila tik pred 8. uro. Gianluca se je kot vsako jutro z doma odpeljal s svojim mopedom proti klasičnemu liceju Dante Alighieri pri Oberdanovem trgu, kjer je obiskoval 5. gimnazijo. Toda tokrat ni prispel do cilja. Smrt ga je čakala na zasedi na križišču med ulicama S. Spiridione in Mazzini.
Mladenič je po Ul. S. Spiridione vozil za avtobusom proge št. 11, ki odpelje z Borznega trga v smeri proti Sv. Alojziju. Z Ul. S. Spiridione pa avtobus nadaljuje svojo pot po Ul. Mazzini, pri Čemer na križišču zavije na desno. Po vsem sodec Gianluca tega ni opazil oziroma je opazil prepozno. Mladenič je namreC vozil po desni strani cestišCa in je na križišču naenkrat imel pred seboj desni bok avtobusa. Vse kaže, da se je skušal izogniti trčenju in da je zavil da desno. A pri tem je
udaril v robnik pločnika in v ob-cetni kol, kar ga je vrglo dobesed-bo pod zadnje kolo javnega vozila.
Mladenič je umrl v hipu. Seveda so takoj prihiteli rešilci službe 118 z zdravnikom, a ni bilo pomoči. Kolo avtobusa je mlado telo popolnoma zmečkalo. Telo je pravzaprav obležalo pod kolesom, izpod katerega so ga izvlekli šele čez Cas, ko so gasilci dvignili avtobus s svojim žerjavom. Rešilci pa so odpeljali v bolnišnico voznika avtobusa, ki ga je dogodek do dna pretresel, tako da je omedlel. Zdravniki glavne bolnišnice so mu določili tri dni zdravljenja. Pri avtobusnem podjetju je zaposlen 26 let.
Na kraj nesreče so takoj prišli tudi mestni redarji. Križišče med ulicama S. Spiridione in Mazzini so seveda zaprli, kar je med drugim povzocilo precejšnje težave v prometu, ki je bil včeraj zjutraj še posebno gost tudi zaradi napovedane stavke avtobusov. Marsikdo je pomislil, da ko bi mladenič vozil samo uro pozneje, bi ga avtobus prav gotovo ne mogel povoziti, saj so bili od 9. do 13. ure vsi avtobusi zaradi stavke ustavljeni.
Mestni redarji, ki vodijo prei-
skave, so med drugim sporočili, da je mladenič redno nosil predvideno Čelado. Natančnejšo dinamiko bodo vsekakor še skušali ugotoviti. Pri preiskavah sodeluje tudi zdravnik sodne medicine Fulvio Costantinides.
Vest o smrti 16-letnega Gianluca Pasettija je moCnjo odjeknila v Trstu, še posebej pa v liceju Dante, ki ga je mladenič, kot reCeno, obiskoval. Seveda pa je to bil strahovit udarec za njegovo družino. Bil je sin funkcionarja tržaškega pristaniškega poveljstva.
Avtocisterna spustila kislino na cestišče
Tako imenovana »cesta solin«, ki povezuje Trst z Miljami, je bila vCeraj nekaj pred poldne delno zaprta za avtomobilski promet zaradi nenavadnega incidenta. Na njej je namreC kamion spustil precejšnjo količino aluminijevega po-liklorida pomešanega z vodo. Slo je za kakih tisoč litrov.
Gre za snov, ki k sreCi ni posebno nevarna, tako da po oceni izvedencev ob tem incidentu ni prišlo do kake resnejše škode ne za zdravje ljudi ne za okolje.
Kljub temu pa so karabinjerji delno zaprli cesto za promet, dokler niso gasilci počistili cestišče.
Aluminijev poliklorid je prevažala avtocisterna iz Padove, in sicer za podjetje Sandtex, ki proizvaja izolacijske snovi v industrijski coni pri Orehu. Kaže, da se je zaradi tresljajev med vožnjo odprla zaklopka. Previdnost pa taka!
V	upepeljevalniku sežgali 7 ton marhuane
V	tržaškem občinskem upepeljevalniku so ta Četrtek sežgali 6.440 kilogramov marihuane. Tako je vCeraj sporočilo tržaško poveljstvo finančnih stražnikov. Poveljstvo v svoji tiskovni noti pojasnjuje, da je šlo za mamila, ki so jih finančni stražniki zasegli februarja 1998, se pravi skoraj pred letom dni.
Marihuano so doslej hranili pod sodnim nadzorstvom, in sicer zaradi preiskav. Zdaj pa so sodne oblasti odredile, da jo je treba v skladu z zakonom uničiti.
STAVKA / VČERAJ DOPOLDNE OB 98% UDELEŽBI USLUŽBENCEV
Za 4 ure ustavljeni vsi avtobusi ACT
Sindikati grozijo z novo stavko no pustno nedeljo
Včeraj dopoldne je bil po tržaških mestnih ulicah še večji kaos kot ponavadi. Avtobusi Kon-zorcijskega podjetja za prevoze ACT so namreč stavkali, tako da so bili mnogi prisiljeni seči po svojih privatnih vozilih; marsikdo pa je zaradi neobveščenosti zaman Čakal na avtobusni postaji, oziroma je skušal zadnji hip priti do nadomestnega ali zasilnega prevoznega sredstva.
Stavka je trajala od 9. do 13. ure. Kot so sporočili sindikati, ki so jo oklicali, je bila udeležba na njej 98-odstotna, kar pomeni, da za štiri ure na Tržaškem ni bilo na spregled dobesedno nobenega avtobusa.In Ce je to na podeželju povzročilo marsikatero nevšečnost, pa je bil položaj v mestu občasno kar dramatičen: po prometnih vozliščih so bili hudi zastoji, turisti in neredni obiskovalci mesta so lovili redke taksije itd.
Stavko so oklicali vsi sindikati, ki so zastopani v podjetju ACT, se pravi bodisi zvezni FILT-CGIL, FIT-aSL in UIL-TRASPORTI, bodisi avtonomni FAISA-CISAL,
UGL in RdB. Med stavko so priredili tudi protesG no manifestacijo pred sedežem vodstva podjetja v Ul. D’Alviano.
Tudi v tem primeru je bila udeležba dokaj visoka, sicer pa ni bilo kakih incidentov.
Ob koncu stavke so sindikati objavili skupno tiskovno poročilo, v katerem so podčrtali popoln uspeh svoje pobude. Znova so ožigosa-
li oholost, s katero naj bi vodstvo podjetja zavrnilo vse njihove zahteve, predvsem pa upravičeno željo, da bi bili seznanjeni z naCrti za predvideni preustroj podjetja ACT ob ukinitvi režima monopolov na področju krajevnih javnih prevozov. Obtožili so voditelje ACT, da ravnajo z uslužbenci in posredno z vsemi uporabniki avtobusov kot s talci. Delavski predstavniki še vedno upajo, da bo vodstvo podjetja spremenilo svoje zadržanje, sicer bo prišlo do novih stavk. Govori se že, da bodo uslužbenci ACT prekrižali roke 14. februarja, se pravi na pustno nedeljo, in sicer za 8 ur.
Stavko je včeraj komentirala tržaška federacija SKP. V noti za tisk je izrazila solidar-snot z delavci, jih podprlo v njihovih upra-
vičenih zahtevah ter naj spremeni svoj od-pozvalo vodstvo ACT, nos do sindikatov.
OBČINSKA SEJA / V ČETRTEK
V Dolini o sporni »vertikalizaciji« šol
Župan Pangerc o zahtevi deželi po ohranitvi sedanjih šol - Pričevanje Geni Kozine
Vprašanje »vertikali-zacije« slovenskih šol v dolinski občini je odjeknilo na Četrtkovi občinski seji. Najprej jo je naCel svetovalec Sandi Klun, ki je izrazil upanje, da gre le za nesporazum, nato je župan Boris Pangerc obrazložil, da se občinska uprava zavzema za ohranitev sedanjega sistema šol na teritoriju. »Eventuelno bi lahko eksperimentalno poskusili z "vertikali-zacijo", Ce bo predvidena po zakonu,« je dodal in omenil, da je vse še v razvojni fazi, ker sindikalne organizacije nasprotujejo predlogom pokrajinske programske konference, zaradi Cesar kaže, da naj bi bil potreben Se nov sestanek pokrajinske komisije, na
katerem naj bi ponovno prerešetali sporno vprašanje. Potrdil je, da je občina vsekakor pisala deželi, naj dolinskih šol ne združi.
V razpravo je posegla tudi svetovalka Geni Kozina, ki je bila kot predstavnica dolinske občine Članica pokrajinske komisije za preureditev Sol na Tržaškem. Potem ko je poudarila, da jo je županov odgovor zadovoljil, je v svojem posegu podrobno obnovila vso zadevo. Dejala je, da v komisiji na pokrajini niso nikoli razpravljali o »vertikalizaciji« dolinskih Sol, ker se stanje v slovenskih šolah v končni fazi tam ni obravnavalo in ni bilo zabeleženo v zapisniku, potem ko je predstavnica Kra-
DOLINA / OBČINSKI SVET
Skladišče azbesta v industrijcki coni?
Skladiščili naj bi majhne kose azbesta, ki naj bi jih uničevali v Venetu
Skladiščenje in odlaganje azbesta ostaja aktualno. Pred nekaj meseci so se morali o njem soočiti v devinsko-na-brežinski občini, kjer so občani zavrnili gradnjo odlagališča za azbest, vse kaže pa, da se bodo v bližnji bodočnosti morali spoprijeti s podobnim vprašanjem tudi v dolinski občini.
Med zadnjo občinsko sejo je namreč svetovalec Sandi Klun opozoril na možnost gradnje skladišča za azbest v Ul. Ressel v industrijski coni. Skladišče naj bi bilo postavljeno v bližini tvrdk
živilske industrije, stanovanj in hiš. Bilo naj bi torej nevarno za zdravje občanov. Zato je zahteval, da izreče občinski svet o tem svoje mnenje, seveda potem, ko bo o zadevi poglobljeno razpravljal.
Zupan Boris Pangerc je potrdil novico, dejal pa je, da je naCrt še v embrionalni fazi. Občina se bo morala še sestati z ustanovo za tržaško industrijsko cono, da bi podrobno pregledala naCrt in ocenila, ali se do potankosti drži vseh varnostnih predpisov. Dodal je, da naj bi v strukturi
skladiščili najhne kose azbesta, take, ki se jih hočejo zasebniki rešiti. Tehniki podjetja naj bi odložene kose azbsta spravili v nepropustne vreCe ter jih nato zaprli v nepropustne zabojnike. Polne kontejnerje bodo odpeljali v Veneto v skladišča, kjer bodo azbest uničili. Pangerc je podčrtal, da ne ve občina uradno še ničesar o zadevi, ker še ni prejela načrta. Ko ga bo dobila, ga bo podrobno pregledala in šele nato izrekla svoje mnenje.
Na občinski seji je bil govor tudi o kolesarski
stezi, ki bi jo hoteli nekateri speljati skozi Dolino Glinščice in s tem izmaličiti njeno naravo podobo. Zadeva odmeva v tržaški javnosti. Svetovalec Klun je bil mnenja, da bi morala občina sodelovati pri odločitvi.
Župan Pangerc mu je odgovoril, da je občina pregledala načrt pokrajine in tudi odgovorila nanj s celo vrsto zahtev in jamstev, da ne bi steza prehudo zarezala v teritorij. »Se naprej bomo pozorni in budni, da bi ohranili Dolino Glinščice tako, kot je,« je zaključil.
____JAVNA VARNOST / SKLEP DEŽELNE KONFERENCE_
S helikopteni nad pribežnike
Za omejitev pojava nezakonitega priseljevanja bodo sile javne varnosti v Furlaniji-Julijski krajini v bodoče uporabljale vzdož italijansko-slovenske meje tudi helikopterje in naprave za nočno opazovanje. Tako je sklenila deželna konferenca oba-sti javne varnosti, ko se je zbrala ta Četrtek na tržaški prefekturi.
Zasedanju je predsedoval tržaški prefekt Michele De Feis, udeležili pa so se ga ostali štirje prefekti v deželi, kvestorji, deželni in pokrajinski poveljniki karabinjerjev, deželni poveljniki finančnih stražnikov, prometne policije, obmejne policije in železniške policije ter poveljnika tržaškega in tržiškega pristanišča. Na konferenci so govorili o splošnih varnostnih razmerah v Furlaniji -Julijski krajini, posebno pozornost pa so namenili, kot rečeno, pojavu pribežnikov.
Kot piše v daljšem tiskovnem poročilu, ki nam ga je včeraj posredovala tržaška prefektura, so udeleženci zasedanja najprej pretresli obstoječe stanje in v tem okviru ocenili opravljeno delo.Ugotovili so, da so sile javne varnosti v zadnjih Časih znatno okrepili svojo dejavnost za nadziranje obmejnega pasu in sploh deželnega teritorija.
V ta namen so vse prefekture v deželi tudi pripravile posebne naCr-te, ki so na splošno obrodili dobre rezultate. To je omogočilo, da so varnostniki prijeli na stotine nezakonitih priseljencev ter da so jih v veliki večini primerov potem lahko izgnali z državnega ozemlja, oziroma da so jih vrnili Sloveniji, iz katere so večinoma prišli.
Na konferenci so vsekakor podčrtali, da pojav nezakonitega priseljevanja v Furlaniji-Julijski krajini doslej nikakor ni dosegel tako zaskrbljujočih oblik, kakršne poznajo druge dežele v Italiji. Podatki kažejo, da tu ne poznamo hujših oblik prepletanja nezakonitega priseljevanja z navadnim in organiziranim kriminalom, kakršne so se razpasle drugod po državi. To potrjuje tudi dejstvo, da se število in fenomenologija zločinov in sploh zakonskih prekrškov v minulem letu v deželi nista bistveno spremenila.
Se veC. V letu 1998 so celo zabeležili zmanjšanje števila ropov in kraj, ki vsekakor še zdaleč ni primerljivo z onim, kakršnega poznata, denimo, Lombardija ali pa Apulija. Poleg tega je treha upoštevati, da je v naši deželi sodelovanje pre-
bivalstva z oblastmi javne varnosti na splošno dobro. Skratka, iz poročila tržaške prefekture je mogoCe razbrati, da je pretiran alarmizem, ki so ga nekateri sprožili v zadnjih Časih v zvezi s pojavom pribežnikov.
Vse to pa ne pomeni, da nameravajo sile javne varnosti v Furlaniji-Julijski krajini v bodoče zmanjšati svojo budnost. Nasprotno. Se z večjo odločnostjo se nameravajo posvetiti bodisi represivnim kot preventivnim dejavnostim, še zlasti v tistih primerih, v katerih je mogoCe zaznati klice hujših kriminalnih oblik. Pri tiskovna nota prefekture izrecno omenja potrebo po temeljitem razčišCenju atentata, v katerem so konec lanskega leta umrli trije policisti v Vidmu.
Kar zadeva specifično nadzor obmejnega pasu, pa so na konferenci sklenili, da bodo povečali število skupnih akcij med različnimi silami javne varnosti. Tako bodo npr. karabinjerji intenzivneje sodelovali tudi z gozdnimi čuvaji. Kot že uvodoma rečeno, pa bodo pri tem uporabljali tudi vsa sredstva, ki jih nudi sodobna tehnologija, vključno helikopterje in naprave za nočno opazovanje.
V SREDO / TURISTIČNA USTANOVA
Študijski dan o kmečkem turizmu za razvoj Krasa
Turistična ustanova tržaške pokrajine bo priredila študijski dan o kmečkem turizmu za razvoj Krasa. Zasedanje bo prihodnjo sredo, 3. februarja od 15.30 dalje v kongresnem centru Pomorske postaje.
Pobudo je Turistična ustanova priredila s podporo deželne uprave in meri k uveljavljanju možnosti na-daljnega razvoja kmečkega turizma na kraškem območju. Vstop je prost za vse tiste, ki so zainteresirani za razvoj kmečkega turizma in drugih agramo-turistic-nih dejavnosti. Se zlasti so vabljeni, poleg javnih upraviteljev in izvedencev, tisti zasebniki, ki že delujejo ali nameravajo delovati v okviru kmečkega turizma.
Po uvodnem pozdravu predsednika Turistične ustanove sta predvideni poročili Carla Hausmanna, ki je osrednji tajnik vsedržavne organizacije kmečkega turizma Anagritur, ter Livie Pianelli, predsednice sorodne evropske organizacije Euragritour. Zbranim bo spregovoril tudi zastopnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Na koncu razprave bo zaključke srečanja podal deželni odbornik za industrijo, trgovino in turizem Sergio Dressi.
Imenovali nova primarija v bolnišnici
Bolnišniško podjetje je imenovalo dva nova primarija, in sicer za transfuzije ter za radioterapijo. Prvega bo vodil dr. Vincenzo De Nagelis, ki je zadnje desetletje bil zaposlen v onkološkem centru v Avia-nu in je priznan raziskovalec, drugega pa dr. Aulo Beorchia, ki je doslej delal v sorodnem oddelku videmske bolnišnice in je specializiran v boju proti rakastim obolenjem.
ške gorske skupnosti izjavila, da bodo predlogi v zvezi s slovenskimi šolami neposredno predstavljeni na konferenci sami s skupnim dokumentom, ki je bil sad domene elanov enotnega šolskega odbora in predstavnikov občin. Razne šolske komponente in predstavniki občin so se na seji enotnega šolskega odbora domenili izključno za »vertikalizacijo« slovenskih šol pri Sv. Jakobu.
»Dan po seji enotnega šolskega odbora, 17. decembra, smo se na občini sestali župan, odbornik Stefančič, ravnateljica za dolinske osnovne šole in vrtce Dobrila in prof. Serio kot predstavnica ravnatelja srednje šole Boleta. Na sestanku je stekel neformalni pogovor o možnostih ureditve naše šole v bodočnosti v luči dekreta o avtonomiji, a tudi o stanju stavb in možnostih, da bi se razmere izboljšale. Poudarjeno pa je bilo, da se v naši občini ohrani stanje, kakršno je,« je poudarila Kozinova. Dodala je, da se je o »vertikalizaciji« razpravljalo kot o možnosti za bodočnost, vendar na podlagi gotovih zakonskih jamstev v okviru uzakonjene zaščite manjšine ali druge mednarodne zaščite.
»O vertikalizaciji kot organizaciji šol, ki naj bi stopila v veljavo že v naslednjem letu - kar vsekakor ni res - sem slišala sredi januarja,« je nadaljevala svetovalka. Tista novica jo je spodbudila, da se je pozanimala na občini. Župan jo je seznanil z dopisom odbornika Stefančiča in župana, ki ga je dolinska uprava poslala 21. decembra lani pokrajini-Prvi del dopisa povzema znano stališCe o ohranitvi statusa quo. V zadnjem odstavku dopisa pa se nakazuje možnost eksperimentalne uvedbe »vertikalizacije« vrtcev osnovnih in srednje sole, a brez opredelitve terminov, kar po njenem mnenju dopušCa veC načinov interpretacije-»O tem dopisu nisem bila seznanjena in bi se tudi ne strinjala z njegovo vsebino in besedilom 2-točke, ki zadeva slovenske šole, v kolikor bi imela možnost, da bi prebrala, preden je bd odposlan,« je zatrdil3 Geni Kozina. Ob koncu je menila, da bi bila tudi »vertikalizacija« primer' na ureditev za dolinske šole v okviru avtonomije: »Sem pa odločno za to, da je mogoCe take spremembe uvesti le na podlagi jasni zakonskih jamstev in s predhodnim ° _ vešCanjem zainteresira^ nih dejavnikov, UR°_ rabnikov, šolskih de
lavcev in tudi upra teljev,« je zaključila-
vi-
VČERAJ NA OPČINAH
ŽIVLJENJSKI JUBILEJ
Več kot 50 slikarjev počastilo Černigoja
Razstavo njihovih del v Prosvetnem domu in prostorih ZKB
Atilij Kralj 70-letnik
Sinoči so v openskem Prosvetnem domu in v razstavni dvorani Zadružne kraske banke ot-vorili razstavo z naslovom »Zarek ustvarjalnega duha«, ki jo je pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev. Več kot petdeset ustvarjalcev iz naše dežele, Slovenije in nekaterih krajev Italije, se je na ta način poklonilo Černigojevemu spominu in obenem pokazalo, s čim je posejana naša ožja in širša stvarnost na likovnem področju. Umetniška dela k razstavi so prispevali bodisi že uveljavljeni in priznani ustvarjalci, kot preprosti ljubitelji umetniškega izražanja. Omeniti gre, da so nekateri ustvarili dela prav za to priložnost in jih posvetili Avgustu Černigoju, ki je bil mnogim od njih likovni pedagog. Uvod v otvoritveno slovesnost je v imenu prirediteljev podal Andrej Furlan, pevci okteta Odmevi, ki so zapeli na obeh prizoriščih razstave pa so poskrbeli za glasbeno popestritev otvoritve. Svoj doprinos k Černigojevemu poklonu je v obliki razmišljanja ob razstavi podala Jana
nekateri na povabilo, naj prispevajo svoja dela, odzvali še z drugimi umetniškimi oblikami, ki presegajo likovno izražanje, kot so poezija, fotografija ipd.
Razstava, ki se bo preselila tudi v Gorico, je nedvomno v veliko spodbudo najrazličnejšim ljubiteljskim ustvarjalcem, ki so tokrat prvič razstavljali, po drugi strani pa priložnost za pregled tega, kar je Černigoj zapustil za sabo.
Barkovljansko kulturno društvo bo tudi letos med prvimi, ki bo priredilo Praznik slovenske kulture. Praznik bo jutri ob 17.30, v dvorani TPK Sirena, saj so društveni prostori še vedno v obnovi.
Društvo je pripravilo bogat spored, ki predvideva nastop Ženske pevske skupine Stu ledi, na diatonično harmoniko pa bo igral Igor Spetič. Slavnostni govor bo imel režiser in kulturni delavec Sergej Verč, in sicer na temo »Ali so proslave še aktualne?« Na to temo se bodo v diskusiji oglasih li predstavniki kar šti-
rih generacij: najmlajših, nižješolcev in višješolcev, pa tudi ljudi iz starejše generacije. To bo prav gotovo zanimiva diskusija.
Na proslavi si bodo udeleženci ogledali dela iz raziskave učencev Osnovne šole FRana Šaleškega Finžgarja iz Barko vel j, ki so prav za to svoje delo prejeli 1. BubniCevo nagrado na natečaju Primorskega dnevnika. Podelitev nagrad je bila pred dnevi na slovenski osnovni šoli v Miljah, ki nosi ime po našem kolegu in tovarišu Albinu Bubniču.
N.L.
»Človek je star, ko stanejo svečke na torti več, kot torta sama«.
Tako sva začela razgovor z Atilijem Kraljem, ki slavi 30. januarja svojo 70-letnico. V tem tonu se je tudi nadaljeval najin razgovor, saj je slavljenec, kljub nekaterim težavam z zdravjem (pa kaj bi o tem sploh govorili), še vedno poln humorja, domislic in tudi načrtov za prihodnost.
Vrsto let se že poznava: tako sem spremljala njegove slikarske razstave, ki jih je imel od leta 1970 dalje na Opčinah, v Bazovici, v Tržaški knjigarni, v Galeriji Parisi, v Kraški hiši v Repnu, v Prosvetnem domu na Opčinah, v Slovenskem klubu, pa v Borštu, v dolinski Torkli in leta 1977 še posebno antološko razstavo na Opčinah.
Medtem je Atilij sodeloval s svojimi humorističnimi skeči na tržaški radijski postaji ter skrbel za scenografijo in glasbeno opremo za vrsto predstav amaterskih odrov.
O vsej tej bogati dejavnosti je poročalo naše časopisje, nekatere njegove pesmi pa sta uglasbila pokojni skladatelj Ubald Vrabec (tu naj omenimo že znano Tre-bensko himno, ki je postala že obvezni del programov proslav in drugih prireditev v vasi) in Aleksander Vodopivec.
Atilij Kralj je prešel v svoje tretje delovno obdobje, ko je v razmeroma kratkem času objavil kar tri svoje knjige: leta 1977 je izška zbirka »Pagrun-tane na risalne mize«, ki jo je najprej predstavil v
društvu na Opčinah. Tej je sledila druga zbirka narečnih pesmi »Se druge pagruntane na risalne mize«, za katero je, kot tudi za prvo, sam pripravil naslovno stran in poskrbel tudi za ilustracije. Obe knjigi vsebujeta več desetin narečnih pesmi, ki na zabaven in humoristični način obravnavajo našega človeka, njegove navade, dobre in tudi slabe strani.
Atilij Kralj je nadalje izdal še knjigo »Uače naš«, v kateri avtor svoje pesmi povezuje s svojo pripovedjo: le-ta prikazuje domače življenje, pa tudi dogajanje, tako pomembno za našo stvarnost in za spoznavanje naše preteklosti.
Ob teh priložnostih mu je bil vedno ob strani psiholog dr. Danilo Sed-
mak, njegov velik prijatelj, ki je poslušalcem približal Kraljev svet, njegovo gledanje na razna dogajanja ter sprejemanje življenja in njegovih zakonitosti.
Zadnje Čase veliko piše, a ne mara govoriti o tem svojem delu. Upam in želim, kot mu vsi želimo, da bi še uspel pokazati to, kar sedaj ustvarja, saj bo tudi to delček njegove bogate umetniške ustvarjalnosti, za katero smo mu kot Slovenci hvaležni.
Dovolim si, da v svojem in v imenu vseh, ki ga poznamo in cenimo, izrečem Atiliju iskrene Čestitke z željo, da bi še pisal in ustvarjal ter da bi nas obogatil s svojim pristnim, domačim humorejm.
Neva Lukeš
Otroški sprehod
Zadružni center za socialno dejavnost vabi najmlajše na sprehod ob barkovljanski obali do Miramarskega parka, kjer si bodo ogledali Mira-marski grad. To je že četrti otroški popoldan, zbirališče pa bo kot običajno na sedežu barkovljan-skega pomorskega kluba Sirena danes ob 14. uri. Sobotna srečanja se bodo v glavnem nadaljevala vsako soboto v popoldanskih urah, le pustna zabava za otroke bo izjemoma drugega dne.
Dan slovenske kulture v barkovljanskem društvu
RAJONSKI SVET / VZHODNI KRAS
Na Opčinah za javna stranišča
Rajonski svet je odobril ustrezno resolucijo - Stranišča tudi v Bazovici
Opčine postajajo vse večje središči |n privabljajo vse veC ljudi, predvsen kupcev iz bližnje Slovenije. Medten ko se zasebniki vse bolj trudijo, da b Posredovali ljudem čim boljšo ponud b°> to ne velja za nekatere javne storit Ve- Ona teh so javna stranišča. V po Manjkanju javnih stranišč, si gostji Pomagajo pač, kot sami morejo in ko Pm nuja narekuje v takih primerih.
Zadeva je postala zadnji čas vse bol resna. Tako resna, da je o njej raz Pjavljal vzhodnokraški rajonski svet k1 je tudi odobril ustrezno resolucijo.
, V njej uvodoma ugotavlja, da na ce mm rajonskem območju ni javni) sjranišč, ki bi bila odprta ves dan ''Nveč težav imata v zej zvezi najvecj središči, to sta Opčine in Bazovica rindo je tudi, ker na vsem območju n stranišč za ljudi s posebnimi potreba ttP- Zato je rajonski svet zahteval, na Pristojni odbornik poskrbi za namesti 6v javnih stranišč, pri čemer bi mora Posvetiti posebno pozornost prav lju eni s posebnimi potrebami. Ti Prašanj e naj bi rešili s sodelovanjen ‘j^odencev pokrajinskega enotneg o°ra za prizadete ljudi, ni ^ resoluciji je rajonski svet tudi Zal vrsto m pst Vipr rrai hi lahko
vrsto mest, kjer naj bi lahko n -'-»lili javna stranišča. To so: r POinah pri tramvaju (ker so higiens
prostori v bližnjem javnem lokalu zaprti, ko je lokal zaprt); na Opčinah na območju med novo občinsko izpostavo in pokopališčem; na Opčinah na območju med Trgom Brdino in nekdanjim občinskim kopališčem; na Opčinah na območju Ville Carsie v bližini končne postaje avtobusa proge št. 39; na Opčinah v bližini obeliska ter v Bazovici zraven starega poštnega urada.
V resoluciji je omenjena tudi gradnja nevih parkirišč na Opčinah. Tudi tam bi morali zgraditi primerna javna stranišča, seveda tudi za ljudi s posebnimi potrebami.
Odbor za referendum
Ob skorajšnjem referendumu za črtanje proporčnega dela na političnih volitvah so v Trstu ustanovili spontani Odbor za »da«, katerega pobudniki so Daniele Amati, Tarcisio Barbo, Giovan-ni Borgna, Etta Carignani, Cristiano De-gano, Franco Del Čampo, Caterina Dol-cher, Stefano Fantoni, Riccardo Illy, Ace Mermolja, Franco Sterpin Rigutti, Enzo Tomelli, Marino Vocci, Massimo Zanzi in Bruno Zvech.
Odbor bo predstavi svojo pobudo danes ob 16.30 v kavami Tommaseo. Podpisniki se zavzemajo za bipolarni sistem kot temeljni volilni princip.
KORISTNA IN HVALEVREDNA POBUDA
0 univeizi tudi v slovenščini
Ena glavnih vzmeti sedanjega in bodočega razvoja Trsta, njegove pokrajine in z njima vse dežele, je njegova univerza, ki se danes lahko ponaša z dvanajstimi fakultetami, 42 študijskimi smermi, 20 visokošolskimi smermi, 25 tisoC študenti in 1300 predavatelji. Njena dejavnost se poleg tega tesno povezuje z z družbeno, gospodarsko in kulturno stvarnostjo, ki jo obkroža, in njene ambicije so zelo velike, saj ima dejansko vse adute, da odigra pomembno mednarodno vlogo zlasti na področju znanstvenega raziskovanja ter s tem dvigne ne le ugled in prestiž našega mesta na mednarodni ravni, temveč, kar je še pomembnejše, ustvari pogoje, da se bodo v naše mesto lahko pospešeno stekali tako gospodarski posli kot no-
va znanja in kulturne vrednote.
Podroben in pregleden prikaz vseh možnosti, ki jih nudi Tržaška univerza, in njenih značilnosti ter hotenj so strnili na videokaseti, ki jo je po naročilu vodstva univerze izdelala Vi-deoest v režiji Gianpaola > Penca. Film je odličen pripomoček zlasti za dijake, ki morajo šele izbirati univerzitetno pot, pa tudi za domače in tuje razumnike in raziskovalce, ki jih zanima, kaj nudi tržaško vseučilišče. Ob vsem tem pa je posebno razveseljivo, da je vodstvo univerze tokrat poskrbelo tudi za slovensko filmsko verzijo. Trst in njegova univerza je naslov videokasete, ki jo bodo delili tudi dijakom slovenskih višjih šol. Slovensko besedilo bereta igralca SSG Vladimir Jurc in Maja Blagovič
UNIVERSITA DECLI STUDI Dl TRIESTE
TRST IN
NJEGOVA
UNIVERZA
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
*----
FRAN MILČINSKI
BUTALCI
Priredba in režija
Jaša Jamnik
Danes, 30. t m. ob 20.30
s v dvorani
KD Valentin Vodnik vDOUNI
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
30.	januarja 1999 MARTINA
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.07 - Dolžina dneva 9.38 - Luna vzide ob 9.17 in zatone ob 21.20
Jutri, NEDELJA,
31.	januarja 1999
JANEZ
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,1 stopinje, zračni tlak 1008,7 mb naraSCa, veter 30 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA,
SMRTI IN OKLICI
Rodili so se: Diego Sterle, Michele Serli, Riccardo Meroi, Veronica Carriero, Matteo Calcagno, Alessio Rustia, Francesco Masi.
Umrli so: 67-letni Anto-nino Vanella, 56-letni Onorino Files, 78-letni At-tilio Reggio, 91-letna Alberta Chiaruttini, 82-letna Palma Piscanc, 89-letni Vittorio Biloslavo, 50-let-na Osvalda Marsic, 96-let-ni Giuseppe Di Maio, 78-letni Egidio Giurissevich, 86-letni Mario Pecchiari, 76-letna Olivia Millo, 87-letni Ivan Radolovic, 79-letna Erminia Pribetti.
OKLICI: zavarovalec Alessio Zoppolato in računovodja Elisabetta Auber, gradbeni delavec Roberto Kozlovič in delavka Deborah Braida, delavec Christian Cosoli in prodajalka Maura Pin, elektronski inženir Francesco Beor-chia in Solnica Alina Oan-cea, prodajalec Massimo Viezzoli in uradnica Anna Maria Trinca, mizar An-drea La Rotella in v pričakovanju zaposlitve Michela Montanari, podjetnik Alessandro Riz-zotti in podjetnica Paola Gubertini, zidar Massimi-liano Modugno in fizioterapevtka Elisa Rossitto, delavec Dario Jurincich in asistentka Alessandra Co-ciancich, uradnik Fabio Rizzo in uradnica Alessandra Komauli.
LEKARNE
Od ponedeljka, 25. do sobote, 30. januarja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. S. Giusto 1 (tel. 040308982), Ul. Tiziano Vecellio 24 (tel. 040633050), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 040274998).
Nabrežina	(tel.
040200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3.
Nabrežina	(tel.
040200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
PD SLOVENEC___________________________
priredi v sodelovanju s Studijskim krožkom
BESEDA SLOVENSKE ISTRE danes, 30. januarja 1999 ob 20.30
v Srenjski hiši v Borštu predstavitev knjige
Brazde s trmuna
Spored: priložnostni govor DANILA TULJAK, recitacije IVAN BUZECAN, diapozitivi DOMINIK BIZJAK, citre in harfa SAVO BATISTA - METKA AVDIČ.
Ul. Roma 15 (tel. 040639042).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
M PRIREDITVE
PD SLOVENEC priredi v sodelovanju s Studijskim krožkom Beseda slovenske Istre danes, 30. januarja 1999 ob 20.30 v Srenjski hiši v BorStu predstavitev knjige Brazde s trmuna. Spored: priložnostni govor Danila Tuljak, recitacije Ivan BuzeCan, diapozitivi Dominik Bizjak, citre in harfa Savo Batista - Metka Avdič.
OB 200. OBLETNICI organiziranega zborovskega cerkvenega petja v slovenščini in ob prazniku sv. Janeza Boška ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah prireja BOŽIČNI KONCERT, danes, 30. januarja ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja. Nastopili bodo: MPZ Vesela pomlad, CPZ Sv. Jernej in gostje MePZ AKADEMIK iz Trbovelj. Vabljeni!
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO v sodelovanju z MarijaniSCem, Finžgarjevim domom, skupino Salom, Slovenskim kulturnim klubom, Mladimi v odkrivanju skupnih poti, opensko in repentabr-sko župnijo prireja jutri, 31. januarja, ob prazniku sv. Janeza Boška, vzgojitelja mladih, FESTIVAL MLADOSTI IN GLASBE. Ob 11. uri bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah mladinska masa, za mlade bo skupno kosilo v Marijaniscu, v popoldanskem Času se bodo na glasbenem festivalu predstavili mladi zamejski glasbeniki s svojimi skladbami. Ob 19. uri bo koncert duhovnih pesmi, po koncertu pa ples s Kraškimi ovčarji. Gostje festivala bodo pevsko-glasbena skupina Metulji z Rakovnika v Ljubljani in Študentska gla-sbeno-vokalna skupina Mladost pesem prijateljstvo iz Ljubljane. Lepo vabljeni!
KD KRAŠKI DOM vabi jutri, v nedeljo, 31. januarja, na prireditev ob počastitvi dneva slovenske kulture. Gostovalo bo KD Rovte-Kolonkovec z lepljenko Mi smo z Rovt doma - Al’ s puško al solato, branli bomo našo zemljo zlato. Režija Drago Gorup. V Kulturnem domu na Colu, s pričetkom ob 17.30.
SKD TABOR - OS FRANCE BEVK - Prosvetni dom OpCine - jutri, v nedeljo, 31. januarja 1999 ob 17. uri ponovitev mladinske igre Eveline Umek MAČJA SOLA. Glasba Borut Lesjak, petje Ana Loka-tos," scena Magda TavCar, režija Edita Frančeškin. Prisrčno vabljeni!
SKD BARKOVLJE pri-
reja PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE v dvorani Sirene, jutri, v nedeljo, 31. t.m., ob 17.30. Nastopila bo Zenska pevska skupina Stu ledi, na diatonično harmoniko bo igral Igor Spetič. Slavnostni govornik Sergej Vere. - Ali so proslave Se aktualne? Predstavniki štirih generacij bodo izrazili svoja mnenja. Na ogled bo tudi raziskava učenčev OS Finžgar iz Barkovelj, za katero so prejeli 1. BubniCevo nagrado na natečaju Primorskega dnevnika.
FINŽGARJEV DOM (Narodna ulica 89, OpCine) vabi jutri, v nedeljo, 31. januarja ob 19. uri na koncert vokalno-glasbene skupine MLADOST PESEM PRIJATELJSTVA iz Ljubljane. Izvajali bodo mladinske duhovne in posvetne pesmi.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. februarja 1999 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo dneva slovenske kulture. Priložnostni govor bo imel televizijski novinar Marij Cuk, recitirala bo prof. Irena Žerjal, glasbo pa bo ponudil duo kitar Elissa Komar in Andrej Močilnik, gojenca glasbene Sole Marij Kogoj, iz razreda prof. Marka Ferija. Vabljeni!
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »Amori & incantesimi« i. Nicole Kidman, Sandra Bullock, prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 15.40, 17.20, 18.55, 20.35, 22.15 »Z la formica«.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Central do Brasil«, r. Wal-ter Salles.
AMBASCIATORI
15.45, 18.45, 21.45, »Vi presento Jo Black« i. Brat Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 19.55, 22.05, 24.00 »Ronin« r. John Frankenheimer, i. Robert De Niro, Jean Reno.
NAZIONALE 2-15.30, 17.40, 20.00, 22.30 »Lost in Space - Perduti nello spa-zio«, i. VVilliam Hurt, Gary Oldman, Mimi Rogers.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »Conflitto di interessi«, r. Robert Altman, i. Kenneth Branagh, Robert Duvall.
NAZIONALE 4 - 16.00 »II principe d’Egitto«, r. S. Spielberg; 17.40, 19.55, 22.10, 24.15 »Nemico pub-blico«, r. Tony Scott, i. Gene Hackman, Will Smith.
MIGNON - 16.30, 18.00 »La gabbianella e il gatto«, risanka; 18.30, 20.20, 22.15»Panni sporchi« r. Mario Monicelli.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Paparazzi«, i. Diego Abbatantuono, Chri-stin De Sica, Massimo Bol-di.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Tango«, i. Angel Sola, Cecilia Narova.
H ČESTITKE
Danes SAMOA svoj rojstni dan slavi. Vse, kar si sama zaželi, ji iz srca voščita nona Marta in no-no Bruno.
Nasa SAMOA, ki nas s potrpežljivostjo trenira, praznuje danes 20 let. Vse najboljše ji iz srca želijo njene male torkove in četrtkove odbojkarice SD Brega.
Tudi z našo mamo in nono IKO se bomo veselili in ji zapeli »KoVkor kapljic, tol’ko let...«. Vida in Marta z družinama ter vsi, ki jo imajo radi.
Čeprav se ne zdi, IKA 90 let slavi. Se na mnoga zdrava in srečna leta ji želita Alessia in Nicola.
Danes je v Boljuncu prijetno in veselo. Naša draga teta IKA slavi visoki jubilej. Da bi z nami še dolgo slavila, ji želijo vsi pri Nevi in Adi.
B______________IZLETI
OTROCI POZOR, PO-ZOR! Danes, 30. t. m. se ob
14.30	zberemo na sedežu TPK Sirena, Miramarski drevored 32, na Barkovljanskem nasipu in gremo na POPOLDANSKI SPREHOD in obisk Mira-marskega parka. Vračamo se ob 18. uri.
KS ST (Klub slovenskih študentov -Trst) nudi vse informacije o SMUČARSKIH IZLETIH IN SUPER ŠTUDENTSKIH ZIMO-VANJIH v Sloveniji, Italiji in Franciji (februar - marec). Prevoz, apartma, smučarska karta, žur na snegu: vse po zelo ugodnih slovenskih študentskih cenah. Ce se hoCeš nam pridružiti, poklici Cimprej ali pridi v klub, v ul. Mazzini 46, tel. 040631203 (vsak ponedeljek, od 16.30 do 18.30) ali pokliči Katjo na tel. 040220525 /03478520187 (v popoldanskih urah).
SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. februarja avtobusni izlet v Trbiž. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, 1. in v sredo, 3. februarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 040-212859 in 040-799573
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
prirejata dne 11. februarja 1.1. izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje in informacije na Kmečki zvezi, tel. 040-362941 in Kmetijski zadrugi, tel. 040-8990111.
3 ŽOLSKE VESTI
OBČINA DEVIN-NA-BREŽINA obvešča, da se je zaCelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempo-laju za šolsko leto 1999/2000. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca, prošnje za predvpis pa je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo, ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini, še danes, 30. januarja 1999. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 040-2017371.
[]] OBVESTILA
PD SLOVENEC sporoča, da bo razstava fotografij Sase Ote odprta v Srenjski hiši v BorStu Se danes, 30. januarja od 19. do 21. ure in jutri, v nedeljo, 31. januarja od 11. do 13. ure.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 30. januarja ob
18.30	na srečanje z dr. Andrejem Stekarjem, ki nas bo upeljal v SVET NUMIZ-MAIKE s predavanjem o tem, KAKO JE KROŽIL DENAR NA SLOVENSKEM OD KELTOV DO DANES. Odbor kluba vabi obenem mlade, ki bi se hoteli vključiti v GLEDALIŠKO SKUPINO, da se prijavijo pred ali po sestanku pri profesorici Lučki Susic.
REDNI OBČNI ZBOR POGREBNEGA DRUŠTVA TREBČE bo danes, 30. januarja ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da so v
baru Prosvetnega doma na Opčinah na razpolago prijavnice za sodelovanje na 32. Kraškem pustu. Lete je treba oddati še danes, 30. januarja 1999. Prijavnicam naj bo priloženo potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu (collaudo).
SKD VESNA - Križ sklicuje redni občni zbor jutri, v nedeljo, 31. januarja ob
10.30	v prvem in ob 11. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila, odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora, razno. Toplo vabljeni v Dom Alberta Sirka.
ZSKD obvešča včlanjena društva in skupine, da zapade rok za predložitev prošenj na Deželo (v smislu d.z. St. 46 iz leta 1991 in nadaljnje spremembe) jutri, 31. januarja 1999. Naši uradi so na razpolago za katerokoli pojasnilo.
KD I. GRBEC (Skedenj-ska ul. 124) obvešča, da bo v ponedeljek, 1. februarja 1999, v društveni dvorani LETNI OBČNI ZBOR, ob
17.30	v prvem sklicanju, ob 18. uri v drugem sklicanju. Prosimo člane za prisotnost ker bodo, med drugim, volitve za novi odbor društva. Potrebna je članska izkaznica.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 1. februarja v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici št. 3 na srečanje s koprskim jadralcem Mitjo Kosmino, zmagovalcem treh Barco-lan. Srečanje se bo začelo ob 20.30.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS, celica De-vin-Nabrežina vabi na praznik včlanjevanja, ki bo v ponedeljek, 1. februarja ob 18. uri v gostilni Gruden »Klop« v Nabrežini.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3, Trst) prireja ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu kluba vsak dan, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure ali ob sobotah od 18.30 dalje, ali pa jih izročite poverjenikom SKK na višjih šolah do vključno 1. februarja. Najboljši izdelki bodo nagrajeni v soboto, 6. februarja, ob 18.30 na PRAZNIKU MLADIH USTVARJALCEV.
SKD VALENTIN VODNIK sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, v sredo, 3. februarja 1999, v društvenih prostorih, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve novega odbora in razno. Vabljeni!
PRIMOTOR KLUB sklicuje občni zbor v sredo, 3. februarja ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Petaros v Borštu.
LETOŠNJI TEČAJ ZA ZAROČENCE bo potekal v prostorih Marijanišča od 3. februarja do 3. marca vsako sredo ob 20.30. Vabljeni!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS - Celica Zgonik - vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo v Četrtek,
4.	februarja ob 20. uri v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu.
SKD PRIMORSKO sporoča, da brošuro, ki je izšla ob 100-letnici društva, dobite v Tržaški knjigarni.
PEVKE IN PEVCI MePZ RDEČA ZVEZDA toplo vabijo vse ljubitelje ubranega petja, da se jim pridružijo. Vaje so ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30 v društvenih prostorih v Saležu. Pridite, ne bo vam žal!
SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek,
5.	februarja t.l. ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijski
dvorani v Nabrežini.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi na ogled razstave BORSTANSKA NARODNA NOSA. Otvoritev bo v petek, 5. februarja 1999 ob 20.30 v Srenjski hiši v BorStu. Spored: predstavitev knjige Marte Košuta »Tržaška nosa in njena vezenina« s prikazom diapozitivov nos in nastop Zenske vokalne skupine Saurinke iz slovenske Istre. Razstava bo odprta v soboto, 6. februarja od 17. do 20. ure, v nedeljo, 7. februarja od 15. do 20. ure in v ponedeljek, 8. februarja od 17. do 20. ure. Narodne noše so izdelale domače ženske pod mentorstvom gospe Marte Košuta.
MAJENCA DOLINA v
sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-
5032176.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro).
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
ISCEM DELO pri varstvu starejše osebe. Tel. 040-281266 od 10. do 15. ure.
FIAT 126, letnik 73, v zelo dobrem stanju, prodajam za 800.000 lir. Tel. St. 040-220796 v večernih urah ali pustiti sporočilo na tel. tajnici.
CITROEN AX, letnik ’90 prodam. Tel. 040-228519 po 15. uri.
PRODAM pekarno-slašCičarno v središču mesta z dobro klientelo. Tel. 040-327222.
FARMA KRALJIC, Pre-beneg 99, prodaja eno leto stare kokoši, vsak dan od
15.30	do 17. ure. Tel. 040-232577.
PRODAJAM tri pare otroških smuCi dobre znamke. Tel. 040-231560.
VDOVA, zanesljiva, vesca gospodinja išče delo. Oglasite se na tel. St. 00386-61-73784.
VHODNA LESENA VRATA, 125 x 210 cm, prodam za 100.000 lir. Tel.. St. 040-226180 od 13. do 14. ure.
NAŠLI SMO črnega mladega psa na Opčinah. Lastnik naj poklice na tel. št. 040-212013 ali 040-213701.
KMEČKO POMOČ v vrtu in malem vinogradu potrebujem občasno, enkrat-dvakrat tedensko. Tel. ob večernih urah na St. 0481-390788.
PRODAM Fiat 500 S, 900 kub., letnik ’97, bele barve, kataliziran, za 9 milijonov lir. Tel. na št. 040-370209 v jutranjih urah.
PRODAM kombi Wolk-svvagen, letnik ’80, v dobrem stanju. Tel. št. 040-54026 po 20. uri.
OPEL CORSA, 1400 Šport, letnik ’93, 85.000 km prodam. Tel. 0335-5268055.
SMUČARSKE ČEVLJE
Alpina št. 5 in pol, Alpina št. 6, San Marc o St. 12 in pol ugodno prodam. Začetnikom podarim smučarske Čevlje Alpina St. 5 in Tec-nica št. 9. Tel. 0481-82087 v večernem Času.
NUJNO ISCEM delo pri varstvu starejših oseb, otrok in pri gospodinjskih opravilih, ne v nočnih urah. Tel. St. 771769 od
12.30	do 14. ure in od 20. do 21.30.
PRIVATNIK nujno kupi stanovanje, približno 50 kv. m., v dobrem stanju, zračno in svetlo, primerno za starejšo osebo, po možnosti na območju Rojana, Grete, Kontovela ali Proseka. Tel. 040-828189 ali 0347-4138222.
UGODNO PRODAM
malo rabljene 90 cm dolge smuči z vezmi Tyrolia in pancerji Nordy St, 17,5. Tel. 040-228984.
VAJENCA išCe podjetje električnih napeljav. Tel. št. 040-215288.
PRODAM dve stari kamniti posodi. Ogled v Doberdobu, v Ul. Bonetti St. 2.
PRODAM MALO RABLJEN GOLF CTI 2000 Edision, letnik ’96. Tel. 040-327397 ob uri kosila.
BOSS ME-5 Multiple ef-fect, s specialnimi zvoki za kitaro, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-281330 v večernih urah.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini St. 8.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253.
KMEČKI TURIZEM pri Kukukovih v Doberdobu se nadaljuje. V ponedeljek, torek in sredo zaprto. Tel. št. 0481-78140.
KMEČKI TURIZEM sta
odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898.
V MEDJEVASI je osmica pri Borisu.
OSMICO je odprl v Zgoniku št. 71 Mario Milic.
PRISPEVKI
V	spomin na oCeta Antona Cesarja daruje Albin z družino 100.000 lir za Skupnost družina OpCine.
Ob 35. obletnici smrti predragega in nepozabnega očeta Adalberta Stubla darujejo Sonja, Berti in Lori 50.000 lir za Sklad slovenskih visokoSolcev »Sergij Tončič«.
Ob 3. obletnici smrti Pepija Cibica daruje družina 50.000 za Godbeno društvo »V. Parma« -Trebče.
Ob 2. obletnici smrti Milkota Puntarja daruje žena Guerina 50.000 za FC Primorje.
Ob 5. obletnici smrti nepozabne žene Danile Kocjančič por. Slavec daruje mož Nino 100.000 lir za SKD Valentin Vodnik.
Ob 23. obletnici smrti drage mame Milke Žerjal darujeta sinova Darko in Danilo z družinama
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB pri Domju.
Ob obletnici smrti predrage žene, mame in none Marije Ban por. Cernjava darujeta mož Mario in hci Vanja z družino 100.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel.
Gospa Modra Rinzner daruje 85.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Ude San-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
tin por. Hrvatič daruje Gabrijela Ozbič 30.000 lir za PD Slovenec.
V	spomin na Olg0 Grahonja darujejo Dragica, Jušta in Milan 100.000 Ih za KD J. Rapotec.
V	spomin na Ude Hrvatic daruje Suzana Petaros -Žerjal 30.000 za PD Slovenec.
V	spomin na Lina Paga-na daruje Suzana Petaros -Žerjal 30.000 za PD Slovenec.
Po pogrebu moje drag® mame Fani Kunstelj darujem 100.000 Hr za cerkev Sv. Trojice na Kati nari „ hčerka Vera.
V	spomin na Vinkota Uršiča darujejo sV0lCy
200.000	lir za MoF/-
»Vasilij Mirk« ProseK-
Kontovel.
SPOMIN NA DANILA MERLAKA / OB 20-LETN1CI NJEGOVE SMRTI
NOVICE
»Kdor okusi teotrsko življenje, se mu ne more več odpovedati«
Operni pevec, ki je bil demo iz Skednja, je v 32-letni karieri odpel nad 75 vlog
Koliko Časa živi odrska stvaritev? Se mar tiho razblini, ko se gledališče izprazni ali se vendarle ohrani v srcih poslušalcev? Vsi izvajalci dobro poznajo minljivost svojega dela, a si kljub temu prizadevajo, da bi njihov hud zapustil sled. Res je, da nam danes tehnologija omogoča posnetke, ki pričajo o umetniški stvaritvi, a le malokdo premore osebni arhiv, ki lahko izčrpno ponazarja celotni razvoj kariere. Lahko pa obudimo spomin na gledališkega umetnika z mozaikom, ki ga sestavljajo utrinki in pričevanja iz preteklosti.
18. januarja je minilo 20 let od
prerane smrti tržaškega opernega pevca Danila Merlaka. Rojen je bil v Skednju 5. septembra 1921 v delavski družini, kaj kmalu pa se je lotil študija solopetja pri prof. De Filippiju v Trstu, nato pa še pri prof. Belucciju v Bologni. Vojna pa je posegla v njegove načrte in Danilo Merlak je bil dve leti interniran v nemškem taborišču. Nacistično nasilje pa ni strlo umetniške narave: po osvoboditvi se je Merlak takoj vrnil k Petju, diplomiral in 1. 1947 zaCel svojo solistično kariero v tržaškem gledališču »G. Verdi« kot Don Juan. Leta 1951 se je le-Po uveljavil na mednarodnem
natečaju v Švici in dobil povabilo za sodelovanje pri proslavah 50-letnice Verdijeve smrti, ki so se tistega leta vršile v Parmi. Nekaj let je nastopal na različnih jugoslovanskih odrih, od Reke in Splita do Maribora, 1. 1952 pa je postal stalni elan ljubljanske Opere.
Delovna organizacija ljubljanske Opere se zgleduje po avstrijskih in nemških gledališčih, kjer se v vsaki sezoni vrsti veliko število predstav, v katerih nastopajo stalni elani. Pevci se morajo zato stalno prilagajati novim vlogam, kar pomeni dodatni trud, saj morajo svoj slog iz dneva v dan podrejati različnim skladateljem. Skakati od Mozarta do Musorg-skega preko Verdija pa le ni tako enostavno.
Danilo Merlak je vseskozi ostal zvest ljubljanski operni hiši, s katero je tudi uspešno gostoval v Franciji, njegova mednarodna kariera pa ga je peljala sko-ro po vsej Evropi. Ohranil pa je tudi zvestobo domačemu kraju in se je v Skedenj vedno rad vračal. 6.12.1964 je sodeloval pri slovesni otvoritvi tržaškega Kulturnega Doma, kjer je pel solistično vlogo v kantati »Punt«, ki jo je Ubald Vrabec uglasbil na Gradnikovo besedilo. Nepozaben je tudi lik Matije Gubca, ki ga je Merlak večkrat interpretiral in s svojim lepim basom oplemenitil glasbo slovenskega skladatelja Rista Savina.
Kot je tudi sam večkrat izjavil, so mu bolj ležale dramatične vloge, za svoj umetniški jubilej - 25-letnico pevske kariere - pa je izbral vlogo Don Kihota. Jules Mas-senet je po Merlakovem mnenju v tej operi uglasbil srce dobrega, romantičnega in prav zato nesrečnega junaka, v katerem se je Merlak istovetil. Bil je to visok umetniški dosežek, za katerega je Merlak prejel Čestitke in priznanja, ki so veljala tudi celotnemu 25-letnemu delovanju. L. 1973 je Danilo Merlak prejel nagrado Prešernovega sklada za vlogo Steline v Suchonovi operi
»Vrtinec«. Takratni predsednik Prešernovega sklada Dragotin Cvetko je takole utemeljil podelitev nagrade: »...Merlak je svojo nalogo izpolnil v vsakem pogledu odlično. Njegova kreacija Steline je dosežek, ki je že sam po sebi vreden priznanja, zasluži pa ga tem bolj, Ce ga vrednotimo hkrati kot umetniški vrh Merlako-vega dvajsetletnega delovanja na odru ljubljanske Opere, na katerem je ta pevec ustvaril dolgo galerijo prepričljivih in tehtnih opernih likov ter izpričal pri tem ne le pevsko znanje, igralski talent in odrsko zanesljivost, ampak tudi resnično predanost svoji operni hiši.«
Kralj Filip II. v Verdijevem Don Carlosu, Zaccaria v Nabuccu, Osmin v Mozartovem Begu iz Se-raja, Mefisto v Gounodovem Faustu, Dosifej v Musorgskijevi Ho-vanšCini, seznam Merlakovih stvaritev je le predolg: v svoji 32-letni karieri je odpel preko 75 vlog in leta 1975 je imel še veliko načrtov. Pripravljal se je tudi na vlogo Borisa Godunova, ki je vsakemu basistu posebno pri srcu, a mu bolezen tega ni dovolila. Zadnja štiri leta svojega življenja je Merlak preživel v rojstnem Skednju, kjer je hudo bolan iskal utehe na svojem vrtu. Z ljubeznijo je gojil vrtnice in slavčke, dokončno pa je umolknil 18. januarja 1979.
Ravnatelj ljubljanske Opere
Ciril Cvetko se je 25. januarja 1979 poslovil od Merlaka z govorom, ki ga je imel v predverju Opere (Ciril Cvetko nas je žal zapustil v letošnjem januarju). Med drugim je povedal sledeče: »...Danilo Merlak v Času svojega bivanja med nami pravzaprav nikoli ni bil povprečen ali morda pod povprečjem. Iz vsake vloge, pa naj je bila še tako majhna, morda celo neznatna, je napravil kreacijo, ki se je vtisnila v spomin in postala enakovredna nosilnim vlogam. (...) Potrdil nam je staro gledališko modrost, da velikih in majhnih vlog ni, so le veliki, manjši in majhni oblikovalci teh vlog.«
Nekoč je Merlak izjavil: »Ce bi bil še enkrat mlad, se ne bi veC odločil za pevski poklic. Ko pa Človek okusi teatrsko življenje, se mu ne more več odpovedati...« Kljub nedvomno problematičnemu in konfliktualnemu odnosu je Merlak teatru posvetil celo življenje in svojo ljubezen do glasbe posredoval hčerki Nevi Merlak, ki je postala priznana pianistka in pedagoginja, vnukinja Jasna Merlak-Corrado pa je že dosegala vrhunsle uspehe kot mlada in talentirana harfistka.
Katja Kralj Na slikah: levo - Danilo Merlak v vlogi Don Kihota; desno zgoraj - Ladko Korošec, Danilo Merlak in Rado Simoniti pri klavnju.
DEŽELNI INŠTITUT ZA ZGODOVINO ODPORNIŠKEGA GIBANJA / RAZSTAVA V GORICI
45 let publicističnega dela
Bogato, nad 45 let dolgo publicistično delo Instituta za zgodovino odporniškega gibanja FJK si v teh dneh, do 9. februarja, lahko ogledajo v goriški državni knjižnici, kjer so kletne Prostore, ki so jih upora-oljali za skladišče, preuredili v razstavni pro-slor. V zares prijetnem obokanem prostoru so postavljene vitrine, v katerih so knjige, revije, Časopisi in plakati. Ravnatelj knjižnice Menato je Oa sredini otvoritvi razstave povedal, da bodo v tem prostoru, ki so ga v te namene že uporabili, Se prirejali podobne razstave in da je za letos Program razstav že narejen. Razstave bodo tematske, na njih bodo na °gled predvsem publika-mje, ki jih hranijo v zares °gati goriški državni mrjižnici. Nadejamo si, a bodo tu našle svoje Pravo mesto tudi sloven-
ske knjige, ki jih v tej knjižnici imajo zelo veliko. Se zlasti velja to za stare knjige.
Razstava o publikacijah inštituta je nastala že lani, ko so počastili petindvajseletnico zbornika Qualestoria. Razstava je bila že v Trstu in zato so jo tokrat preselili tudi v Gorico. Inštitut je namreč deželnega značaja, je dejal na sredini otvoritvi predsednik Valdevit in je zato njegova naloga delovati na vsem območju dežele. V Vidmu je bil podoben inštitut ustanovljen na začetku sedemdesetih let. Ima zelo bogato raziskovalno dejavnost, v glavnem omejeno na furlansko območje. Tudi v Vidmu izdajajo svoj zbornik, na lastno pest izdajajo monografije z značilno belo rdeCe obrobljeno platnico. Ne bomo pozabili, da so izdali tudi prevod zajetnega
Ferencovega dela o italijanski pokrajini v Ljubljani, ki bi moral italijansko javnost zanimati še zlasti v tem Času, ko je v Italiji veliko govora proti delovanju slovenskega in hrvaškega narodnoosvobodilnega gibanja.
Delovanje deželnega inštituta je že od vsega začetka bilo drugačno od dejavnosti podobnih ustanov drugod po državi. Ti so svoje zanimanje osredotočili predvem na preučevanje dogajanja v Času od leta 1943 do 1945. V Trstu so šli dalje. Aanalizali so dogajanje od samega nastanka fašizma ne samo s političnega zornega kota. Tudi zato, ker je bilo pri nas treba upoštevati slovensko in hrvaško realnost. Sli so tudi v preučevanje socioekonom-skega dogajanja v deželi in tudi v nekoč italijanskih krajih, ki so bili leta
1947 priključeni Jugoslaviji.
Delo številnih raziskovalcev je dobilo svoje mesto v periodičnih publikacijah in v knjigah. Najprej so sodelovali z videmsko založbo Del Bianco. Potem so knjige izdajali v lastni režiji ali v sodelovanju z raznimi, tudi vsedržavnimi založniki. V zadnjem Času sodelujejo z gpriško založbo Editrice Goriziana, kar jih rešuje vseh upravnih skrbi z distribucijo.
Poleg italijanskih sodelavcev imajo v deželnem inštitutu tudi slovenske, in sicer nekatere, ki pripadajo slovenski narodnostni skupnosti v deželi FJK, ter tiste, ki prihajajo z druge strani meje. Prav slovenski sodelavci bodo imeli levji delež v prihodnji številki zbornika Quale-storia, ki bo izšel Cez nekaj mesecev. Monografsko številko zbornika
bodo letos posvetili odporništvu v Posočju.
Na goriški razstavi so na ogled publikacije inštituta, plakati, ki vabijo na razstave, številne ocene o njihovem delu, nekatere tudi izpod peresa zelo znanih publicistov. Razstavljenih je tudi nekaj nemških, angleških in slovenskih člankov. Po našem mnenju pa je teh brez dvoma premalo. Bodisi zato, ker je tukajšnje slovensko Časopisje veliko poročalo o delu inštituta, kot tudi zato, ker je publicistika v Sloveniji veliko poročala in še vedno poroča o publikacijah tržaškega inštituta. Prav zato (tudi ker je prof. Valdevit podčrtal dejstvo, da so slovenski raziskovalci zelo angažirani pri delu te pomembne tržaške ustanove) bi bilo prav, da bi bil razstavljen še kakšen slovenski članek.
Marko VValtritsch
V	Sežani razstava fotografij o Kostanjevici na Krki
V	kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani so odprli zanimivo razstavo fotografij na temo Kostanjevica na Krki, na kateri razstavlja 14 elanov Društva ljubiteljev fotografije iz Krškega. S to fotografsko razstavo, ki je že osma društvena razstava v letu in pol, odkar delujejo, so se prvič pred-stavih lani ob krajevnem prazniku KS Kostanjevica, tokrat pa so lepote te pokrajine preko fotografije prenesli tudi prebivalcem ob zahodni meji. Sežanski fotografski klub Zarek je navezal stike s krškim društvom preko prijateljskih vezi med sežansko in krško ljudsko univerzo. Fotografi iz Krškega namenjajo precej Časa izobraževanju, letos pa pripravljajo kar nekaj natečajev za fotografijo. Ob odprtju razstave sta v kulturnem programu poleg prelepega petja ženskega zbora kmečkih žena pod Gorjanci, ki so tudi spekle dobrote in prinesle cviček, nastopila še Ana Marinkovič na flavto in Leonardo Vordroni na klavir, oba študenta glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini v Trstu. Predsednica fotografskega društva iz Krškega Bernardka Zorko se je zahvalila organizatorjem za povabilo in v znak pozornosti poklonila darilo: direktorju sežanskega kulturnega centra Aleksandru Peršolji, predsedniku sežanskega fotokluba Zarek Stojanu Gorupu, direktorju sežanske ljudske univerze Pavlu Škrinjarju in tajnici AnCi Godnik. Razstava bo na ogled do 4. februarja, ko bodo postavili novo razstavo grafik Bojana KovaCiCa, rojenega v Sežani.
Olga Knez
Umetnost stavbarstva: tehten študijski priročnik, korak naprej v izrazoslovju
Umetnost stavbarstva, zajetni priročnik o sakralnem in meščanskem stavbarstvu ter razvoju mest nemškega avtorja VVilfrieda Kocha, ki tematiko na območju Evrope pregledno, povezano ter bogato in natančno dokumentirano predstavlja skozi vso zgodovino, je dosežek na področju strokovne literature, prav tolikšen, Ce ne še večji, pa je pomen te knjige za slovensko strokovno izrazoslovje na področju arhitekture, umetnostne zgodovine, gradbeništva, tehnologije itd., sta ob predstavitvi knjige poudarila recenzenta dr. Peter KreCiC in prof. dr. Ivan Stopar. Delo je uredila Marta Kocjan Barle, izjemno prevajalsko delo pa je v petih letih opravil profesor na fakulteti za arhitekturo Peter Fister. (STA)
Grafike Safeta Zeca pri Jazbecu v Tupelčah
V gostilni pri Jazbecu v Tupelčah, ki je znana po slovv food postrežbi doma pridelane hrane in je edina, ki prideluje šampanjec iz terana, so odprli razstavo grafike Safeta Zeca, ki se trenutno predstavlja še z risbami, slikami in grafiko v mednarodnem grafičnem centru Tivoli in š slikami v Cankarjevem domu v Ljubljani. Slikar Zec, rojen 1943 leta v Rogatici, BiH, je po srednji umetniški šoli za uporabno umetnost v Sarajevu nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu pri prof. Nedeljku GvozdenoviCu, nato pri prof. Ljubici Sokiču na postdiplomskem študiju. Od leta 1992 živi v Italiji (Videm, Benetke). Razstava njegovih grafik večjega in manjšega formata je pri Jazbecu na ogled ob koncu tedna do 15. aprila.	Olga Knez
Spielberg kandidat za nove nagrade
Ameriškega režiserja Stevena Spielberga, ki je nedavno prejel nagrado zlati globus, je združenje ameriških režiserjev za vojno dramo Reševanje vojaka Ryana nominiralo zg priznanje "najboljši režiser leta". Med drugimi izbranci so še Roberto Benigni za film Življenje je lepo (La vita e bella), Terrence Malick za film Tanka rdeča Črta (The Thin Red Line), John Madden za delo Zaljubljeni Shakespeare (Shakespeare in Love) in Peter Weir za Trumanov show. Združenje režiserjev bo zmagovalca razglasilo 6. marca. (STA)
Ulikses najboljši roman v angleškem jeziku
Roman Ulikses irskega pisatelja Jamesa Joyca je bil nedavno razglašen za najboljši roman v angleškem jeziku. Literarna mojstrovina, ki je bila ob izidu v Angliji prepovedana, naj bi po mnenju 47 književnih kritikov svoj ugled ohranila tudi v naslednjem tisočletju. Britanska knjigama VVater-stones je kritike prosila, naj izberejo 10 ključnih klasičnih romanov za naslednjih 100 let iz kateregakoli stoletja. Največ kritikov je menilo, da zob Časa tudi v naslednjem stoletju ne bo načel epske 'pripovedi, ki opisuje en dan življenja v Dublinu. Na drugo mesto se je uvrstil Veliki Gatsby Scotta Fitzgeralda, na tretje K svetilniku pisateljice Virginije VVoolf, na Četrto pa roman Georgea Orvvella 1984. Na seznamu knjigare VVaterstones so se znašla tudi dela Ernesta Hemingwaya, Evelyn VVaugh in D. H. Lawrencea. (STA)
IVAN ČARGO / RAZSTAVA V PILONOVI GALERIJI
Pozno odkrivanje velikana slovenske likovne umetnosti
Razstavo se bo prihodnji mesec selilo v Kanal, noto po v Gorico
»Dinamika, ostro, dinamika, samo to je izraz našega Časa!«, je v zanosu slikarja, ki se je v svojem času ujel in se najprej skušal ter se končno osvobodil vseh spon akademizma in klasicizma svojega Časa. Te besede je v dvajsetih letih izrekel Ivan Čargo, slikar, ki ga sedaj ponovno odkrivamo, saj je v Pilonovi galeriji v Ajdovščini na ogled razstava njegovih del ob stoletnici rojstva umetnika, ki z Marijem Kogojem, Avgustom Černigojem, Milkom Bambičem, Ferdom Delakom, Lojzetom Špacapanom, če omenimo samo nekatere, najbolj označuje neko obdobje umetnosti na Slovenskem, ki je gotovo pustilo izjemno sled za seboj, preseglo okvir slovenskega prostora in se nam danes kaže kot izjemno hvaležno, saj se zadnje Čase vedno raje vračamo prav k temu obdobju, pravzaprav Sele danes množično odkrivamo veličino tedanjih slovenskih umetnikov, ki so še vedno aktualni, Se vedno prepričljivo nagovarjajo vsakogar izmed nas, pa naj bo to zaradi izjemnega slikarskega znanja ali pa zaradi vedno sveže likovne govorice, likovne pripovedi same, ki je sicer res govorica tedanje dobe, a jo obenem presega.
Razstava del Ivana Čarga, ki je sedaj na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, se bo naslednji mesec selila v Kanal, dopolnjeno in v nekoliko drugačni obliki pa jo bomo v mesecu marcu lahko videli tudi v go-riskem Kulturnem domu, je vsekakor veC kot samo vredna ogleda. Videti jo mora vsak ljubitelj lepega, nam Primorcem pa je še posebno draga, ker nam odkriva korenine neke dobe, na katero ne smemo pozabiti, ker je preveč pomembna, da bi jo lahko, iz nje namreč Se danes Črpamo sile za narodno ohranitev.
Avtorica razstave ob slikarjevi stoletnici je Breda Ilich Klančnik, ki je v lep katalog razstave tudi prispevala spremni esej, medtem ko je za katalog prispevala osnovne biografske podatke voditeljica Pilonove galerije dr. Irene Mislej, obe pa sta se pri svojem delu naslonili na najobsežnejši pregled Cargovega dela, ki ga je leta 1981 pripravil Goriški muzej iz Kromberka: takrat je prav veliki poznavalec in ljubitelj slovenskega in še posebno primorskega slikarstva Marko Vuk tudi pripravil zajeten katalog in morda kot prvi na Slovenskem podrobno skušal v celoti razčleniti Čargovo slikarstvo, ali bolje: tisto, kar je od Cargovega obsežnega opusa ostalo v javnih in poznanih zasebnih zbirkah.
Ivan Čargo v življenju
namreč ni imel sreče in tudi njegova slikarska zapuščina ne, saj visi zelo malo, gotovo premalo njegovih del v javnih zbirkah, lastniki njegovih del še niso vsi poznani, veliko njegovih stvaritev pa je najbrž tudi za vedno izgubljenih. Prav zato bo v Gorici zanimivo videti, koliko ljubiteljev Čargo-vega slikarstva, ki doma hranijo njegova dela, bo posodilo svoje slike organizatorjem razstave in tako prispevalo k boljšemu in popolnejšemu poznavanju tega velikega primorskega umetnika.
Ivan Čargo se je rodil 25. februarja leta 1898 v Tolminu, kmalu so se njegovi selili v Kanal, kjer je hodil v ljudsko solo, kasneje v gimnazijo v Gorico, a so morali tudi Cargovi v izgnanstvo zaradi prve svetovne vojne in tako je gimnazijo nadaljeval na Dolenjskem v Novem mestu na sloviti novomeški gimnaziji, kjer je prišel v stik z Božidarjem Jakcem, Antonom Podbevškom in Miranom Jarcem. Mladoleten se je udeležil klanja v prvi svetovni vojni, bil je poslan v Rusijo, preživel je in ponovno zaživel v naših krajih, odšel na študij v Toskano, v Florenco, kasneje še v Rim. Vrnil se je na Primorsko, ki je bila takrat pod težkim in neznosnim jarmom fašizma, ki je morda najbolj zaznamoval vse takratne sodobnike Ivana Čarga in tudi njega samega. Za prekratko in pomanjkljivo kroniko povejmo še to, da je to Čargovo »goriško obdobje« trajalo nekako od leta 1924 do leta 1927, da se je v tem Času Čargo družil z Venom Pilonom, Lojzetom Špacapanom, z Avgustom Černigojem in z vsemi tistimi umetniki na našem področju, ki jih je prevzel futurizem in razvoj tehnologije, novi pogledi na svet.
Svoj »ognjeni krst« z občinstvom je Čargo imel leta 1924 na I. goriški umetniški razstavi, kjer je
predstavil svojo Džunglo. 1927. leta je odšel v Ljubljano, kjer je sodeloval pri osnovanju avangardi-stiCne revije Tank (tej in njenim izrazitim predstavnikom je prav sedaj posvečena razstava v Ljubljani!). Kmalu pa odide v Beograd, kjer živi deset let. Koncem tridesetih let ga začne jugoslovanska policija preganjati, leta 1941 ga Italijani aretirajo, do zloma Italije okuša grobosti in pomanjkanje vsega po italijanskih zaporih, kasneje se pridruži prekomorskim brigadam, ima še zadnjo pomembnejšo razstavo ob koncu vojne, po kateri se skoraj takoj umakne iz umetniškega življenja, strt je. Nekateri so tudi mnenja, da se kot izrazit predstavnik avantgarde ni mogel sprijazniti z novim družbenim sistemom, prav gotovo pa ne s socrealističnim načinom slikanja. Ivan Čargo je umrl v Ljubljani 11. avgusta 1958.
Ivan Čargo je bil velik
umetnik, tega ni potrebno nikomur posebno dopovedovati, saj si bo ob ogledu razstave vsakdo na tihem priznal in morda tudi vzdihnil: »Imeli smo može...«
Da, res smo imeli može, ki so v dvajsetih, tridesetih letih stopali v korak s Časom in ostali zvesti slovenstvu, to svojo zavezanost drago plaCali in nam pustili v kulturno dediščino izjemen niz umetnin in zapisov, ki so edina stvar, ki ostane za človekom, umetnikom in nam priča o njegovi veličini.
O Ivanu Čargu so si zgodovinarji likovne umetnosti in likovni kritiki edini predvsem v tem, da je bil zares izjemno pretresen ob pojavu futurizma, da se je ves zapisal avantgardnemu gibanju, kar se tudi iz njegovih del pozna. Kot vsak velik umetnik je bil tudi Čargo otrok svojega Časa in zato njegovega dela gotovo ne moremo ukalupi-ti v eno samo umetniško smer, saj presega okvire vsakega utesnjevanja. To pa zato, ker je bil Čargo tudi odličen portretist -pustil nam je izjemno galerijo portretov igralcev in slovenskih kulturnih mož svojega Časa, slikal je tudi kubistične slike, zanimal se je za socialna vprašanja in nam zapustil izjemen niz umetnin, predvsem risb z rdečo kredo, ki so uglašene na socialno tematiko, pa naj gre za idrijske rudarje ali za splavarje, za kmeta, kosca, skratka: delavskega človeka. Ivan Čargo presega vsako etiketiranje tudi zato, ker so predvsem njegova olja na platno izjemna in imajo tisti nadih ekspresionizma, ki ga sicer res najbolj ljubimo pri Venu Pilonu, a je nam Slovencem tudi preko umetniške roke
Ivana Čarga veliko dal, predvsem pa slovensko slikarstvo tedanjega Časa enakovredno uvršCa ob bok tedanjim evropskim velikanom. Seveda so portreti svet zase, pa naj gre za risbe ali za tiste v tehniki olja: izjemni so. Risba je drzna, odločna, obrazi toCno dodelani, za okus današnjega človeka morda Se preveč ostri in »ponotranjeni«, gotovo pa odražajo duh takratnega Časa. Morda se tudi premalo poudarja pomen vseh Čargovih del, v katerih je izrazito prisotna socialna tematika in naj navedemo samo njegovega trpečega Hlapca Jerneja kot primer tistega monumentalnega človeka, ki s svojo držo in s svojo silo Se danes slovenskemu Človeku dopoveduje, da je prav ta »mali Človek« tisti, ki je ohranil slovenstvo, Ce za hip odmislimo umetnika, ki ga je naslikal, narisal.
Ivan Čargo je otrok svojega Časa, ujet v njem in obenem prav toliko, Ce ne veC, po primorsko svoboden, da je še danes svež slikar, neverjetno Cist in stoji v svojih delih pred nami kot velik, svobodoljuben duh, ki ga nobena spona ni nikdar za vedno ujela v svoje zanke. Zapisanost Sredozemlju vidimo prav v njegovem nemirnem duhu, kateremu je lastna zavezanost prostoru, v katerem živiš, ohranjanje in gojenje svojih korenin, preseganje prostora in obenem zavest, da si samo del življenja, ki je sicer vCasih res težko, neznosno, a vseeno tako lepo, da ga je vredno do konca izpeti, Četudi v samoti, tisti Cargovi samoti zadnjih let, ki je še premalo raziskana.
Job
Na sliki: Veno Pilon -portret Ivana Čarga (1924)
KULTURNO VPRAŠANJE
O prevajanju in prevajalcih
Pred nekaj tedni je RAI predvajala eno redkih oddaj, ki si po moji oceni res zaslužijo uvrstitev med oddaje kulturnega interesa. Totem, kot so jo avtorji naslovili, je bilo potovanje okrog književnosti in vanjo, izvedeno skupaj s spretnimi pripovedovalci (naj omenim le enega, Alessandra Baricca). Prav v dneh, ko se je Jolka Mihe odločila, da sem vreden njenega odprtega pisma, objavljenega v vašem dnevniku, je tista oddaja »brala« -med drugim - tudi nekaj odlomkov iz dela Luisa Ferdinanda Celina. In to na zelo poseben način: z istočasnim branjem treh različnih prevodov istega odlomka
Kaj pomeni različnih prevodov? Pomeni, da vsak prevajalec, kadar »bere« v lastnem jeziku besede, ki so izražene v drugem jeziku, daje tem besedam svojo interpretacijo. Prav nic škandaloznega ni v tem, ah bolje: Škandalozno-bi bilo, Ce bi na primer prevedel besedo »hiša« v italijanščino kot »pes«. Ce pa uporabim izraze kot so »hiša«, »stanovanje«, »domovanje« ipd., se pomen bistveno ne spremeni in vsak bralec razume, za kaj gre. Spremeni pa se, Ce prevedena beseda ne »zveni« v stavku.
Kadar gre za prevajanje poezije, sta po mojem mnenju poleg vsebine zelo pomembna tudi ritem in muzikalnost, ki ju uspemo vtisniti verzom. Zato sem prepričan, da je ena od treh temeljnih lastnosh prevajalca poezije ta, da je tudi sam pesnik, po možnosh dober (kakšen pomen dajemo besedi pesnik, pa je tema, ki bi zahtevala veliko več prostora kot ta moj poseg). Ostah dve lastnosh oziroma pogoja sta odhCno poznavanje vsaj jezika, v katerega prevajamo, in osebno poznavanje avtorjev, ki jih prevajamo.
Ce se vrnemo k naši temi, mislim, da je prevajalec osrednja figura v literarnem krogu in paradoksalno veliko pomembnejši od figure avtorja. Moje skromne izkušnje me navajajo k razmišljanju o tej vlogi v luči odnosov med italijansko in slovensko književnostjo. Ti odnosi seveda niso cvetoči, Čeprav sem s preseneCnjem ugotovil, da je na primer furlanski pesnik Luciano Mo-randini v petdesetih letih iskal poti skozi skoraj popolno vzjameno nepoznavanje med tema kulturama, da bi kaj izvedel o slovenski književnosh. V zadovoljstvo mi je, da Morandini danes vidi knjigo Nuova poesia slove-na kot nadaljevanje prizadevanj iz tistih Časov.
Ni res, da doslej ni bilo storjeno ničesar, paC pa je res, da je antologija nove slovenske poezije zgolj kaplja v morje. Toda problem, vsaj zame, ni v tem. Problem je doumeh, da je treba mejo pomših. Ne vem koliko je takih, ki v Trstu, Gorici in Vidmu gledajo na to, kar se dogaja onstran meje, z nezaupanjem ah ravnodušnostjo (seveda ne govorim o Slovencih, ampak nasplošno). Kolikor vem, jih je še veliko. Mislih mi daje predvsem ravnodušnost, ki mu pušCa nemalo grenkobe v ustih. Osebno sem mislil, in še mislim, da je mogoče gledati na Slovenijo z radovednostjo, in - kar me neposredno zadeva - na slovensko poezijo z željo, da bi jo bolje spoznah. Od tod se je rodila zamisel o antologiji in o vseh v zadnjih letih narejenih stvareh, v Topolovem kot v Vidmu ah v drugih krajih: da bi omogocih, da kaj pronicne v našo deželo ah celo v Italijo.
Da bi to udejanjih, potrebujemo prevajalsko sredstvo, in tako sem se spustil v igro. V zadnjih mesecih sem večkrat mislil, da bi bila kaka beseda, kak verz, v primeru, ko bi se lotil prevajanja Debenjakovih, Ihanovih, Krambergerjevih, Pikalovih, Semoličevih, Stegerjevih in Zupanovih pesmi kakšen mesec pozneje, ah Ce bi to storil sedaj, drugačna kot sta v antologiji. Toda to ni nic škandaloznega, natančno tako kot pri prevodih Celina. Škandalozno bi bilo, Ce to delo ne bi bilo razumljeno za tisto, kar je: način, nepopoln, a iskren, za odpiranje poh.
Miha Obit
Ob tisočletju, ki mineva
TELEVIZIJA
LUCKY LUCIANO
-	sobota, RAI 3, 0.25.
Režija: Francesco Rosi
Igrajo: Gian Maria Volonte, Rod Steiger, Vincent Gardenia
Mladostno obdobje in nasilno zrelo obdobje ameriško-italijanskega neCustvenega gangsterja, katerega odlično igra Gian Maria Volonte
LA RAGAZZA DEL QUARTTERE
-	torek, TMC, 9.00
Režija: Robert Wise
Igrajo: Shirley MacLine, Robert Mit-chum
Po ločitvi se odvetnik preseli v New York. V mestu sreCa dekle in z njo živi: toda prve ljubezni ne pozabi.
TRADIMENTI
-	nedelja, CANALE 5, 1.00
Režija: David Jones
Igrajo: Jeremy Irons, Patricia Hodge, Ben Kingsley
Emma in Jerry, bivša ljubimca se sreCata. Emma pove Jerryju, da je pustila moža, kateremu je razodela svojo nekdanjo nezvestobo.
VIDEOKASETE
DEEP IMPACT (CIC VIDEO, 116 min.)
Režija: Mimi Leder
Igrajo: Tommy Lee Jones, Robert Duval, Morgan Freeman, Vanessa Redgrave
Ogromen komet zadene zemeljsko oblo; vse človeštvo je tako v nevarnosti; kdo bo preživel tej nesreči in kilometrskemu visokemu valu vode, ki bo opustosil obale in segel globoko v notranjost?
THE POSTMAN - L UOMO DEL GIOR-NO DOPO (VVarner Bross, 170 min.)
Režija: Kevin Kostner
Nuklearska katastrofa leta 2013 je prisilila preživele, da se združijo v majhne skupnosti, ki nimajo na razpolago ne komunikacijskih sredstev in niti tehnologije. Kevin bo ljudem vlil upanje v bodočnost.
SNEMANJA
Povest Jamesa Lasduna je navdihnila
Bernarda Bertoluccija, ki je zgodbo s papirnate strani svobodno prenesel na filmski trak. Režiser je hotel prikazati intimnejšo zgodbo dveh problematičnih duš; tokrat je opustil kolosal, ki je v prejšnjih letih italijanskemu umetniku prinesel veliko slovesa in priznanj.
Z orientalskega neskončnega sveta je Bertolucci prešel na manjšo rimsko realnost; cesarja in božanstva je zamenjal Z dvema socialno skromnejšima osebama, a prav tako velikodušnima kot so bili orientalski Bertoluccijevi heroji.
V	stari rimski hiši, prav v središču italijanske prestolnice, tik za trgom Spagna, se paralelno odvijata življenjski eksistenci, dokler se ti ne začenjata prepletati in spreminjati v privlačno, sentimentalno, toda komplicirano ljubezensko razmerje.
V	samotno glasbeno življenje gospoda Kinskyja je vstopilo mlado afriško dekle, ki je za sabo pustilo revščino in nasilje, študira na univerzi ter se preživlja z delom kot služkinja.
Ve to v pomladi tisočletja, ki mineva.
Naslov: L’ASSEDIO
Igrajo: Thandie Newton, David Thevvlis, Claudio Santamaria
Igor Gregori
KOSOVO / TOKRAT NEKOLIKO ODLOČNEJŠI
Kontaktna skupina ukazala sprtim stranem pogajanja
Miloševič in Rugovo podprla pogajanja, Šešelj pa jim nasprotuje
LONDON - Mednarodna kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo je včeraj v Londonu sprti strani na Kosovu pozvala k mirovnim pogajanjem, na neko vrsto konference, ki naj bi se začela čez sedem dni v francoskem Ramboulletu.
Italijanski zunanji minister Lam-berto Dini je po srečanju kontaktne skupine napovedal, da bo danes v Beograd in Prištino odpotoval britanski zunanji minister Robin Cook, ki naj bi jugoslovansko vlado in kosovske Albance povabil na pogovore.'
Britanski zunanji minister Robin Cook je po srečanju kontaknte skupine v Londonu izjavil, da »vprašanje vojaškega posega ni v pristojnosti kontaktne skupine«.
V skupni izjavi včerajšnjega srečanja je kontaktna skupina poudarila, da »se morajo Srbi in kosovski Albanci obvezati, da bodo v 21 dneh sklenili pogajanja, ki naj bi prinesla mir na Kosovu«. »Določili smo zelo strog časovni načrt,« je ob tem še povedal britanski zunanji minister.
Kakšen bo ta mirovni načrt pa ni nihče povedal. Kontaktna skupina je le navedla trenutne zahteve, in sicer: Beograd mora takoj končati vse ofenzivne in represivne akcije; spoštovati sporazume sklenjene z OVSE in z zvezo Nato. Dovoliti mora vrnitev na svoje domove vsem izgnan-
cem. Zagotoviti mora popolno sodelovanje z vladnimi in nevladnMi humanitamimi organizacijami. Glede pokola v vasi Račak zahtevajo preiskavo v sodelovanju s haaškim sodiščem. Kontaktna skupina je obenem obsodila vse provokacije Osvobodilne vojske Kosova (UCK) in zahtevala, da osvobodijo vse ujetnike.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je sprte strani na Kosovu posvaril pred morebitno neudeležbo na mirovnih pogajanjih, hkrati pa je zavrnil ugibanja o morebitnem vojaškem posegu. »Ni dvoma v odločenost, da bi spopade na Kosovu končali do spomladi in dosegli mimo rešitev,« je po srečanju kontaktne skupine v Londonu dejal nemški zunanji minister. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je po Fischerjevih besedah na srečanju v Londonu ponovil stališče Rusije, da je vojaški poseg na Kosovu mogoč samo ob ustrezni odločitvi Varnostnega sveta. Stalne članice VS bodo poskušale v VS doseči sprejetje izjave, s katero bi podprti mirovna prizadevanja kontaktne skupine, je še povedal nemški zunanji minister.
Po vsem tem je torej lahko vsakomur jasno, da smo tam, kjer smo bili prejšnjo jesen. Razlika je le v tem, da je medtem zveza Nato izdelala vse mogoče vojaške opcije za poseg na
Kosovu. Zveza Nato bo danes zahteve kontaktne skupine podprla z nadaljnjimi konkretnimi odločitvami. Nato bo zagotovil, da bo takoj pripravljen izvesti vojaški pritisk, če strani ne bosta izvedli zahtevanega, je izjavil visok predstavnik zveze.
Na zavezništvu so včeraj opozoriti, da pogajanja med stranema niso edini pogoj, ki bi strani »rešil« vojaškega pritiska. Ključna bo izpolnitev vseh zahtev mednarodne skupnosti, spoštovanje sporazumov o umiku sil, ki ga je Beograd sklenil s povezavo, sodelovanje z misijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in s sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Nato tudi ne odstopa od zahteve po kaznovanju odgovornih za pokol v Racaku.
Zveza Nato je obenem izrazila zadovoljstvo, da je k strategiji mednarodne skupnosti za rešitev kosovske krize polno pristopila tudi Rusija. Zavezništvo se ne posvetuje le s slednjo, temveč s širšim krogom držav, v prvi vrsti s tistimi, ki mejijo na konfliktno območje, predvsem Albanija in Makedonija.
Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič je včeraj povedal, da se strinja z dialogom med etničnimi skupnostmi, ki živijo na Kosovu. S pogajanji se strinja tudi srbska vlada, ki pa je istočasno napovedala, da
ne bo spoštovala premirja in bo nadaljevala s policijskimi akcijami proti »teroristom«. Predvčerajšnjim so vladajoči srbski socialisti poudariti, da se ne bodo pogajali z Osvobodilno vojsko Kosova. Radikalna stranka premierovega namestnika Vojislava Šešlja pa je včeraj odločno nasprotovala jugoslovanski udeležbi na mirovnmi konferenci.
Zmerni voditelj kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je včeraj v Prištini pozdravil zamisel o izvedbi mednarodne konference o Kosovu in napovedal, da bo nanjo poslal svoje predstavnike.
Medtem se spopadi na Kosovu nadaljujejo. Srbski informacijski center v Prištini je včeraj sporočil, da je bilo v spopadu v vasi Rogovo na zahodu Kosova davi ubitih 20 Albancev in srbski policist. Tiskovni predstavnik nadzorne misije OVSE Sandy Blyght je potrdil smrt policista, a je dodal, da so verifikato-rji na terenu prešteti 23 trupel. Vse so bile civilno oblečene, na kraju incidenta pa so opaziti zapuščeno lahko orožje.
Medtem je eden od poveljnikov UCK v intervjuju za Washington Post povedal, da gverilci kupujejo orožje tudi v Italiji in v Južni Afriki. To so predvsem sodobni protitankovski sistemi, saj jim lahkega orožja ne primanjkuje.
NOVICE
Filipinski gverilci osvobodili talce
COTABATO (FILIPINI) - Islamski gverilci fronte Moro za narodno osvoboditev (MILF) so včeraj osvoboditi 40 dijakov in 20 odraslih, ki so jih zajeli dan prej na neki šoti v južnem delu otoka Minda-nao. Ob vdoru v šolo v kraju Midsayapu so za talce zajeti kar 500 dijakov in 70 profesorjev. Pred prihodom oboroženih sil so se s skupino 60 talcev zatekli v džunglo, kjer pa so jih včeraj osvoboditi.
Ameriški senat osvojil republikanski predlog
VVASLDNGTON - Ameriški senat je predsinočnjim osvojil republikanski predlog procesa proti ameriškemu predsedniku Clintonu. Načrt predvideva, da bodo videoposneti vsa pričevanja, senatorjem pa bodo prepustiti nalogo, ali te videoposnetke dajo v javnost ati ne. Republikanski »vozni red« predvideva tudi, da bodo proces zaključiti 12. februarja. Po neuspehu zakulisnih pogajanj med republikanci in demokrati niso uspeti doseči skupnega kompromisnega predloga, tako da so dati na glasovanje predloga obeh strank. Republikanski predlog je podprlo 54 poslancev, 44 pa jih je bilo proti.
V	Turčiji bodo prepovedali prokurdsko stranko Hadep
ANKARA - Turško prizivno sodišče je na ustavnem sodišču včeraj sprožilo postopek za prepoved prokurdske Stranke ljudske demokracije (Hadep). Generalni tožilec kasacijskega sodišča Vural Savas obtožuje Hadep »organskih vezi« z Delavsko stranko Kurdistana (PKK), od leta 1984 zavezano boju proti Ankari za ustanovitev neodvisne kurdske države na jugovzhodu Turčije z večinskim kurdskim prebivalstvom. Postopek za razpustitev Hadepa se začenja manj kot tri mesece pred parlamentarnimi volitvami, napovedanimi za 18. april.
V	spopadih med muslimani in kristjani ubitih 65 ljudi
DŽAKARTA - Indonezijska vojska koplje med ruševinami Ambona na Molukih, kjer je prišlo do krvavih spopadov med muslimani in kristjani, ki so terjati 65 življenj. To so najhujši medverski spopadi v zgodovini Indonezije.
Naročnina ostane nespremenjena:
Prednaročnina za leto 1999 znaša (do 31. januarja) 330.000 lir,
Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti:
•	vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom
•	brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu.
•	za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna
PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31. 01. 1999
•	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382)
•	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860
Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6
Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom
NOVICE
Nagrada »Camia« C. Macorju
Jutri bodo v kraju Fomi di Sotto v Kamiji podelili knjižno nagrado Camia. Nagrado za planinsko literaturo bodo podelili pred kratkim preminulemu Celsu Macorju, ki je skupaj s Carlom Tavagnut-tijem uresničil odlično fotomonografijo »Volo con Paquila«. Pri nagradi sodelujejo občina, Pokrajina Videm, Gorska skupnost, CAI, podjetje Cartiere Pi-gna in založnik Campanotto. Priznanje bo posthumno, saj je Celso Macor preminil konec novembra, komaj dober mesec po predstavitvi monografije, ki predstavlja v besedi in sliki Julijske alpe.
Osrednja Prešernova proslava bo v nedeljo 7. februarja
Osrednja Prešernova proslava v Gorici bo v nedeljo, 7. februarja ob 16. uri, v Kulturnem centra L. Bratuža. Prirejata jo Zveza slovenskih kulturnih društev in Zveza slovenske katoliške prosvete. Sicer pa bo v prihodnjem in naslednjem tednu v znamenju praznika slovenske kulture niz prireditev tudi v dragih krajih. Tako naj opozorimo na Malo Prešernovo proslavo, ki bo v ponedeljek 8. februarja v Kulturnem domu v Gorici.
Koledar dejavnosti na strelišču
Županstvo iz Doberdoba nas je seznanilo skole-darjem dejavnosti na vojaškem strelišču nad Selcami v februarju. Vaje s strelnim orožjem in eksplozivom bodo 1., 3., 9. in 10., 15. in 16., 18., 22., 24. in 26. februarja vsakič od 8.30 do 17. ure. V omenjenih dneh je prepovedan dostop na območje stre-lišča, ki bo označeno z rdečimi zastavami.
Dva vodnika priprli, dva prijavili
Mejna policija je v okvira preprečevanja priseljevanja priprla G.D. in V.K., državljana Zvezne republike Jugoslavije. Oba naj bi se ukvarjala z vodništvom. Zaradi suma enakega kaznivega dejanja pa so prijavili sodišču 28-letnega M.E. in 36-letnega H.S. Oba sta državljana ZRJ. Tudi včeraj so na policiji imeli veliko dela z ilegalnimi priseljenci.
Niso kontrolorji pač pa goljufi
Goljufi so res hitri in iznajdljivi. Goriška pokrajinska uprava še ni niti začela opravljati vzorčne preglede nad emisijami v ozračje, ko so se že pojavili samozvani teJmiki. Prejšnje dni so se oglasili v nekaterih krajih na Goriškem, da bi opravili preglede na napravah za ogrevanje. Pokrajinska uprava obvešča, da nihče ni bil v tem smislu pooblaščen in da gre torej za nezakonito dejavnost. V primera, da bi se samozvani kontrolorji spet oglasili, naj občani takoj obvestijo pokrajinsko upravo. Dovolj je poklicati po telefonu 0481/385246 oziroma na zeleno številko 167252891.
ŠTANDREŽ / NOVA PREMIERA DRAMSKE SKUPINE
Na oder bo stopil Zares čuden par
Igralci so z režijo Emila Aberška za letošnjo sezono naštudirali komedijo Neila Simona
Dramski odsek Prosvetnega društva Stan-drež je postavil na oder novo delo. Tudi tokrat bodo občinstvu ponudili komedijo. Tokrat so se odločili sa sodobnega avtorja, znanega ameriškega pisca Neila Simona Zares čuden par. Igra je bila napisana predvsem za ameriško občinstvo, vendar pa je doživela uspeh tudi v drugih okoljih. Na slovenskih odrih - v poklicnih gledališčih kakor v amaterskih skupinah -je nasploh največkrat uprozorjeno Neilovo delo.
Delo je prevedel Dušan Tomše. Režiser
predstave je Emil Aberšek, pri postavitvi pa je kot strokovni sodelavec pomagal Janez Starina. V glavnih vlogah nastopajo Cristian Bene-detti, Marko Tabaj, David Vižintin, Božidar Tabaj, Marko Brajnik, Danjela Puia in Federica Bello. Za sceno sta po-
skrbela Lucijan Kerpan in Viktor Selva, vlogo še-patalke pa so poverili Marinki Leban.
Premiera komedije v treh dejanjih Zares čuden par bo danes ob 20.30 v župnijski dvorani v Standrežu, ponovitev pa jutri ob 17. uri v isti dvorani.
Prosvetno društvo Štondrež - Dramski odsek
Neil Simon
ZARES ČUDEN PAR
Komedija v treh dejanjih Režiser Emil Aberšek
Strokovni sodelavec Janez Starina
Župnijska dvorana Anton Gregorčič v Standrežu.
| Premiera danes, 30. januarja ob 20.30. Ponovitev jutri, 31. januarja ob 17. uri
GORICA / SREČANJE Z AVTORJEM
Spomini in pogledi Cirila Zlobca na slovensko dmžbo
V četrtek v Kulturnem domu
Ciril Zlobec je dobro znana osebnost tako v Sloveniji, kot tudi pri nas v zamejstvu. Rojen je na Krasu leta 1925, partizan, pesnik, pisatelj, slavist, urednik, podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in nazadnje tudi politik. Nedavno od tega je izšel v Ljubljani njegov avtobiografski roman Spomin kot zgodba, ki zajema pravzaprav vse prej naštete Zlobčeve dejavnosti.
To najnovejše Zlobčevo literarno delo obravnava najzanimivejše aspekte družbenega in socialnega dogajanja v Sloveniji, s posebnim ozirom na zadnja leta od osamosvojitve dalje. Pisatelj v svojih spominih posega v najbolj pereča vprašanja slovenske družbe in iz svojega zornega kota podaja oceno posa-
meznih dogodkov, kakor, tudi glede odnosov do ostalih jugoslovanskih re-publikov, do JLA, do Italije Cossige, pa do sedanjih slovenskih politikov. Zanimivo je prebirati strani o teh aktualnih aspektih slovenske družbe in, zakaj ne?, prisluhniti samemu avtorju.
Ciril Zlobec bo namreč kmalu gost Kulturnega doma v Gorici v okviru tradicionalnih srečanj z avtorjem. Srečanje, ki ga prirejata Kulturni dom in ZSKD, bo v četrtek, 4. februarja, ob 18. uri v mali dvorani. Zlobčevo izvajanje bo kot vedno zanimivo in bo pomagalo pri razkrivanju marsikatere strani slovenske scene, o kateri se malo govori in piše. Zlobčevi spomini so tudi to...
Filmi in debate o alkoholizmu
Ciklus filmskih projekcij »Alcol e celluloide 2«, ki ga drugo leto zapored prireja društvo za zdravljenje alkoholikov AGAT se izteka. Doslej so se zvrstili v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici trije filmski večeri povezani s problematiko alkoholizma in obisk je bil vsakič več kot zadovoljiv. Se posebej pa so bile zadovoljive in zanimive pofilmske debate, na katerih so sodelovali strokovnjaki za to zaskrbljujoče socialno področje.
Kot smo omenili, je ciklus tik pred zaključkom. V sredo je bil namreč na vrsti predzadnji večer ciklusa, ki se bo zaključil v torek, 2. februarja, z britanskim filmom »Ladybird Ladybird« (iz leta 1994). Režiser je Ken Loach, ki sodi med mojstre filmskega ustvarjanja. Večer se bo zaključil z debato o alkoholizmu in posledicah, ki jih le ta ima na družbeno okolje in še posebej na družino. Predvajanje bo ob 20.30, vstop pa je prost.
Novi BMW Serija 3. Vse ostalo je že preteklost.
Prikazal se novi 316i, ki izpopolnjuje že tako bogat in inovativen program. Opremljen s 4 valjnim motorjem za 105 CV, z navorjem celih 165 Nm pri 2.500/min, obogaten z vsemi kakovostmi, ki so popolnoma presegle vse obstoječe,316i vam ponuja vrsto zanimivih prednosti. Med temi, 6 zračnih blazin, sistem ASC+T dopolnjen s CBC-jem, podaljšanje vzdrževalnih pregledov do 25.000 kilometrov in prodajno ceno 48.300.000 lir*.
* cena ključi v roke, brez pristojbnin za vpis v PRA
model 3161 limuzina valji/ventili 4/8 prostornina cm3 1895 moč kVV/KM 105/77 največja hitrost km/h 200
Danes, 30. januarja pri Zastopniku BMW Aticar Autoest
ul. III Armata 121 - Tel. 0481 520688 - GORICA
©
Zadovoljstvo v vožnji
DOBERDOB / SODELOVANJE MED ŠOLAMA
Učenci na obisku pri dijakih
Učenci 5. razreda so »pokukali« v šolo, ki jo bo bodo obiskovali jeseni
V soboto, 23. januarja,	izvedla prof. slovenščine	ne šole Prežihovega Vose je v oddeljenih razre-	in razredna učiteljica.	ranča in jim razkazali cedili nižje srednje šole Iva-	Dijaki prvega razreda	lotno šolsko poslopje,
na Trinka v Doberdobu	nižje srednje Sole so	Nato so se učenci skupno
odvijalo zelo zanimivo	prijazno sprejeli vrstnike	zbrali ob delu in izo-
srečanje, ki sta ga skupno	iz petega razreda osnov-	blikovali strip o Butalcih,
ki so si jih ogledali v gledališču, kamor redno zahajajo že od začetka šolskega leta. Po uvodni zadregi so se učenci razživeli in v izdelke sproščeno izlili vso svojo ustvarjalnost.
Ce pa vas zanima »Kako sta se skušala Butalec in Tepanjčan«. obiščite prostore OS Prežihovega Voranca ali srednje šole Ivana Trinka, kjer so izdelki razstavljeni in bodo učencem iu dijakom v prijeten spomin, da je skupaj lepo.
Alan Avckbourn
POLOVIČNE
RESNICE
Režija: Vladimir Jurc j V ponedeljek, 1. februarja 1999 (Red A) in v torek, 2. februarja 1999 (Red B), ob 20.30 v Kulturnem centru L. Bratuž v Gorici I (Drevored XX septembra, 85).
Avtobus za ponedeljkovo predstavo vozi po običajnem voznem redu.
BOLNIŠNICA / KLJUB STALIŠČU OBČINSKEGA SVETA
GORICA / ICM
KINO S_________________IZLETI
Dežela gre svojo pot in pritiska za selitev
Odbornik Romoli vse bolj opredeljen zo selitev - Se hoče s tem preprečiti možnost čezmejne integracije?
Program Inštituta za mittelevropska kulturna srečanja v letošnji sezoni
Na občnem zboru so tudi sprejeli nekaj novih članov
' Glasovanje občinskega sveta prati selitvi splošne bolnišnice je spravilo v hudo zadrego večinsko koalicijo na občini in prispevalo k izostritvi različnih stališč, ki so se doslej skrivala za splošnim zavzemanjem »v korist bolnišnice«. Glasovanje je pokazalo, da so mnenja o tem, kaj je »v kori-st«zdravstva v Gorici, zelo raz-liCna.
Deželnega odbornika za finance Romolija je na primer prisililo, da je včeraj preko stolpcev furlanskega dnevnika odkrito povedal, kakšno»reši-tev«si je zamislil za bolnišnico in Cernu bo namenjenih 50 milijard, ki naj bi jih dežela dodelila zanjo. Letošnjih 25 milijard naj bi potrosili za odkup poslopja, saj naj bi se usmiljeni bratje zadovoljili z manj kot polovico od zahtevanih 56 milijard. O poteku pogajanj naj bi odbornik za zdravstvo Ariis že v ponedeljek poročal deželni upravi. Drugih 25 milijard iz proračuna za leto 2000 pa naj
bi namenili gradnji ti. plošče za storitve ob bolnišnici Janeza od Boga. Za Romolija bi to bilo Cisto dovolj za minimalno bolnišnico. Odpadla bi perspektiva integracije s Šempetrom, vendar ga to ne moti.
Dežela gre torej svojo pot in v brk sklepu občinskega sveta. Zupan Valenti se izmika jasni opredelitvi o lokaciji in spopadu z deželo, Četudi je sklep občinskega sveta proti selitvi obvezujoč za občinsko upravo in župana.
Jasno opredeljena pa je mestna javnost: predsedniki vseh desetih rajonskih svetov in sedaj tudi večina občinskih svetovalcev vključno z mnogi-mi»disidenti«iz vrst koalicije so prepričani, da bi selitev pomenila konec za goriško bolnišnico. V občinskem svetu so jasno opozorili na vrsto vsebinskih vprašanj (pomanjkanje prostora, bližina železnice, neprimernost strukture, težaven cestni dostop za rešilce, pomanjkanje parkirnega prostora
itd.), za katera selitev ne ponuja rešitve.
Zakaj potem dežela vsiljuje selitev, ki - upoštevajoč ceno za odkup poslopja - niti ni cenejša od prenove kompleksa v Ul. Veneto? Ah so na delu sile, ki hoCejo, da bi v Gorici ostala le podeželska podružnica osrednje pokrajinske bolnišnice v TržiCu? Tej bodočnosti, to je menda jasno, se Gorica danes lahko izogne le z daleko-vidnim in vse prej kot lahko uresničljivim načrtom Čezmejne integracije, ki bi ji v zdrast-v.u kot tudi na drugih področjih, vrnil središčno vlogo v širšem Čezmejnem prostoru. Dežela je, kot je javno opozoril poslanec Prestamburgo, vedno zavirala Čezmejno sodelovanje. Sedaj, ko je ministrica Bindije-va s posredovanjem sen. Volčiča imenovala strokovno komisijo za preverjanje tega načrta, se pritiski dežele za selitev še stopnjujejo. Morda zato, da bi Gorico postavih pred izvršeno dejstvo?
Na nedavnem obenem zboru Inštituta za mittelevropska kulturna srečanja so njegovi elani začrtali program dejavnosti te ustanove v letošnjem letu, ob tej priložnosti pa so medse sprejeli še nekatere nove elane.
Med pomembnimi prireditvami, ki jih bodo uresničili letos, bo sredi novembra vsakoletni srednjeevropski zanstveni posvet. Tokrat bodo razpravljali o posledicah treh mirovnih sporazumov po prvi svetovni vojni med leti 1914-1918 (S. Germain, Trianon, Rapallo). S temi sporazumi so politiki začrtali novo politično sliko Evrope, nastale so nove nacionalne države, ki so nadomestile prejšnje večnacionalne srednjeevropske imperije. S tem so se pojavili tudi novi konflikti in kali novih vojn.
Pri Inštitutu nameravajo nadaljevati tudi s pozitivno izkušnjo Mittelmoni-torja v obliki študijskega srečanja na tematiko vizualne kulture ter k uresničitvi načrtov v še večji meri pritegniti univerzo. Novi Člani Instituta so: Pietro Bia-siol, Renzo Boscarol, Francesco Maran-gon, Nicolo Molea, Mario Prestamburgo, Roberto Ziani, Benito Zollia, Modos Peter, Branko Marušič, Bela Szomraky, Lazslo Szoreny.
POKRAJINA /ODPRT BO APRILA
GLEDALIŠČE / V PONEDELJEK IN TOREK
Pokrajinski arhiv se seli v palačo Alvarez v Ul. Diaz
Zgodovinski arhiv go-riške pokrajinske uprave bodo v kratkem preselili v obnovljene prostore palače Alvarez v ulici Diaz. V ponedeljek se bo pričel postopek čiščenja, dezinfekcije in selitve dokumentov iz sedanje (začasne) lokacije v pokrajinskih muzejih na gradu v novi sedež. Naloga je zahtevna, saj ne gre samo za fizično selitev starih dokumentov (pergamen, knjig, map, uradnih aktov, zapisnikov itd), ampak tudi za sočasen prehod na informatizacijo arhiva. Selitev naj bi opravili v nekaj mesecih, arhiv pa naj bi bil ponovno odprt raziskovalcem že v začetku aprila.
Sezonsko
2nižanie^
moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 0481/537561
Celoten fond Pokrajinskega arhiva zaseda prostor 400 dolžinskih metrov polic.
Posebnega pomena za preučevanje novejše zgodovine Goriške in Gradiščanske je arhiv Go-riško-GradišCanske deželne vlade in kasnejše Goriške pokrajine za obdobje od leta 1861 do 1923. Po dveh katastrofalnih poplavah (leta 1983 in 1987), ki sta prizadeli tudi palaCo Attems na Kornu, kjer je bil arhiv nameščen, je ta ustanova delovala v začasnih razmerah. Gradivo je bilo deloma shranjeno v palači Attems, deloma pa v prostorih Pokrajinskih muzejev na gradu.
Po dokončni ureditvi Pokrajinskega arhiva v novem sedežu bo ta ustanova odprta javnosti 26 ur tedensko, hitrejša bo tudi konsultacija arhivskih fondov (preko računalnika) in seveda sam dostop do dokumentov.
SSG ponuja Polovične resnice
Komedijo bodo uprizorili v kulturnem centru Lojzeta Bratuža
V ponedeljek, 1. (red A) in v torek, 2. februarja (red B), ob 20.30 bo v kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Drevoredu XX septembra Četrta letošnja gledališka predstava v abonmaju Slovenskega stalnega gledališča v sezoni 1998/99 in sicer komedija sodobnega avtorja Alana Ayckbourna Polovične resnice, v priredbi Slovenskega stalne-
ga gledališča. Režiser predstave je Vladimir Jurc.
Predstavo prireja SSG v sodelovanju s Kulturnim domom in kulturnim centrom L. Bratuža. Podrobnejše informacije nudijo v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288).
Na sliki: prizor iz komedije Polovične resnice
GORICA
VUTORIA 1 18.15-20.15-22.15 »Bači e abbracci«. Rež. Paolo Virzi
VTITORIA 3 18.00-20.00-
22.00	»Amori e incantesi-mi«. I. Sandra Bullock in Ni-cole Kidman.
CORSO RdeCa dvorana:
18.00-	21.00 »Vi presento Joe Black«. B. Pitt in A. Hopkins.
Modra dvorana: 17.45-
20.00-	22.15 »Lost in space -perduti nello spazio«.
Rumena dvorana: 16.30-
18.00	»La gabbianella e il gat-to«. 20.00-22.15 »Parmi spor-chi«. Rež. Mario Monicelli.
TRZIC
EKCELSIOR 17.40-20.00-22.20 »Lost in space - perduti nello spazio«.
ČEDAD
RISTORI 16.00-18.00 »La gabbianella e il gatto«. 21.00 »C’e posta per te«.
\M PRIREDITVE
KD O. ZUPANČIČ IZ STANDREŽA vabi na pustni večer v soboto, 13. februarja, ob 20.30 v gostilni Tuni na trgu sv. Andreja. Zagotovljena zabava s plesom, veselo glasbo, večerjo in nagrajevanjem najlepše pustne maske. Vpisovanje vsak dan v gostilni Turri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo priredilo tradicionalno pustovanje v Gaglianu v soboto, 13. februarja. Zaželjene so maske: najlepše bodo nagradili. Prijave do 3. februarja na sedežu in pri poverjenikih.
KD DANICA vabi vse otroke na Pustni popoldan v soboto, 6. februarja, ob 15. uri, v SKD Danica na Vrhu.
KRAŠKI KRU vabijo v petek, 5. februarja, ob 20. uri na predstavitev zbornika Med Timavo SoCo in Vipavo. Prireditev bo v KŠC Danica na Vrhu.
OBVESTILA
DRUŽBA se dobi v ponedeljek, 1. februarja, ob 19.30 v Standrežu.
OBČINA DOBERDOB
sporoča, da je varianta št. 1 k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu na vpogled v občinskem tajništvu do 5. marca v uradnih urah. V navedenem obdobju bo lahko vsakdo predložil pripombe, lastniki nepremičnin, ki so z varianto št. 1 postale vinkuli-rane, pa bodo lahko predložili ugovore.
SPDG obvešCa, da bo 7. februarja na Nevejskem sedlu društveno tekmovanje v veleslalomu in deskanju. Prijave na sedežu društva do 4. februarja. Dmštveni sedež bo posebej odprt za zbiranje prijav v torek, 2. februarja, od 20. do 21. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi od 19. marca dvotedenski izlet na Kubo. Prvi teden bo voden ogled zanimivosti otoka, drugi teden pa relax pri morju. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 3. februarja.
PD RUFA PEC prireja izlet na sneg v Amoldstein v nedeljo, 7. februarja. Za pojasnila Tanja Kovic, tel. 0481-882285.
3 ŠOLSKE VESTI
SDZPI obvešCa, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: fiskalne novosti za srednja -mala podjetja (65 ur) in uvod v PC (50 ur). Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v ul. della Croce 3, tel 0481-81826 vsak dan, razen sobote, od 9. do 13. ure.
H RAZSTAVE
G AT .KRIJ A ARS v sodelovanju z ZSKP vabi ob Prešernovem dnevu na prvo razstavo treh mladih ustvarjalcev: Dimitrija Brajnika, Ivana Zot-tija in Ivana Žerjala. Predstavil jih bo Joško Vetrih v petek, 5. februarja, ob 18. uri v Katoliški knjigami. Glasbeni uvod: Matej Špacapan.
H ČRPALKE
Danes in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA
IP - Ul. Crispi
ESSO - Ul. Lungo Isonzo
MONTESHELL -
Ul. Aquileia
ERG - Ul. sv. Mihaela
AGIP - Ul. Trieste
TRZIC
MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia
KRMIN
AGIP - Drev. V. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL-Ul. Trieste STARANCAN AGIP - Ul. Trieste
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
DANES: Iz Tržiča: 11.00, Fiorentina Telluri vd. DAciemo iz splošne bolnišnice v Pieris.
Tbyota Corolla Clima ‘99
Preizkusite razliko!
Corolla Clima ‘99 vam serijsko nudi:
*	klima napravo • elektronski ABS • dvojni airbag
*	dvojne bočne ojačitve • servovolan • el. pomik stekel • ogrevana zunanja ogledala z el. pomikom
*	centralno daljinsko zaklepanje • protivlomno napravo immobilizer • garancijo 3 let ali 100.000 km
motorji: 1.3 I6V (86CV), 1.6 16V (110 CV), 2.,0 dizel	___
Lahko pa tudi izberete izredno finansiranje ToyotaFin 12.000.000 brez obresti na 36 mesecev.
LAN 0%,TAEG 1,38%. Strošek preiskave 250.000 lir. V primeru odobritve družbe Toyotafin.
ZASTOPNIK ZA GORICO IN POKRAJINO TER SPODNJO FURLANIJO
Autocrali Gorica, ul. III. armata 180, tel. 0481/524133
		
1.3 3 vrata	"ŽSTteTrOOa	23.650.000
1.3 G6	"žTrter^ona	25.650.000
1.3 5 vrat	■zs^HAona	24.400.000
1.3 SW	"STrmTreoa	25.650.000
1.3 3v Luna	TnGttooo.	26.150.000
1.6 5p Luna	■SBTTHF-eoa	26.900.000
1.6 SW Luna		28.150.000
<$> TOVOTA
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
JAVNE FINANCE / NA VABILO ZAVODA ZDRUŽENEGA SVETA IN CENTRA ZA FIZIKO
Državni računovodja Monorchio v Trstu podprl mednarodne ustanove
Dijakom devinskega zavoda je posredoval svoje veliko zaupanje v Evropo
TRST - »Združevanje Evrope so bile najprej sanje redkih, potem je postalo upanje mnogih, danes pa je potreba vseh.« S tem stavkom, ki ga je zaCel nekdanji nemški kancler Konrad Adenauer v Bundestagu daljnega decembra 1954 in ga je lani dopolnil Helmut Kohl ob svojem slovesu od nemškega parlamenta, je včeraj pozno popoldne v prostorih Mednarodnega centra za teoretsko liziko končal svoje predavanje generalni državni računovodja Andrea Monorchio. Namesto formalnega predavanja pa je Monorchio - ki se je mudil v Trstu na povabilo Jadranskega zavoda združenega sveta in mira-marskega centra za fiziko -svojim mladim poslušalcem iz vsega sveta, ki obiskujejo mednarodno šolo v Devinu, postregel s preprostim orisom zahtevne poti, ki jo je Italija prehodila za vstop v območje evra.
Uglednega gosta, ki je prišel v Trst kot sedež pomembnih mednarodnih znanstveno-raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, je sprejel tudi predsednik deželnega odbora FJK Roberto Antonione, ki je pozitivno odgovoril na gostov poziv za ovrednotenje in okrepitev Jadranskega zavoda, kjer se šola »bodoči vodilni razred sedemdesetih držav sveta in seveda tudi Italije«. Iz tolikih držav prihajajo namreč dijaki, ki v tem šolskem letu obiskujejo ugledno devinsko šolo. Monorchio se je dotaknil tudi ak-
tualne teme imigracije in dejal, da bi se italijanska gospodarska rast brez tega dotoka svežih sil v prihodnosti zanesljivo ustavila.
Dopoldne si je Monorchio ogledal Jadranski zavod, se srečal z dijaki, učiteljskim zborom in za kratek pogovor tudi z novinarji, pozno popoldne pa je v centru za teoretsko fiziko dijakom in gostom predaval o italijanskem vzponu na »maastrichtsko goro«. Uvodne pozdrave sta mu namenila direktor centra Miguel Virasoro in predsednik devinskega zavoda Mi-chele Zanetti, zaključno zahvalo s priložnostnim darilom pa mu je podal rektor devinske šole David Sutclif-fe, ki ga je napol za šalo in malo zares pozval, naj nekaj svojega evrooptimizma ponese v London.
Pri opisu poti, ki jo je Italija prehodila od leta 1991, ko je bila podpisana maastrichtska pogodba, do maja 1998, ko je bila formalno uvrščena v enajsterico evra, je Monorchio utemeljeno zavrnil kritike in natolcevanja, po katerih naj bi bil Rim prišel do zaželje-nih rezultatov z javnopro-raCunskimi ukanami. Kar pa zadeva edini kriterij, po katerem Italija močno zaostaja - in to je ogromen javni dolg - pa je državni računovodja dejal, da je to v celoti notranji dolg, ki ga je država najela pri svojih državljanih in ne v tujini, kar pomeni, da navzven praktično ne obstaja, (vb)
Andrea Monorchio s svojimi gostitelji med predavanjem v centru za fiziko (Foto KROMA)
»Nobenega novega alarma v zven z javnimi financami«
TRST - Kljub temu, da je včeraj iz Bruslja prišlo novo potrdilo o tem, da so italijanski javni raCuni precej pri robu v evropskem paktu o stabilnosti začrtanih meja, je generalni državni računovodja Andrea Monorchio vCeraj v Trstu zagotovil, da ni alarma na tem področju. Glede na upočasnitev gospodarske rasti je lansko zvišanje tekočega javnega primanjkljaja za 6.000 milijard lir pravzaprav uspeh, ker je treba upoštevati, da je morala Italija proti koncu leta odriniti v bruseljsko blagajno 5.000 milijard lir, brez tega prispevka pa bi se deficit zvišal za zgolj tisoč milijard. Monorchio je podčrtal tudi dejstvo, da je bil javni proračun sposoben skoraj v celoti pokriti tudi razliko med
načrtovano in dejansko rastjo bruto domačega proizvoda (BDP): načrtovana stopnja je bila med 2,3% in 2,5%, dejanska pa ni presegla 1,5%.
Kaj pa predvidevanja? »Trenutno največ napovedi govori o 2-odstotni rasti BDP v letu 1999, v ekonomsko-fi-nanCnem programu (DPEF) pa je predvidena 2,5-odstotna rast,« je dejal Monorchio, ki ga tako majhna razlika ne skrbi, glede na to, da je lani dosegla okrogel odstotek, pa se proračunska luknja praktično ni povečala.
Na vprašanja novinarjev o najnovejši oceni Bruslja, da bo treba znova poseči v pokojninski sistem, pa državni računovodja ni želel odgovoriti, ker je to »politični in ne tehnični problem«.
PORDENON / NOVINARSKA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV DRU2BE
Večletni obračun delovanja finančne družbe Finesi
Ustanovljena je bila leta 1991 na osnovi zakona za obmejna območja - Eden največjih projektov v Sloveniji
PORDENON - Leta 1991 so v rimskem parlamentu sprejeli zakon o obmejnih območjih. Bilo je v Času, ko je v srednji in vzhodni Evropi prihajalo do velikih političnih zamenjav in posledično tudi sprememb na gospodarskem področju. V zahodni Evropi so si politiki in gospodarstveniki obetali, da je prišel Cas velikih trgovskih poslov in naskoka na tamkajšnje vsega potrebne trge. Vojne in razkosanja nekaterih držav pa so kmalu pokazala, da so bila upanja velikokrat neosnovana in tudi preuranjena in tako so se na vzhodu uveljavili le resnejši zahodni podjetniki.
Upanja so bila posebno velika v Furlaniji-Julijski krajini in v Venetu, kjer so imeli trgovci in industrijci že prej veliko poslovnih stikov z državami srednjevzhodne Evrope. Italijanski zakon o obmejnih območjih je imel namen pomagati podjetnikom teh dveh dežel pri prodiranju na vzhod, za kar je med drugim določal ustanovitev finančne družbe Finest. Za njen sedež so izbrali Pordenon. Trstu so dali finančni center off shore, ki je po devetih letih še vedno le na papirju, Gorici pa
informacijski center Informest, ki deluje zelo dobro.
Naloga Finesta je bila finansirati pobude italijanskih podjetnikov s severovzhodnega dela države v poslovnih povezavah s partnerji v srednje-vzhodni Evropi. To naj bi bile predvsem naložbe industrijskega značaja, v glavnem z ustanavljanjem mešanih družb. Por-denonska finančna družba je zaCela delovati leta 1993, do njene ustanovitve je prišlo predvsem zaradi tega, ker je podobna družba v nacionalnem merilu, Simest, bila preveč »rimska« ali z drugimi besedami preveč birokratska. Simest je s svojo finančno podporo pokrivala največ 15 odstotkov investicijske vsote, njen delež je bilo treba vrniti v roku šestih let. Kar je podjetnike posebej jezilo - kot smo slišali na raznih mednarodnih posvetih - pa je bilo to, da so v Rimu zelo počasi reševali njihove prošnje in da je pomoč marsikdaj prišla šele takrat, ko ni bila veC potrebna.
Za Finest je bilo tako predvideno, da lahko finansira do 25 odstotkov skupne investicije in to je dalo veliko upanja podjetnikom v severovzhodnih deže-
lah, ki so bili, kot je kazalo, najbolj zainteresirani. Pordenonski družbi bi bil denar vrnjen v osmih letih.
Od ustanovitve Finesta so v Pordenonu navezali stik s 1.386 podjetniki. Vloženo je bilo 281 prošenj v vrednosti 256 milijard lir, odobrili pa so 232 prošenj v skupni vrednosti 178 milijard lir. V glavnem gre za projekte srednje ali majhne vrednosti, le trije so vredni veC kot 8 milijard lir, izvajajo pa jih v Sloveniji, na Slovaškem in v Romuniji. V Pordenonu so odobrili še nadaljnih 35 projektov za skupno 36 milijard lir, zavrnili ali suspendirali so 43 projektov za skupno 63 milijard, v preuCevalni fazi pa je še 32 projektov v vrednosti 50 milijard lir. V poštev prihajajo projekti italijanskih podjetnikov v vseh državah srednje in vzhodne Evrope.
Nad pordenonsko finančno družbo se zgrinjajo tudi nekateri oblaki. Rimska družba Simest je okrepila svojo dejavnost, postala je hitrejša in daje podporo tudi podjetjem na severovzhodu države. Pred kratkim je Simest odprla podružnico v Padovi, kar pomeni neposredno
konkurenco za pordenonski Finest.
V družbi Finest so zastopane javne uprave, kot so tri deželne uprave v Trstu, Benetkah in Bocnu-Trentu ter banke iz teh dešel. Podjetniki in bančniki trdijo, da je bila zlasti deželna uprava Furlanije-Julijske krajine v zadnjih letih popolnoma odsotna. Zaradi skoraj vsakoletne menjave politične garniture so namreč prihajali v ospredje različni pogledi in interesi, direktiv pa da sploh ni bilo. Upravni odbor finančne družbe je deloval po svoje. Nekateri menijo, da je število elanov preveliko, saj jih je kar sedemnajst, enako kot uslužbencev.
Mandat sedanjega upravnega sveta zapade konec prihodnjega februarja. Imenovanje predsednika je v pristojnosti deželnega odbora FJK, glede na to, da je do podobnih zamenjav že prišlo v nekaterih pomembnih ustanovah, v Pordenonu napovedujejo, da bo na predsedniško mesto imenovana oseba, ki jo bo izbrala Severna liga. Ta stranka ima v Pordenonu župana in je zelo močna tudi v Vidmu kot v sosednjih krajih Veneta.
Marko VValtritsch
TEČAJNICE
? EVRO= 1.936..
I EVRO= 1.936,27 URE
		
29. JANUAR 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	29.01.	28.01.
ameriški dolar	1,1384	1,1410
japonski jen	132,10	131,25
grška drahma	320,98	321,60
danska krona	7,4359	7,4359
švedska krona	8,8800	8,8650
britanski funt	0,69100	0,69280
norveška krona	8,5785	8,5700
češka krona	36,827	36,432
ciprska lira	0,58112	0,58122
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	249,24	249,34
poljski zlot	4,1610	4,1381
slovenski tolar	188,5000	189,6400
švicarski frank	1,6123	1,6129
kanadski dolar	1,7260	1,7374
avstralski dolar	1,8087	1,8262
novozelanski dolar	2,1107	2,1365
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
29. JANUAR 1999
VALUTA
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo nizozemski gulden belgiiski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE	EVRO	
	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,1496	1,1316
britanski funt	0,6989	0,6851
švicarski frank	1,6270	1,5937
danska krona	7,5763	7,2905
norveška krona	8,7431	8,3511
švedska krona	9,0847	8,6501
kanadski dolar	1,7621	1,6973
grška drahma	337,59	293,86
japonski jen	136,88	128,60
avstralski dolar	1,8998	1,7748
slovenski tolar	193,72	188,08
hrvaška kuna	8,0719	7,3104
češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Zadruga zo.z. TRST
KMEČKA BANKA GORICA
29. JANUAR 1999	EVRO		LIRE	
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,1522	1,1322	1680	1710
britanski funt	0,7044	0,6876	2749	2816
kanadski dolar	1,7585	1,7172	1101	1128
japonski jen	134,5084	131,3210	14,40	14,74
švicarski frank	1,6386	1,6002	1182	1210
norveška krona	8,6902	8,4916	222,81	228,02
švedska krona	8,9870	8,7756	216,45	220,64
grška drahma	326,7228	318,9330	5,93	6,07
danska krona	7,5573	7,3792	256,21	262,43
avstralski dolar	1,8452	1,8021	1049	1074
slovenski tolar	191,71	188,35	10,10	10,28
hrvaška kuna	8,00	7,45	242	260
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA	EVRO	URE
nemška marka	1,95583	989,998
francoski frank	6,55957	295,182
nizozemski gulden	2,20371	878,641
belgijski frank	40,3399	47,998
avstrijski šiling	13,7603	140,741
finska marka	5,94573	325,657
španska pezeta	166,386	11,637
portugalski eskudo	200,482	9,658
irski funt	0,787564	2458,555
lira	1936,27	
			
1	29. JANUAR 1999	!		INDEKS MIB 30: +0,66% J	
delnica	cena € var. %	delnica	cena € var. %
ALITALIA	3,239 +5,57	ITALGAS	5,654 +0,14
ALLEANZA	10,986 +1,31	MEDIASET	8,804 -0,32
COMU	5,579 +2,14	MEDIOBANCA	10,357 +2,85
BCADI ROMA 1,309 +3,64		MEDIOLANUM	6,770 +0,83
FIDEURAM	5,932 +5,90	MONTEDISON	0,901 -0,46
INTESA	4,598 +3,60	OLIVETTI	3,442 +2,25
BENETTON	1,470 +2,15	PARMALAT	1,401 +1,66
COMPART	0,626 +0,30	PIRELLISPA	2,364 +1,67
EDISON	9,505 -2,19	RAS	10,548 +2,60
ENI	5,181 +1,64	ROLO BOA 1473	22,880 +2,05
FIAT	2,822 +4,86	SAIPEM	3,291 +0,79
FINMECCANICA 0,999 +1,63		SAN PAOLO IMI	14,302 +0,95
GENERALI	37,460 +0,69	TIM	5,972 +4,75
HDP	0,605 +0,74	TELECOM ITA	8,255 +0,29
INA	2,093 -0,33	UNICREDIT	4,817 +2,44^
E	ljubljanska banka Podružnica Milano		
Anatom - avtorski projekt Nataše Kos
Novogoriški kulturni zavod Anatom pripravlja drevi ob 21. uri v Modemi galeriji v Ljubljani ponovitev predstave Anatom avtorice in izvajalke Nataše Kos. Projekt je pripravila Kosova v sodelovanju z veC znanimi ustvarjalkami in ustvarjalci.
Med njimi so dramaturginja Bojana Kunst, glasbenika Larisa Vrhunc in Milko Lazar, kostumografinja Ema Kugler, scenograf Robert Križmancie, oblikovalec luči Miran Šušteršič, pri video gradivih in montaži so sodelovali Miki Vukadin, Matic Suhadolc in Morena Fortuna. "Pride Cas in prostor se razgrne, ko vzameš gib pod roko in stopiš v drugačen korak..., " začenja razmišljanje, ki spremlja napoved premiere dramaturginja Kunstova. Besedilo nadaljuje kot razmišljanje o poti, dogajanju, srečevanju, (samo) spreminjanju. "Podoba popotnice, ki pripravlja nogo v korak na vrhu hriba in ji pogled sega čez horizont. Trenutek preden se dotakne zemlje. Uganimo, kaj je tisto, kar se najprej prilepi na njene prste?, se besedilo izteče v vprašanje.
Nekatera draga besedila, očitno "oporne točke" predstave, so še odlomek iz osebnega dnevnika kapitana Roberta F. Scotta z ekspedicije na južni tečaj ter opažanja vesoljca Edwina Aldrina o snovi tal na Luni, po kateri hodi; natisnjena
so na napovedni zloženki, kjer je tudi navedeno, da so projekt Nataše Kos in sodelavcev podprli ministrstvo za kulturo, Zavod za odprto dražbo Slovenija, Moderna galerija in več sponzorjev. (STA)
Trnovski terceti 99
Trnovski terceti 1999, tradicionalni ljubljanski pesniški festival, ki ga pripravlja Kulturno-umet-niško društvo France Prešeren v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, bodo letos, že šestič po vrsti, potekali od 3. do 5. februarja v KUD France Prešeren v Trnovem.
Na festivalu, ki si prizadeva predstaviti svež, drugačen način pesniškega izražanja, se bo v treh večerih predstavilo devet pesnikov. Prvi večer (3. februarja) bodo nastopili Tomislav Vrečar, Matjaž Hanžek in Peter LovSin; nato (4. februarja) Primož Repar ob spremljavi saksofonista skupine Lolita Primoža Simončiča, bosanski pesnik Miljenko Jergovič in Brane Senegačnik, ki bo svoje pisanje predstavil skupaj z gledališkim igralcem Miho Balohom; tercete pa bodo 5. februarja sklenili Gregor Podlogar, Rade Krstič in hrvaški pesnik -Velimir Resicki.
GLEDALIŠČA • GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA
____________KRAJINA_______________
TRST
Gledališče Verdi -Dvorana Tripcovich
V	ponedeljek, 1. februarja ob 18.00, »Eno uro z ... Ulrichom Dunneba-chom«.
Gledališče Rossetti
Danes, 30. ob 20.30 in jutri, 31. januarja ob 16.00, bo Novo gledališče -Diana Orsi podalo delo Peppina De Fi-lippa »Don Raffaele il trombone cupi-do scherza e spazza«. Režija Silvio Orlando.
V	torek, 2. ob 20.30 in v sredo, 3. februarja ob 16.00 bo gledališka skupina La Famiglia delle Ortiche, podalo delo »La solitudine nei campi di cotone«. Režija Cherif.
Od 5. do 14. februarja bo na sporedu delo »Le false confidenze«, ki ga bo podalo gledališče iz Genove. Režija Marco Sciaccaluga. Predstave: 5. in 6. feb. ob
20.30,	7. feb. ob 16.00, 9., 10., 11., 12. in 13. feb. ob 20.30 ter 14. feb. ob
16.00.
Stalno gledališče iz Trsta -La Contrada
Gledališče Cristallo
Danes, 30. ob 20.30 in v ponedeljek, 31. januarja ob 16.30, 2. februarja ob
16.30,	3., 4., 5., in 6. februarja ob 20.30 ter 7. februarja ob 16.30, George Bernard Shaw »La professione della signo-ra VVarren«. Režija Patrick Rossi Ga-staldi.
Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri 2/a)
Skupina »Teatro degli Asinelli« bo danes, 30. ob 20.30 in jutri, 31. januarja
ob 17.30 ter ponovitvi v soboto, 6. in v nedelno, 7. februarja, podalo delo Alana Ayckbourna »Camere da letto«. Režija Liana Zonta.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V	sredo, 10. februarja bodo v sklopu -film v francoskem originalu - predvajali »Ma vie en rose« Alaina Berlinerja.
DOLINA
Dvorana KD »Valentin Vodnik«
Danes, 30. januarja ob 20.30 gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik.
GORICA
Kulturni center »L. Bratuž«
V	ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 (red A) in v torek, 2. februarja, ob 20.30 (red B) gostuje SSG s predstavo Alana Ayckbourna »Polovične resnice« v režiji Vladimira Jurca.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
Danes, 30. in jutri, 31. januarja bo Pic-colo Teatro di Milano podalo delo »La grande magia«, pravljico v treh dejanjih E. De Filippa. Režiser Giorgio Strehler.
11.,	12., 13. in 14. februarja, Gledališče della Tosse, »Ubu incatenato e re«. Režija Tonino Conte.
Gledališče delle Mostre
Danes, 30. januarja bo Stalno gledališče iz Parme podalo delo »Aliče oltre lo specchio«. Režiser Giorgio Gallione.
PORDENON
Bivši samostan sv. Frančiška
V	sredo, 10. februarja ob 20.45 bo Com-pagnia Picciola podala Magrisevo delo »lo non sono nessuno«. Režija Maria Pia Pagliarecci.
__________SLOVENIJA______________
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
V	petek, 5. februarja ob 17. uri »Mali strah bav - bav« v izvedbi Mladinskega gledališča A’PART Sežana.
V	torek, 9. februarja ob 20. uri, gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega - N. Kolijada »Murlin Murlo«.
KOPER
Srednja šola »A. Ukmarja«
V	četrtek, 4. februarja ob 17. uri, gostuje SSG iz Trsta s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik.
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 31. januarja ob 18.00 in 20.30, akcijska drama »Snake Eyes«. Režija Brian De Palma.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Predstava »Jetnik druge avenije« N. Simona, bo 5. februarja ob 20. uri.
4.,	6., 12. in 13. februarja vedno ob
20.00,	Samuel Beckett, »Konec igre«. Režiser Vito Taufer.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
3. in 5. februarja ob 19.30 William Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
Danes, 30. januarja, 1. in 4. februarja ob
19.30	Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
2. februarja ob 19.30, Curth Flatow »Mož, ki si ne upa«.
V	soboto, 6. februarja ob 19.30 Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Jutri, 31. jan. ob 16.00, »Salome« Riharda Straussa.
Dvorana Tripcovich
V	petek, 5. ob 20.30 in v soboto, 6. februarja ob 17.00, Gioachino Rossini »II signor Bruschino«.
Gledališče Rossetti
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 1. februarja ob 20.30 nastop A. Specchi - »Accademici della Fondazione A. Toscanini« - B. Wohlfarth.
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 8. februarja ob 20.30 nastopil Andrea Lucchesini.
Gledališče »Silvio Pellico«
V	torek, 2. februarja ob 20.30 muzikal, ki ga bodo izvajali dijaki zavoda združenega sveta.
Glasbena matica
V	torek, 9. februarja ob 20.30 bo v Deutscher Hilfsverein, Ul. Coro-neo 15, četri abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Duo Danja Lukan -sopran, Marko Ozbič - klavir.
GORICA Kulturni dom
Danes, 30. januarja ob 21.00 muzikal, ki ga bodo izvajali dijaki zavoda združenega sveta.
_____________________SLOVENIJA_________________________
LJUBLJANA SNG - Opera in balet
V	torek, 2. in v sredo, 3. februarja ob 19.30, Domenico Cimarosa »Tajni zakon«.
V	četrtek, 4. in v petek, 5. februarja ob 11.00, Bedrich Smetana »Prodana nevesta«.
SEŽANA
Vrabčeva dvorana GŠ Sežana
V	soboto, 6. februarja ob 19. tiri, Večer slovenske glasbe, nastopajo
učenci in komorne skupine GS Sežana in Baročni kvartet iz Ljubljane s solistko sopranistko Marto Močnik.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 30. januarja ob 20.30 koncert zabavne glasbe v izvedbi Big band RTV Slovenija, solistka Anika Horvat.
IZOLA
Dvorana glasbene šole (palača Besenghi)
V	torek, 2. februarja ob 19.30 bo koncert tria Luwigana. Darko Brlek - klarinet, Igor Škerjanec - violončelo in Vladimir Mlinarič - klavir.
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 1. februarja nastop komornega orkestra »Ferenc Liszt« iz Budimpešte.
______________________KOROŠKA__________________________
CELOVEC
Mestno gledališče
Danes, 30. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta - E. Kalman).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za Postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19, ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. februarja peto »Srečanje umetnikov«.
Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure m od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praz-eikih zaprto.
Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8, I. nad.): do tO. februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta °d torka do petka od 17. do 20. ure.
Art Gallery (Ul. s. Servolo, 6): do 30. januarja vni. državna razstava »mini okvirjev 1999«. Ur-uik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih zaprto.
Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek pa-Peža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giu-seppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja m sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9. do 17. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30.
Art Gallery (Ul. Locchil9/A): osebna razstava Annamarie Ducaton.
OPČINE
V	Zadružni kraški banki in v Prosvetnem domu
bodo do 11. februarja razstavljali umetniki v spomin na Avgusta Černigoja pod naslovom Zarek ustvarjalnega duha.
BORŠT
V	Srenjski hiši bo v petek, 5, februarja ob 20.30. otvoritev razstave »Borštanska narodna noša«. Urnik ogledov: v soboto, 6. feb. od 17. do 20. ure, v nedeljo, 7. feb. od 15. do 20. ure in v ponedeljek, 8. feb. od 17. do 20. ure.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
Goriški grad, do 30. junija 1999, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melogra-no - vita quotidiana al castello medioevale 1271 -1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do
19.30.	Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni center »Lojze Bratuž«: na ogled antološka razstava slikarke Zore Koren Skerk. Razstava bo odprta do 19. februarja od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava v>Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
_____________SLOVENIJA_______________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela: v četrtek 4. februarja ob 18. uri otvoritev pregledne razstave grafik slikarja Bojana Kovačiča.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
NOVA GORICA
Mestna Galerija Nova Gorica: do 31. januarja bo na ogled razstava umetnice Klementine Golja »Slike«. Umik: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ure in ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00 ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod
zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. Več-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »NE! razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00.
RIM / IZVOLITEV PREDSEDNIKA CONI
Gianni Petrucci premočno zmagal
Tekmeca Checcolija premagal s 27 glasovi proti sedmim - Pagnozzi potrjen za tajnika
RIM - Gianni Petrucci (na sliki) je novi predsednik italijanskega olimpijskega odbora CONI. Zasedanja državnega sveta se je udeležilo 39 svetovalcev (manjkala sta predsednik golfa Livraghi in ACI-ja Alessi), Petrucci je prejel 27 glasov, drugi kandidat Mauro Checcoli pa sedem. En glas je prejel dosedanji vršilec dolžnosti predsednika Bruno Grandi. Belih glasovnic je bilo Štiri.
Za podpredsednika sta bila izvoljena Bruno Grandi (28 glasov) in Francesco Conforti (25 glasov). Člani izvršnega odbora so Aldo No-tari (baseball), Romolo Rizzoli (balinanje), Luciane Nizzola (nogomet), Mario Testa (aeroklub), Carlo Magri (odbojka) in Matteo Pellico-ne (borilni Športi). Raffaele Pagnozzi je bil potrjen za generalnega tajnika.
V svojem umestitvenem govoru je Petrucci pozval Športni svet, naj njegovo delo »sodi po dejanjih«, izrazil je solidarnost predsedniku
Mednarodnega olimpijskega odbora Samaranchu, ki je tarCa kritik zaradi podkupovalni afer v zvezi z olimpijskimi igrami, zahvalil se je košarkarskemu svetu, iz katerega izhaja, ugotovil, da bo z ministrico za šport Melan-drijevo kljub različnim pogledom hoCeS nočeš nujno potrebno sodelovati. Noviz-voljeni predsednik bo prihodnji teden v Lausannu sodeloval na konferenci MOK proti dopingu.
Poraženi Mauro Checcoli je obžaloval, da ga baza športnikov ni podprla, Čeprav se je on predstavljal kot prvi olimpijec med kandidati (osvojil je dve zlati medalji na 01 v Tokiu leta 1964).
Novemu predsedniku je Čestitala tudi ministrica Melandrijeva, a ga opozorila, da bo »vladal« kvečjemu do oktobra (230 dni), ko bo moral CONI obnoviti svojo strukturo na osnovi dekreta o reformi, ki ga je vlada odobrila prav včeraj.
ZOI 2006 / »BREZ MEJA«
Svetle in temne strani skupne kandidature
Antonione: »FJK podpira igre«
Kandidatura »brez meja« je še vedno povsem kompetitivna. Nobena trditev ocenjevalne komisije MOK ne postavlja v dvom njene veljavnosti. FJK jo Se vedno trdno podpira, je dejal predsednik deželnega odbora FJK Roberto Antonione, kijev deželnem svetu poročal o dokumentu, ki je bil pretekli teden predložen v vpogled elanom Mednarodnega olimpijskega odbora v Lausannu.
Med pozitivne postavke skupne kandidature Trbiža, Kranjske gore in Celovca je ocenjevalna komisija MOK uvrstila soglasje treh držav in odgovarjajočih olimpijskih komitejev (Italija bo skupne igre podprla, Ce ne prodre kandidatura Turina), splošna podpora zainteresiranega prebivalstva, odlične prometne povezave, funkcionalnost že obstoječega olimpijskega naselja na Vrbskem jezeru, finančna jamstva, ekološka kompatibilnost in odlična tradicija in izkušnje pri organiziranju zimskošportnih prireditev.
Kritične pripombe pa je komisija MOK imela glede logističnih težav, ki jih prinaša organizacija iger v treh državah z različnimi političnimi in zakonskimi režimi, vprašanje javne varnosti in prostega pretoka ljudi in blaga znotraj »olimpijskega območja«, oddaljenost nekaterih tekmovališč (Ljubljana in Gortina), neprimernost smukaške proge na Mokrinah (je prelahka) in vprašanje dostopnosti tekaške proge na Trbižu.
Iniciativni odbor iger »brez meja« bo do 1. maja poslal v Lausanne svoje protiugovore.
TENIS / AUSTRAL1AN OPEN
V finalu proti Enqvistu bo igral Rus Kafelnikov
V	polfinalu gladko premagal mladega Nemca Haasa
MELBOURNE - Rus Jevgenij Kafelnikov je drugi finalist odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu. V polfinalu je s 3:0 v nizih ugnal Nemca Tommyja Haasa. Kafelnikov se bo v jutrišnjem finalu pomeril s Švedom Thomasom En-qvistom, ki je že v četrtek izločil Ekvadorca Nicola-sa Lapenttija. Znani pa sta zmagovalki tekmovanja dvojic v ženski kategoriji. Švicarka Martina Hingis in Rusinja Ana Kurnikova sta v finalu gladko s 7:5 in 6:3 odpravili ameriško-belorusko navezo Lindsay Davenport/Nataša Zvereva.
V	polfinalu moškega dela turnirja je torej izpadel Se 20-letni Nemec Haas, po Lapenttiju največje presenečenje av-
KOŠARKA / DREVI V C LIGI V DOMU »ERVATT1«
Jadran Nuova Kreditna prati vodilnim Roncadam
Danes v Fomiju veleslalom SK Brdina
Za današnji veleslalom v kategorijah baby in cicibani, ki ga v For-niju di Sopra prireja openski Smučarski klub Brdina se je prijavilo 149 tekmovalcev iz 11 deželnih klubov, med temi je tudi 14 smučarjev slovenskih društev.
Jadranovi košarkarji bodo drevi v C ligi gostili vodilni Roncade, ki je pravo'presenečenje letošnjega prvenstva. Kot novince v ligi jih nihče ni uvršCal med kandidate za končnico prvenstva, kaj šele da bi se ta ekipa potegovala za prvo mesto. Dosedanji potek v tem prvenstvu pa je pokazal, da Roncade niso naključno na prvem mestvu lestvice, saj so doslej igrale zelo zanesljivo in so predvsem uspešne v gosteh, saj
NOVICE
Maierjeve težave v ZDA
ASPEN - Olimpijski zmagovalec in trenutno največji zvezdnik alpskega smučanja Avstrijec Hermann Maier in njegov kolega v ekipi Andreas Schifferrer sta imela po pristanku v ZDA, kjer se bodo prihodnji teden v Vailu pričela tekmovanja na svetovnem prvenstvu (SP), veliko težav z ameriškimi obmejnimi organi. Na mejni kontroh so jima sporočiti, da jima grozi tožba in pripor. Maier . • - -
3m _
poškodovala kolo in avto in žalila poheiste, ki so
in Sel:
av-
dfferrer sta med očitno prebuCnim praznovanjem po svetovnem pokalu 28. novembra lani poškodovala kolo in avto in žalila poheiste, ki , posredovali. Po policijskih informacijah lastnik tomobila, promotor deskanja na snegu v Aspnu, avtomobila ni mogel veC uporabljati. »Trenutno še ni vložil tožbe, Ce pa bi se odločil za ta korak, bomo dobiti nalog in Maierja ter njegovega kolega aretira-li,« so povedali v ZDA.
Kasal prviv VVillingenu, Fras 21.
WILLINGEN - Japonec Kasai je zmagal na prvi tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v nemškem VVillingenu. Drugi je Nemec Schmitt, tretji pa Japonec Funaki. Med četverico Slovencev se je v finale uvrstil le Damjan Fras, ki je bil 21., Radelj je za točko zgrešil finale (31.), Peterka je končal na 37. mestu, Žonta pa na 42.
Adria jutri proti vodilnemu
V zadnjem kolu prvega dela moške odbojkarske Bi lige bo Adria jutri popoldne ob 17.30 v tržiški športni palači gostila vodilni Schio. V moštvo se bo po pričakovanjih vrnil Aleš Feri, ki bo z Lorisom Maniajem tvoril dvojico krilnih tolkaCev. Se vedno pa ne bo igral Snidero, ki ga boli koleno. Bolan je tudi center Paolo Cola, ki pa naj bi vseeno igral. Disciplinska komisija v tem tednu še ni obravnavala Adriinega priziva v zvezi z nepravilnostmi na gostovanju preteklega kola v Pistoii.
so na sedmih gostovanjih kar šestkrat zmagale.
V prvem delu prvenstva so Roncade zanesljivo premagale jadranovce s 73:55. Naši košarkarji so visoko izgubili predvsem zaradi slabe igre v drugem polčasu. Na tisti tekmi sta se pri gostiteljih najbolj izkazala krilo An-drea Olmesini (letnik 1969, visok 192 cm), ki je dal 28 točk z odličnimi odstotki pri metu, in center Andrea Costantini (1964, 204 cm). Takrat pa so Roncade celo nastopile brez enega svojih boljših igralcev, »težkega centra« Lorisa Cavaldoro (1963, 195 cm). V Ronca-dah sta bila od naše ekipe boljša posameznika Černe (13 točk) in Grbec (11).
Doslej sta se Roncade in naša združena ekipa srečali petkrat (vselej v C ligi). Obračun je v korist drevišnjih Jadranovih tekemecev s 3:2.
Kaj pa meni Jadranov trener Walter Vatovec o tej tekmi?
»Roncade vodijo na lestvici. Ce so prvi s štirimi točkami prednosti pred drugouvrščenim, ne more biti naključje. Ce želimo premagati Roncade, moramo igrati od prve do
H KOŠARKA / IT. POKAL h
Tudi Kinder finalist
Po dveh podaljških je premagal Benetton
Kinder - Benetton 91:89 (31:36, 74:74,83:83)
KINDER BOLOGNA: Crippa (0:1 za 3), Abbio 13 (2:5, 1:6), NesteroviC 13 (5:11), Panichi, Sconochini 5 (2:4, 0:1), Binelli (0:1), Frosini 12 (4:9), 0‘Sulli-van, Rigaudeau 28 (5:9, 3:4), Edvvards 19 (5/8,1/5).
BENETTON TREVISO: Nicola 8 (1:8, 1:3), Jo-fresa 8 (1:1, 2:5), Pittis 21 (6:8), Marconato 5 (1:3), Bonora 8 (3:4, 0:1), RebraCa, Di Spalatro n.v., VVilliams 27 (3:8, 5:9), Schmidt 10 (0:1, 3:5), Sekunda 2 (1:1, 0:1).
PM: Kinder 30:37, Benetton 24:29. PON: Marconato (34), Sconochini (34), Bonora 39), VVilliams (43), Rigaudeau (44), NesteroviC (47). 3T: Kinder 5:17, Benetton 11:24. SKOKI: Kinder 34, Benetton 42.
BOLOGNA - Po izredno razburljivi tekmi, ki s eje končala po dveh podaljških, je sinoči v drugem polfinalu italijanskega pokala premagal Benetton in se tako uvrstil v finale, ki bo jutri z začetkom ob 18.10 in v katerem se bo pomeril z Varesejem. 2e v 7. minuti je moral z igrišča zaradi poškodbe Rebrača.
Marko Hmeljak bo igral 100. tekmo v C ligi
zadnje minute brez padca koncentracije tako fizičnega kot mentalnega. Tudi krizno obdobje je sestavni del igre, zato je treba tudi to upoštevati in z zbrano igro premostiti tudi to fazo in mimo igrati naprej,« je dejal Vatovec.
Za to tekmo so se ja-dranovci vestno pripravili, saj je zanje srečanje zelo pomembno. V tako izenačenem prvenstvu je namreč vsaka zmaga izredno pomembna. Za statistično zanimivost naj omenimo, da bo za Marka Hmeljaka današnja 100. tekma z Jadranom v C ligi.
strelskega turnirja. Deseti nosilec turnirja, 24-letni Rus Kafelnikov je bil s 6:3, 6:4 in 7:5 premočan za Haasa, ki pa si je z uvrstitvijo med najboljše štiri na avstralskem turnirju oz. v prvi polfinale na tovrstnem turnirju in 335 novimi točkami prvič zagotovil mesto med najboljšimi 25 igralci na lestvici ATP.
Tekmovalca sta se zaradi dežja pomerila na pokritem centralnem igrišču, ki je očitno bolj ustrezalo Rusu. Kafelnikov je že od samega začetka prevzel pobudo in z računalniško natančnimi udarci z osnovne Črte Nemcu ni pustil razviti agresivne igre, ki ga je krasila v prejšnjih nastopih. S takšnim pristopom je deseti igralec lestvice ATP uspel nasprotnika prisiliti, da je le odgovarjal na napade, in mu odvzeti štiri servise. Že po 1:53 ure igre je bil znan še drugi finalist Melbourna. Za Rusa bo jutri priložnost za drugi Grand Siam naslov v karieri, po zmagi na odprtem prvenstvu Francije leta 1996.
Nizozenmska pošta bo teniškega zvezdnika Richarda Krajicka počastila z izdajo znamke. Ob 100-letnici nizozemske teniške zveze bodo "poštarji" izdali posebno znamko v vrednosti 80 centov, na kateri bo upodobljen 9. igralec lestvice ATP - Krajicek. Tenisac je poleg elanov nizozemske kraljeve družine eden redkih posameznikov, ki bo še za čas življenja krasil poštno znamko v deželi tulipanov.
KOŠARKA / JUTRI V C2 LIGI
Bor Radenska v Portogruaru
Naša ekipa brez Barinija in Velinskega - »Priprava« za drugi del
V C2 ligi bo v tem kolu od naših dveh moštvih igral le Bor Radenska. Dom Kmečka banka bo namreč prost.
Borovci bodo jutri po lepi in zaneljivi zmagi v prejšnjem kolu proti Visu iz Spilimberga gostovali v Portogruaru, kjer jih čaka zelo motivirana ekipa, ki je na 5. mestu lestvice in se bori za uvrstitev v končnico prvenstva. Naše košarkarje Čaka zato težka
Vas vabi na
košarkarsko tekmo ekipe i"JaDPAN Nuova Kreditna
naloga. Za nameček pa bodo igrlai še brez poškodovanega Barinija in vprašljiv je tudi nastop Velinskega, ki se je na prejšnji tekmi poškodoval.
Zmaga v prejšnjem kolu je vlila našim košarkarjem nove samozavesti, kar je seveda še kako spodbudno za drugi del, ko se bo odločalo o obstanku v ligi. Za ta, odločilni del se borovci tudi temeljito pripravljajo. Pospešili so ritem treningov, tako da je upati, da bodo v najboljši formi, ko bo šlo zares. V tem okviru seveda sodi tudi jutrišnja tekma v Portogruaru.
PROPAGANDA
SGT B - BOR 82:53 (42:27)
Bor: Bole, Querinuzzi, Sosič 2, Kneipp 36, Kovač, Udovič 3, Kemperle 2, Oblak 10.
Okrnjeni borovci so na neugodnem igrišču v Ul. Ginnastica visoko izgubi-
li proti ekipi SGT B. Že po prvi četrtini so gostje izgubljali za 14 točk. Modri so pozneje delno nadoknadili, a jim je bilo usodno pomanjkanje menjav. Najboljši strelec in obenem najboljši na igrišču je bil Denis Kneipp, za borbenost pa zasluži pohvalo Queri-nuzzi. (Mitja Oblak)
MINIBASKET
Barcolana - Bor 25:73
BOR: Cossetto, Malalan 15, De Dominicis 2, Batič 10, Gaggi 3, Indeli-cato 12, Trevisan 4, Ukmar 14, Kralj 4, Pisani, Marconi 11, Nadlišek 2.
Borovi minikošarkarji so prelahko premagali sovrstnike Barcolane. Ti so bili sicer fizično višji h1 močnejši od borovcev a praktično sami začetniki, zato ni bila zmaga nikdar v dvomu. Tokrat gre pohvaliti predvsem play-makerja Danijela Malalana za preudarno in napadalno igro.
ODBOJKA / MOŠKA C LIGA
Na domačih tleh le Soča Unitecno
Gostilo bo Vivil - Imsa pri tretjeuvrščeni Buii Agraria Terpin in Mimo Eurospin favorita
Diego Petejan in v ozadju Andrej Brisco (Soča)
Večina naših moških odbojkarski tretjeligašev bo danes igrala v gosteh. Izjemo predstavlja SoCa Unitecno, ki se bo v So-vodnjah pomerila s starim znancem Vivilom iz Ville Vicentine. Nasprotnik ima na lestvici dve točki veC od sočanov, čeprav nastopa letos nekoliko oslabljen.. Cotičevi varovanci so po dobrem začetku sezone nekoliko popustili in se precej oddaljili od vrha, imeli pa so tudi zvrhano mero smole, saj se je v zadnjih dveh mesecih že prevečkrat dogodilo, da so na važnih tekmah nastopili v okrnjeni postavi. Nevarno je, da se bo takšna slika ponovila tudi danes. Bralni in Tomšič med tednom nista trenirala zaradi bolezni, Klede in Feri pa zaradi delovnih obveznosti. Se najbolj pod vprašajem je spet nastop »bomberja« Ferija. »Padli smo v neko čudno situacijo, ko nas odsotnosti zelo pogojujejo. Se dobro, da bo po tem kolu premor, tako da bomo lahko prišli nekoliko k sebi. Tudi jutri (danes, op.ur.) bo rezultat odvisen predvsem od tega, s kakšno postavo bomo lahko igrali,« meni Sočin center in pomožni trener Lucijan Battisti.
Zelo zahtevno gostovanje čaka igralce Imse, ki se bodo pomerib s tretjeu-vrščeno Buio. Buia mora nujno zmagati, če želi ohraniti stik z vodilnima II Pozzom in Slogo. Njen zaostanek za slogaši znaša že šest točk. Razlika je precejšnja a še ni dokončna. Jerončičevi fantje so proti II Pozzu zapustili dober vtis, zdaj morajo
dokazati, da so sposobni dobro igrati tudi v gosteh. Njihova glavna naloga bo zaustaviti Tržačana Visin-tina, ki je eno leto igral tudi pri Valu. Pod vprašajem je nastop Buz-zinellija, ki ima vnetje tetive na nogi.
Mirna Eurospin v San Giovanniju al Natisone ne bi smela imeti prevelikih težav. Tamkaj Sni PAV je bil lahek plen že vseh ostalih naših šesterk, zato tudi Peterlinovi fantje ne bi smeli imeti prevelikih težav. Matevž Peterlin je spet obležal s temperaturo, v moštvo se vračata Veljak (s trdno voljo je v rekordnem času saniral poškodbo) in Strajn, ki pa verjetno še ne bo mogel igrati. »Zaradi zgodnje popoldanske ure, mrzle
in čudne telovadnice moramo biti nekoliko oprezni. Pomembno je, da nasprotnika takoj pritisnemo ob tla,« meni trener Peterlin.
Favorit je tudi 01ym-pia Agraria Terpin na gostovanju v Prati. Upoštevati je vsekakor treba, da se tako PAV kot Prata borita za obstanek, zato svoje kože ne bosta prodala poceni. Kar se tiče Klokočovnikovih fantov pa je treba reči, da njihova forma uspešno raste, kar so na zadnjih tekmah zgovorno dokazali. Vsekakor je Prata zelo borbena šesterka, posebno dobro se upira na domačih tleh (poraz 3:2 proti Buii), kjer lahko računa na prednost tesne telovadnice.
rODBOJKA / ŽENSKA C LIGA-i
Z zmago proti Pordi bi Olympia lahko merila višje
Slogašice proti Staronzanu vaiovke gostje Fincontierijo
Drevišnja tekma med 01ympio Kmečko banko in Porcio bo osrednji dogodek zadnjega kola prvega dela prvenstva, ki je drugače dokaj skop z zanimivimi tekmami. Po porazu vodilne Nuove kreditne v Sovodnjah se je boj za sam vrh spet zelo razvnel. Slogašice (29 točk) imajo zdaj le točko prednosti pred Porcio, tržaški SGM Consulting in Simac Centa imata 26 točk, Val Siderimpes 25, Arta Terme Tolmeč 24, 01ympia Kmečka banka pa 22. Meulje-ve igralke so se po seriji dobrih rezultatov povzpele v zgornjo polovico lestvice in jo v bistvu zaokrožile, saj so ostale ekipe, kot kaže, precej slabše. Goričanke so pravzaprav z naglimi koraki svoj položaj popravile do take mere, da ni zanje nedosegljiv niti vrh, za kar pa morajo svoj korak še bistveno pospešiti. V tem pogledu bi lahko drevišnja tekma v Slovenskem športnem centru pomenila pravcati mejnik.
»Ja to drži. Kot sem povedala že na začetku sezone se letošnja liga precej razlikuje od lanske. Prvenstvo je manj kvalitetno, zato pa je zelo izenačeno in nobena ekipa ne izstopa. Na koncu bo zmagal vztrajnejši, mogoče tudi izkušenejši. Mi vsekakor danes želimo končno doseči poln izkupiček točk, kar nam proti boljšim ekipam v ligi doslej še ni uspelo,« je povedala trenerka Menija. 01ympia je z ekipami, ki so pred njo na lestvici kar štirikrat igrale tie-break (zmagale so samo proti Tobneču), gladko pa jih je premagal samo SGM Consulting. Drevi se torej obeta nadvse zanimiv dvoboj.
Slogašice bodo prvi del sklenile z domačim nastopom proti Staranzanu. Naslov zimskega prvaka jim ne bi smel uiti, saj so nasprotnice objektivno šibkejše. Doslej so zmagale samo proti zadnjeuvršče-nemu Čedadu, za podvig jim lahko štejemo, da so točko odščipnile Tobneču, poleg njemu pa še Farri in Fiume Venetu, kar pa je premalo, da bi lahko strašile šesterko Maria Čača. Ta sicer ne preživlja viška forme, vendar pa bo imela po drevišnjem nastopu štirinajst dni časa za ponovno polnjene aku-mulatorejv, zato je pomembno, da si danes zagotovi vse tri točke.
Igralke Vala Siderimpes čaka pokrajinski derbi v Tržiču proti nepredvidljivemu Fincantieriju (17 točk). Zmaga v derbiju s slogašicami je sprožila pri valovkah veliko navdušenje, toda za boljše rezultate je potrebno igrati konstantno vsako soboto. Drevišnja ovira za varovanke trenerja Stere res ni nepremostljiva, nekaj opreznosti pa ne bo odveč.
V ženski D ligi bo Bor Friulexport gostil videmski Ferroviario, ki zaseda na lestvici 5. mesto, v bistvu pa se bori za napredovanje, saj ga od 3. mesta (tri napredovanja) ločijo samo tri točke. Plave še niso povsem dokazale, da je kriza mimo, čeprav v Gradišču proti Torriani porazu navkljub niso igrale slabo. Tokrat se jim ponuja priložnost, da s prestižno zmago precej popravijo vtis.
NAMIZNI TENIS / KRASOVE PRVOLIGA5ICE SPET NA SARDINIJI
Kras Generali se ekipi Gualfro Mori želi oddolžiti za tesen poraz v Zgoniku
Konjske dirke
1.	dirka (Dunaj): stavimo na konja Friendly Champion (X), ki stalno napreduje. Arnibro Speed (1) je zelo konstanten. Slediti velja solidnemu Frascatiju (2).
2.	dirka (Dunaj): Dainty svveep (X) bi lahko spet zma-8al- Joful Mystere (2) je bil Za4njic prepričljiv. Omembo Zasluzi Sailing Pamina (1).
3.	dirka (Dunaj): Blue B°y (2) je na kr aktih raz-daljab skoraj nepremagljiv. Uosty (X) se bo boril s prvi-j®!- Ghost Mistere (1) bi ahko presenetil.
4.	dirka (Copenhagen) Cktesar W (1) je zadnjic 2 ahka zmagal. Arret Dan-CoP (X) ima dobrega vozn-ttdka. Ballet (2) je v formi.
5- dirka (Copenhagen): Boss cuntry (X) je glavni fa-j0rit. Cyrano (1), zadnjic rugi, se lahko Se izboljša.
piše: Giorgio Plettersech
Chivas (2) bi laho opravil kvalitetni skok.
6. dirka (Helsinki): možnost baze z nepremaganim Tram Boy (X). My Stella (1) se lahko bori za zmago. Mikado Press (2) je odličen v finisu.
	
L — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	X
drugi	21
3. — prvi	2
drugi	XI
4. — prvi	1
drugi	X2
5. — prvi	X
drugi	12
6. — prvi	X
drugi	12
V drugem povratnem krogu bodo namiznoteniške ekipe zgoniškega društva gostovale širom po apeninskem škornju. Dekleta Krasa Generali ponovno odhajajo na Sardinijo, tokrat h ekipi Quattro Mori Elidar. Tekma bo jutri, ob 10.30. Splošno mnenje je, da bo zelo trda. Na domači tekmi je proti otočankam debitirala Nina Milič, ki je v nekaj prvoligaških srečanjih zamenjala študijsko zadržano sestro Katjo Milič. Napori rednih članic VVang Xue Lan in Vanje Milič, da bi proti Cagliariju dosegle zmago, se na domačem parketu niso obrestovali, predvsem zaradi prevelike psihične obremenitve. Kras Generali je prvo tekmo izgubil s tesnim izidom 4:5, dragocene prvenstvene točke so odjadrale na jug. Tretja članica Krasa Generali Katja Milič je sedaj našla alkemistično formulo za združitev študija in treningov. Celotna ekipa se je dobro pripravljala na povratno tekmo in ima trdno voljo, da rezultat obrne v svojo korist. Realna moč obeh zasedb je več ali manj izenačena. Po kvaliteti-se-veda izstopa prva igralka med tujkami, odlična Krasova pridobitev Kitajka VVang. V Zgoniku je s tremi osvojenimi točkami ponovno dokazala, da predstavlja trden steber naše prvoligaške ekipe. Glavna nevarnost Quattromorija za mlajši kompo-
nenti Krasa Generali pa tiči v spopadu z njihovo novo močjo, Rusinjo Olgo tisovo, zlasti pa je nevarna močna igralka Cagliariju naturalizirana Kitajka Ding Van. Vanja Milič jima je doma iztrgala le set, upajmo da bo na gostovanju sedaj drugače in da ji bo sestrična Katja pripravljala teren. Obe dve lahko igrata na šibkejšo (ne pa šibko) tretjo nasprotnikovo igralko Francesco Avezzani, ki si je številne izkušnje nabirala pri različnih klubih. Zmaga na Sardiniji bi pomenila ojačitev 4. pozicije Krasa Generali, ki mu na lestvici takoj sledi ekipa gostiteljic, vendar z dvema zmagama zaostanka. Po krasni zmagi nad »kitajskim« Juvenesom v prvem delu ženske A-2 lige s 5:3 si ekipa Krasa Avalon (A2 liga) nadeja, da ponovi uspeh tudi na gostovanju v San Marinu. V ženskem B prvenstvu kaj takega od ekipe Krasa Activa na gostovanju pri povratniku iz A-2 lige bocenskem Agostini Recoaru gotovo ni mogoče pričakovati. Tudi mladim kra-sovkam v ženski C-l postavljajo neprebojni zid jutrišnje tržaške gostje, saj je postava Fincantierija sestavljena iz veterank in nekdanjih prvoligaških igralk. Optimistične pa so napovedi za Krasovi moštvi v C-1 proti Fincantieriju in v deželnem C-2 proti Sakuri v Gradežu. (J.J.)
domači šport
Danes
Sobota, 30. januarja 1999 ODBOJKA
MOŠKA GUGA
17.00	v San Giovanniju al Natisone: Pav Natisoma -Mirna Eurospin; 18.00 v Prati: Demar Mobili -01ympia Agraria Terpin; 20.00 v Sovodnjah: Soča Unitecno - Latterie Friulane; 20.30 v Bub: Idealse-dia-Imsa
ŽENSKA GUGA
18.00	v Tržiču, Zelena dvorana: Fincantieri - Val Siderimpes; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia Kmečka banka - Domovip Porcia; 20.45 na Opčinah: Nuova kreditna - BCC Staranzano MOŠKA D LIGA
20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Majanese;
20.30	v Trstu, šola Suvich: San Sergio - Naš prapor ZENSKA D UGA
18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Belifutta DLF Videm 1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	na Opčinah: Mirna Eurospin - Prevemre 1. ZENSKA DIVIZIJA
17.00	v Standrežu: Val MTI - Pieris; 20.30 v Trstu, Visintini: Juha - Breg Alta Trade
DEKLICE
15.30	v Gorici, Slovenski športni center: Olvmpia Tiskarna Budin - Lucinico; 18.00 v Trstu, Don Milani: Altura Planet A - Bor Friulexport NARASCAJNICE
15.30	v Ločniku: Etsi - Val; 16.00 v Trstu, Visintini: Virtus A - Nuova kreditna
KOŠARKA MOŠKA C LIGA
20.30	pri Briščikih, Ervatti: Jadran Nuova kreditna -Roncade B asket
DEŽELNI KADETI
17.30	v Gorici, Kulturni dom: Dom Kmečka banka -Ferroviario B
DRŽAVNI KADETI
15.30	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Chiarbola DEŽELNI NARAŠČAJNIKI
16.00	v Starancanu: Staranzano - Jadran; 18.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - Italmonfalcone DEČKI
18.00	v Pierisu: Pohsportiva Isontina - Bor Friulex-port
PROPAGANDA
16.00	pri Briščikih, Ervatti: Jadran - Kontovel
NOGOMET
MLADINCI
14.30	na Padričah: Zarja/Gaja - Pro Romans; 14.30 v Trstu, Sv.Sergij: Costa!unga - Vesna
NAMIZNI TENIS ZENSKA A 2 UGA
17.00	v Serravalleju: Juvenes - Kras Avalon ZENSKA B LIGA
19.00	v Bocnu: Recoaro Agostini - Kras Activa MOŠKA C2 UGA
17.00	v Rudi: Sakura A - Kras
Jutri
Nedelja, 31. januarja 1999 NOOGMET
PROMOCIJSKA UGA
14.30 v Križu: Vesna - Capriva; 14.30 v Bazovici: Zarja/Gaja - Cividalese; 14.30 v Tržiču, Ul. Boito 53: Monfalcone - Primorje
1.	AMATERSKA UGA
14.30 v Standrežu: Juventina - Edile Adriatica; 14.30 v Spetru ob Soči: Isonzo - Sovodnje
2.	AMATERSKA UGA
14.30 v Porepttu: Porpetto - Breg; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Roianese; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Portuale - Primorec
3.	AMATERSKA UGA
14.30	na Proseku: Primorje B - Portuale B; 14.30 v Repnu: Kras - Foghano; 14.30 v Zavijati: San Vito -Zarja/Gaja B
NARAŠČAJNIKI
9.00	na Opčniha, Vili. Fanciullo: Montebello Don Bosco A - Primorje; 10.30 v Starancanu: Staranzano - Sovodnje
NAJMLAJSI
10.30	na Padričah: Zarja/Gaja - Domio B KOŠARKA
MOŠKA C2 UGA
17.30	v Portogmaru, Ul. Lovisa: Portogruaro Bofix -Bor Radenska
DRŽAVNI KADETI
18.00	v Vidmu, Marangoni: Latte Carso - Kontovel La nuova edile
DEŽELNI KADETI
11.30	pri Briščikih, Ervatti: Jadran - Bor Friulexport DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI
11.00	v Zoppoli: Pobsigma - Bor Friulexport
ODBOJKA
DEČKI
9.30	na Opčinah: Sloga Multinvest - Hammer Ri-gutti
DEKUCE
9.30	v Trstu, šola Rossetti: Orna A - Breg Comec;
11.30	v Repnu: Sloga Pizzeria Veto - Nuova Palla-volo; 11.00 na Opčmah: Sloga A - Altura Planet C NARASCAJNICE
9.30	v Tržiču: Fincantieri - Tiskarna Budin
NAMIZNI TENIS
ZENSKA Al UGA
10.30	v Caghariju: Quattro Mori Elidar - Kras Gene-rab
ZENSKA C1 UGA	f
10.00	v Zgoniku: Kras - Fincantieri MOŠKA Gl UGA
10.00 v Trstu, Ul. Reiss: Fincantieri - Kras
Marko Kravos
Kratki časi
Trst iz žabje perspektive
črtice
SUHE IZ PALCA
Na prvi sliki je kolo, prislonjeno ob drevesu. Pred njim so dve ali tri kokoši. Najbližja kokoš je zelo velika. Ko nagne glavo, se njeno oko zapiči vame. Strah me je. V ozadju je morski breg. V morju nekaj ljudi, med njimi moja mama. Mama je zelo majhna in morje zelo veliko. Bojim se zanjo. Lahko bi jih posrkalo, lahko bi se izlili čez črto, ki loči nebo in morje.
Mene na sliki ni. Cernu sploh je v spominu taka slika brez mene. Ostrina je odlična, glasu pa nobenega: ne šumenja morja ne kokošjega pogrkovanja niti mojega krika in neutolažljivega joka.
Ko jo sprašujem o tem, mi mama pravi, da ni mogoče, da bi se kdaj kopala in bi bilo kje blizu kolo in ob njem kokoši. Očitno sem si prizor kolo-kokoš-mama izmislil. Morda res. Svet ni nikoli tako gluh, kot je v tem prividu. In kako bi bil kje v mojem spominu razgled, kjer ne bi bil v sredini jaz, ko vneto cizam prst!
V drugem takem prizoru vidim očeta: širi roke, ko mu mala deklica z ricastimi lasmi teče od daleč v objem. On vzklika:	juhuhu,
juhuhu!...
Tista punčka ni sestra Alenka, je pa v očetovem naročju. To sploh ni prav. Spravim se k njemu, da ga bom tepel. Nazadnje mora oče vzeti v naročje še Alenko, jaz pa mu vzvišeno čepim cicibani na hrbtu. Oče poje - mi se imamo radi. Trije otroci, obe punci in jaz, kričimo od veselja. Oče zapoje ringaraja. Po vsaki pesmi vzklikne -juhuhu, juhuhu!
Obrisi nastopajočih v tem dogajanju so nejasni. Glasovi pa so razločni kot bi imel uho na školjki. Po žilah se mi širi blaženost: v usta tiščim svoj prst in ga moz-gam.
Petinštirideset let pozneje se z mamo napotim v ta kraj, ki je moj rostni Montecalvo v Irpiniji. Deklica, zdaj gospa, se še spomni kake besede 'po vaše':
"Juhuhu! na primer. Tako mi je klical vaš oče. Je to po nemško?"
"Ne, po slovensko... in slavo."
"In kaj pomeni?"
"Cisto veselje."
"Ta občutek je že v besedi. Bella lingua, la vostra!"
Torej je vse v tem spominskem drobcu res.
In še kaj zraven! Moja krstna botra, coma Maria, mi opiše, kako me je z lastnimi rokami potegnila na ta svet, ker babice ta čas ni bilo v mestu.
"Smejčkal si se, še ko si visel z glavo navzdol!" navdušeno pravi coma Maria. Najlepše je to, da sem takrat od coma Marie zvedel, da sem se rodil cel dan prej, kot je zapisano v krstnem listu. Mama nerodno taji, čeprav ne bi rada dobre ženice spravljala v zadrego.
Kje pa! Zgleda da so me šli moji prepozno javit na občinski urad. In pred matičarjem so, da ne bi imeli sitnosti, raje za en dan prestavili moje rojstvo.
"Ma, saj je bila med vojno legalna ura," se zgovarja mama. "Saj je bilo pozno zvečer. Porod se je mogoče zavlekel..."
"S temi rokami sem te potegnila na svet... boš ja verjel svoji coma Mariji! Popoldne je bilo, tra le tre e le cinque del quindici maggio," je neomajna moja botra: "Spominjam se, kot bi bilo včeraj!"
In jaz, ki sem sveto verjel mami in uradnim papirjem! In sem dvomil o vtisih, ki čepijo v moji glavi... Zato me torej kdaj obide, da sem bolj star! In nič čudnega, da sem bolj furbast in rad v družbi starejših od sebe!
Na naslednji sliki se držim mame za roko. Spet na morskem nabrežju. Mama je v finem plašču. Jaz gledam stran, v klobčiče bodeče žice in v španske jezdece, ki so ostali na barkovljanskih bankinah.
"To je pustila za sabo vojska, " razlaga mama.
V zarjavelem železju se torej skriva hudoba, po imenu Vojska, ki me lahko rani. Da ji ne bi prišel preblizu, me mama trdno drži. Od njene roke se po mojem telesu širi varna toplota. Morje v Barkovljah je prijazno. Od vsega lepega bi cizal prst, če me ne bi mama držala prav za to roko.
Fotograf je sklonjen pod črnim suknom. Prizor skuša ujeti v svoj aparat. Nenapovedano. Mama se potem z njim zmeni za sličico najmanjše mere.
TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI
EDINOST
sum FOLiTttGA BRušffl jnitosr u pimorao.
22. januarja 1899 so v okrajni volilni blagajni volili nove člane razsodišča. Med zasedanjem pa so prisotni socialistični odborniki skušali na vse načine preprečiti nemoten potek volitev. Najprej so eden zadrugim zahtevali besedo, potem pa so na ves glas vpili in celo peli. Volitve pa so se vseeno pričele, ko je v dvorano prihrumelo kakih dodatnih 50 socialističnih veljakov, ki so celo hoteli odnesti volilno žaro. Prerivanje in prerekanje je trajalo tako dolgo, da so morali v dvorano vstopiti redarji in odstraniti demonstrante. V naslednjih dneh laški časopisi vsi iz sebe poročajo o izgredih-. Edinost pa opozarja..." Šola izgredov je vaša šola. Kdor uprizarja izgrede danes, naj se , ne čudi, da so izgredi tudi jutri..."
Mestne oblasti so objavile podatke o številu prebivalstva našega mesta. Ob koncu leta 1898 je tako bilo v Trstu 165.913 duš.
Iz zasedanja tržaškega deželnega zbora ponovno prihajajo zaskrbijajoče novice, ki pričajo o naraščanju italijanskega iredentizma. Dr. Spado-ni, poslanec vodilne stranke, je namreč ob bučnem priterjevanju in ploskanju zbornice in galerije, izrazil željo, da bi tudi nad Trstom " čimprej
zasijala on zvezda, ki blesti nad večnim Rimom". Iz poročil italijanskih mestnih časopisov zgleda, da so Spadonijeve besede izzvale val navdušenja v iredentističnih krogih širom po Italiji. Edinost zato poziva oblasti, naj čimprej nastopijo proti " ljudem, ki imajo težišče svojemu delovanju izven države, ter da tem ljudem z mogočnim zamahljajem izbijejo gospodarstvo iz rok
Na drugem letošnjem zasedanju tržaškega mestnega sveta je svetovalec Luzzatto interpeliral ži-pana zaradi dejstva, da je neki redar državne policije na sodišču izjavil, da govori samo slovenski in nemški jezik. Luzzatto je od župana zahteval, da se ta redar nemudoma odstrani iz službe. Edinost v svojem članku ne ugovarja posegu poslanca Luzzatta..." Prav ima ako meni, da javni funkcionar v Trstu mora znati tudi laški." Ampak zakaj potem nastavlja mestni magistrat vedno pogosteje redarje, ki ne znajo niti besedice slovenščine? In zakaj je tistim redarjem, ki poznajo slovenski jezik, strogo prepovedano spregovoriti v tem jeziku? " Gospod Luzzatto naj gleda torej, da se odpravijo te krivice pred lastnim magistrat-nim pragom... Kar ni tebi prav, tudi ti ne smeš storiti drugim."
	
TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI	
ir m	PRIMORSKI DNEVNIK
	et-Asiio oevo«otm.wz f k okt* evoBoemo* thSaSkioa ozebli*
V	nedeljo 23. januarja 1949 so, ob prvi obletnici smrti kriškega slikarja Alberta Sirka, v prostorih prosvetnega društva “Vesna" v Križu, svečano otvorili razstavo njegovih del. Dela so bila razstavljena ves dan. Sirk je bil predvsem slikar morja, tako da si je celo zaslužil naziv
prvega resničnega slikarja morja med Slovenci", kot je ga je označil umetnostni kritik Dobi-da. Po mnogih Sirkovih razstavah Sirom po Jugoslaviji, je to njegova prva razstava v naSih krajih in sploh prva umetnostna razstava na Krasu.
V	miljskem zalivu se je pripetila zelo huda nesreča. Na ladji Liberty, ki se je leta 1945 na pol potopila pri Savudriji in so jo nedavno od tega povlekli do miljskih plavžev, je namreč prišlo do eksplozije, ki je za sabo pustila štiri mrtve in več ranjenih. Vzroki mesreče niso še popolnoma znani, zgleda pa, da je eksplozijo povzričil “plamen avtogeničnega varilca, ki je prišel v stik z vnetljivo nafto in njenimi plini", ki so se očitno še vedno nahajali v strojnem oddelku ladje.
Te dni praznuje petinSestdesetletnico tovariš
Ivan Regent, kont ov elski rojak, borec za pravice tržaSkeha delavnega ljudstva, meddrugim tudi član Centralnega komiteja KPJ in Politbiroja CK KPJ. 2e leta 1905 je v Trstu ustanovil "Ljudski oder", slovensko ljudsko univerzo, ki so jo pozneje uničili faSisti, leta 1908 "Delavski list", glasilo primorskih socialistov, leta 1919 pa socialistični list “Delo". V teh letih je bil Regent tudi sodelavec in prija-tel j	Ivana
Cankarja. Kasneje je bil "mestni svetnik tržaške občine", zastopnik KPI v moskovski organizaciji Rdeča pomoč, vodil pa je tudi jugoslovanske prevode marksistične in leninistične literature pri "Založbi literature v inozemskih jezikih “ v Moskvi. Vseskozi je bil tudi aktiven narodni buditelj in borec: preko italijanske oddaje moskovskega radia je v slovenščini pozival slovensko in italijansko ljudstvo Julijske krajine k skupnemu uporu, leta 1941 pa tudi prevzel vodstvo slovenske oddaje moskovskega radia. Tudi po vojni je ohranil vlogo antifašističnega borca in bil izvoljen v marsikateri Odbor, vse do danes, ko opravlja funkcijo ministra za delo Ljudske republike Slovenije. Primorski dnevnik mu zato iz vsega srca kliče:" Se na mnoga leta!!!"
Prešernovo sliko
v vsako slovensko hišo
Pripravljalni odbor za proslavo 100-letnice Prešernove smrti 1. februarja t. I. je ponatisnil sliko našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Krasna slika bo v okras vsaki slovenski hiši. Porivamo prosvetna društva, da dvignejo Slike in jih priporočajo v nakup vsem svojim članom in nečlanom. Slike lahko nabavite v knjigarni Stoka in Fortunat ter v pisarni odseka za ljudsko prosveto . Largo Paafilli 1/IH
Pripravljalni odbor Za proslavo ItO-letnice smrti Francdta Prešerna
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Prvi aplavz: Otroški pevski zbor «F.B. Sedej« iz Steverjana TV dnevnik, nato Utrip evangelija
® RAI 1
I Euronevvs
I Nan.: Corsie in allegria Otroški variete La Banda dello Zecchino (vodi Alessandra Bellini), vmes risanke Princesa Sissi
Variete: Zgodbe «Plavega drevesa«
Aktualna odd, o TV programih: LaRaichevedrai Nan.: Družina kot druge -OCe in sin
Aktualna odd. o zdravju in dobrem počutju: Chek-up
Vremenska napoved in
dnevnik
Dnevnik
Aktualna odd. o kulturnih dobrinah: Made in Italy (vodi F. Fazzuoli) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney club, vmes risanke Dnevnik
Aktualno: Nabožna oddaja - A sua immagine Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport
Variete: Per tutta la vita (vodita Fabrizio Frizzi in Romina Povver)
Dnevnik
Aktualno: Serata Tgl (vodi Lamberto Sposini) Nočni dnevnik Zapiski, horoskop, vreme, izžrebanje lota Film: II mistero di Jo Locke, il sosia e Miss Britannia ’58 (kom., VB ’91, i. Ned Beatty, Adrian Dunbar)
TV nad.: Atelier Nočni dnevnik
RAI 2
7.00
7.05
7.30 11.00
11.30
13.00 13.25
14.00
14.05
16.00 18.15
18.55
19.05
20.00
20.30 20.50
22.45
23.45
0.55
Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia (vodita Tiberio Timperi in Roberta Capua)
8.00, 9.00, 9.30, 10.00 dnevnik
Aktualno: Evropski dnevi
Variete: Ventanni Dnevnik
Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Film: Bonnie e Clyde ali’ italiana (kom., It. ’82) Aktualno: Millenium, 16.35 Racconti di vita Oddaja o izletih in potovanjih: Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 (i. J. Brandrup) Loto ob 8-ih Dnevnik
TV film: Turist (thriller, Nem. ’95, r. Urs Egger, i. Dominic Raacke)
TV film: II compagno (dram., It. ’68, r. F. Ma-selli, i. A. Sandrelli) Dnevnik, vreme, LaRaichevedrai
Film: Banditi (dram., It.)
RAI 3
LaRaichevedrai Film: Ferdinand 1., kralj Neaplja (zgod.. It. ’59, i. P. in E. De Filippo)
Tgr Kemtijstvo Dnevnik
Avtobusna postaja Aktualno: Okkupati Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: ciklokros, snow-board, rugby, vaterpolo, 17.30 IP v odbojki Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Kulturni in umetnostni zbornik: : Art’e Nan.: Superman Dok.: Ciak, živali v filmih - Nežni in strašni Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik, vreme Fuori orario, vmes film:
II bučo (dram., Fr. '60) Nan.: Un chant d’ amour Film: La grande illusione (vojni, '37, r. J. Renoir)
S? RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
Slovenija 2
6.00
8.40
9.00
11.30
11.40
13.30
14.00
15.00
15.30
17.40
18.55
19.30
20.40
22.40
23.30
0.40
Nad.: Un volto, due don-ne, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Aktualni odd.: Melaver-de, 10.00 Sabato 4 Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Oddaja o modi Aktualne odd.: Chi c’e c’e, 17.00 Naturalmente su Rete 4
Variete o svetu filma: Af-fetti speciali Dnevnik in vreme Nan.: Colombo (i. Peter Falk)
Film: Night Club (kom., It. ’88, i. C. De Sica, M. VVertmuller, R. Ciufoli)
V parlamentu Film:	L’ infermiera
(kom.. It. ’75, i. Uršula Andress, Mario Pišu) Pregled tiska
S CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.35
10.55
11.25
13.00
13.30
13.45
14.15
16.30
18.30
20.00
20.30
21.00
23.25
0.10
1.10
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Jutranja oddaja o dobrem počutju: Vivere bene magazine
Variete: Affare fajto Aktualno: Nonsolomoda Nan.: Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke), 12.30 Nonno Felice - Tudi bogataši jočejo Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Informativni tednik Metropolitan (vodi Benedetta Čorbi)
Film: Ti amero fino a d ammazzarti (kom., ZDA ’90, r. L. Kas dan, i. Kevin Kline, Tracey Ullman) Film: Tesoro... e in arrivo un bebe (kom.. ZDA ’88, i. Kevin Bacon, E. McGo-vern, Alec Baldvvin) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5
Variete: Striscia la noti-
zia
Variete: La canzone del secolo (vodi P. Baudo) Aktualna odd.: Šali & Ta-bacchi - Potovanje po Italiji
Nan.: New York Police
Department
Dnevnik
6.10
6.40
10.05
10,35
12.20
13.30
14.00
15.30
16.00
17.30
18.30
19.00
20.00 20.45
22.40
23.30 0.00
1.05
3.00
Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina Šport: Rally in racing Film: Doctor Detroit (kom., ZDA ’83, i. Dan Aykryd, H. Hesseman) Šport, 12.25 Odprti studio, 13.00 Šport Risanke
Aktualna odd.: Tempi moderni
Glasb, odd.: Turnee Variete za najmlajše, vmes risanke
Nan.: Baywatch (i. David Hasselhoff)
Odprti studio, 18.-55 Šport studio
Nan.: Plavolaska za očeta (i. Patrick Duffy) 19.30 Tata (i. Fran Drescher) Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Nan.: VValker Texas Ran-ger - Miss Ranger (i. Chuck Norris)
Nan.: Highlander Inviato speciale Šport studio, Italija 1 šport
Film: Buck - Ai confini del cielo (pust., It. ’91, i. J. Alexander, W. Berger) Nan.: Don Tonino
# TELE 4
19.30
13.35
17.25
22.45 Dogodki in odmevi Glasba: Musichiamo Film: Dan v New Yorku
20.05
20.30
21.00
Konjske dirke Zoom šport Od A do Z
Napovedniki Zgodbe iz školjke, 8.30 Nesrečniki (ris. nan.) Otroška oddaja Tedenski izbor: Razpoke v času: Slovenski miti in legende, 9.50 Petka, 11.05 nan.: Seinfeld (ZDA, 3. ep.)
Kvartet Tartiniert: Goi-dalni kvartet v A-molu op. 41, št. 1 (Schuman) Tednik
Dobrodošli doma Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Homo tu-risticus, 13.40 Prisluhnimo tišini, 14.10 Polnočni klub
Film: Zaljubljenci s praznimi žepi (It. 1997, r. Giuseppe Piccioni, i. Margherita Buy, Giulio Scarpati, Gene Gnocchi) Ris. nan.: Cofko Cof TV igrica: Lingo Obzornik, vreme. Šport Na vrtu, oddaja TV Maribor: Na vrtu Ozare
Dokumentarna odd.: Velike romance 20. stol. Risanka
Dnevnik, vreme, šport
Utrip
Res je!
Okus po cvetju: Sončno rumeno (4. del)
Poročila, vreme, šport TV nad.: In življenje teče dalje (VB, 4. del)
Film: Užitek čez vse (VB 1992, r. David Cohen, i. Peter Firth, Lynsey Bax-ter, Haydn Gwynn)
Na vrtu
7.45
8.00
9.10
9.15
10.15
11.10
11.55 12.25
15.15
17.10
17.55
19.30
20.00
21.30
22.00
0.00
1.30 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Nostalgija z beatniki: Janez Bončina - Benč Tedenski izbor: Jasno in glasno, kontaktna oddaja Nanizanka: Nash Bridges (12. epizoda)
TV prodaja
SP v smučarskih skokih EP v umetnostnem drsa-nu (ženske)
Tenis: Grand Siam (finale, ženske)
Rokomet: Podravka -Krim Electa Neutro Roberts (liga prvakinj) Videoring Soul z Natalijo Film: Kraljeva slaščica (Fr. 1985, r. Lean-Michel Ribes, i. Jean Rochefort, Rogdl Hanin, Jacques Vil-leret)
Rolada Sobotna noč Koncert: Ana Pupedan Koncert: Lyle Lovett EP v umetnostnem drsanju (ženske)
#€ Koper
	Glasb, odd.: Musichiamo		i	
	Film: Bacio da un milio-			
	ne di dollari			
			TV PRIMORKA	
(•) MONTECARLO ,				
				
			16.40 Videostrani	
			Videospot dneva	
	19.30, 22.45, 1.15 Dnev-		Pogovor z... : Gost Aurelio	
	nik, 19.50 TMC Šport		Juri	
	Nan.: Agencija Rockford,		V znamenju vodnarja	
	13.05 Ellery Queen		Program za otroke: Ri-	
	Film: 007 Mai dire mai		sanka	
	(VB ’38, i. S. Connery)	R™	Misel dneva	
	Film: Vatussi (pust., ZDA		Šahovski turnir	
	’58, i. G. Montgomery)		Duhovna misel	
	Aktualno: Giocamondo		Elvis Presley - pri kralju	
	Film: 11 covo dei contrab-		rock ’n’ rolla	
	bandieri (i. S. Granger)		Slovenec leta	
	Montanellijev tednik		Nad.: Sosedje (120. del)	
	Film: Ciao America (’69)		Glasb, odd.: Naj spot	
Euronevvs Gugalnica Pogovorimo se o... Potopis (vodita R. Giuri-cin in S. De Franceschi) Sredozemlje Vsedanes aktualnost Program v slovenskem jeziku: Brez meje Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja Risanke: Shogun Odmev
EP v umetnostnem drsanju
TV dnevnik, Odmev Tenis: Mednarodno prvenstvo Avstralije Vsedanes - TV dnevnik
f'
'A
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Country; 9.15 Od Milj do Devina; 9.50 Made in ltaly; 10.10 Koncert: Simf. orkester RTV Slovenija; 11.35 Filmi na ekranu; 11,45 Kantavtorji;
12.00	Iz Rezije; 12.45 Soft mušic; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Benečije; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Ml in glasba;
18.00	Roman: Ljudje ob cesti (M. Lipovec, r. J. Peterlin, zadnji del); 18.40 Priljubljene melodije; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, T2.30, 18.30 Poročila v ital.,10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
6'30, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19,00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje;
7.00	Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vre-H06-' 8'15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar;
9.00	Jingle, napoved; 9.15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17,30 Primorski dnevnik; 18.00-
19.00	Intervju; 19.30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte;
11.15	Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna;
13.00	Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single;
16.00	Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport.
Slovenija 1
4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna raglja; 10.05 Kultura; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Življenje kot izziv; 19.30 Opera: La Boheme (G, Peuccini, iz Metropolitanske opere);
22.30 Informativna odd; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje, 11,35 Obvestila; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz;
15.00	Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Spor;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. VVebra.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.;
15.00	Zborovska glasba; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.00 Roman; 18.20 V podvečer; 19.30 Opera: La Boheme; 22.25 Do polnoči; 23,50 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca; dnevno Radio Korotan: 2.00/10.00; Radio Agora 10.00-14.00/18.00-
2.00	(105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengas.se 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
2 @	Sobota, 30. januarja 1999																
zmerno	topla	hladna	središče ^anto^ JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA																
			6	O o		sr	IBS	JI	8	r			X	\	C	A
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.28 najnižje -17 cm, ob 8.14 najvišje 48 cm, ob 15.03 najnižje -65 cm, ob 21.41 najvišje 39 cm.
Jutri: ob 3.09 najnižje -19 cm, ob 8.52 najvišje 48 cm, ob 15.36 najnižje -67 cm, ob 22.13 najvišje 42 cm.
^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............-5
1000 m.............-9
1500 m............-15
2000 m...........-19
2500 m ..........-23
2864 m...........-25
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Pri poroki je denar važnejši od ljubezni
NEW YORK - Ne zgubljajte Časa z iskanjem ljubezen! Zaplujte v zakonski pristan zaradi denarja, je nasvet trenutno najpopularnejšega tečaja za odrasle v New Torku z naslovom Kako se bogato poročiti? Po besedah predavateljice Gi-nie Sayles naj se zaradi tega nihče ne Čuti krivega, saj bi se bogati v vsakem primeru poročili, torej zakaj ne z vami? Tečajniki so večinoma ženske, ki svoji predavateljici strumno prikimavajo. Na štiriurnem tečaju, ki po-
teka vsakih nekaj tednov, mrgoli nasvetov, kako najti bogatega partnerja oz. BP, in kar je najpomembnejše, kako BP zadržati in pripeljati pred oltar. Pomem-bena je ‘pazljiva izbira'. Poskušajte z bogatim naslednikom, ki ga lahko srečate na dobrodelni prireditvi ali na urah umetnosti. Dobra izbira so tudi poslovneži, za katere velja, da radi že kar na drugem zmenku predlagajo poroko, ali z bogataši, ki imajo zaradi veliko denarja slabo vest, in se bodo
zato radi poročili tudi z ženskami, ki že imajo otroke. Vabila na gala zabave je najti v ekskluzivnih hotelih, pri garderobi je najprimernejša uporaba naravnih materialov, kar zadeva obnašanje pa je treba izpiliti graciozno izstopanje iz avtomobila. Voditeljica tečaja še poudarja, da je zelo pomemben tudi občutek za pravi trenutek oz. timing - Ce vas za roko ne zaprosi v prvih sedmih mesecih zveze, vas najbrž tudi ne bo. (STA/Hina)
V ZDA največ raka med revnimi in etničnimi manjšinami
VVASHINGTON - Cmci, Hispanoa-meriCani in ostale etnične skupine ter revni v Združenih državah Amerike najpogosteje obolevajo za rakom, so pokazale ugotovitve raziskave Medicinskega inštituta Nacionalnega raziskovalnega sveta. Da bi ugotovili, zakaj je temu tako, pa bodo potrebne dodatne raziskave. V ZDA sicer zaradi raka umre vsak četrti Američan, raziskava pa je pokazala, da bodo AfroameriCa-ni prej zboleli za rakom prostate, Američani azijskega porekla pa za rakom na želodcu in jetrih. Rak na materničnem vratu je najpogostejši pri ženskah vietmanskega in hispa-noameriškega rodu, med vsemi etničnimi skupinami pa imajo najslabše možnosti, da raka preživijo, ameriški Indijanci. (STA/Hina)
Odslej viagra tudi za Japonce
TOKIO - Japonsko ministrstvo za zdravstvo je naposled odobrilo uporabo viagre na japonskem tržišču. Pfizer Pharmaceuticals inc., družba, ki je razvila tabletko za moške težave s potenco, je tako dobila dovoljenje za uvoz in proizvodnjo zdravila na Japonskem. Japonski moški, ki trpijo za erektivno disfunkcijo, bodo modro tabletko lahko kupili že Cez mesec ah dva, cene pa še niso določili. Viagra, zdravilo, ki se v vsej farmacevtski zgodovini prodaja najhitreje, je že dostopno v 40 državah. Samo v zadnjem Četrtletju lanskega leta je vrednost prodaje znašala 236 milijonov ameriških dolarjev. (STA/AP)
V Portoriku nočejo kipa Krištofa Kolumba
C AT ANO - Prebivalci Catana v Portoriku so zaceli s protestno akcijo, ker želijo oblasti podreti nekaj deset zgradb ob. morju, da bi na njihovem mestu postavili velikanski kip Krištofa Kolumba, ki naj bi po velikosti konkuriral zna,-menitemu Kipu svobode v New Torku.
Prostest je najbrž povezan tudi s tem, da kot odškodnino oblasti razlaščencem ponujajo skupno približno milijon dolarjev, kar je po mnenju lastnikov hiš odločno premalo. Kip je Portoriku podaril ruski kipar Zurab Tsereteli.
Malega pando še ne zanima ali je on ali ona
SANGAJ - V šangaj- njegov oče Chuan skem živalskem vrtu se Chuan. Mali panda pa lahko pohavlijo z enim še nima imena zato, ker od redkih primerkov se ne ve, kakšnega spo-pandinega mladica, ki la je. Pri pandah je se veselo igra z enim namreč pred drugim le-od delavcev. Panda, ki tom starosti zelo težko še nima imena, se je ro- ugotoviti spol. Čeprav dil 18. julija lani v njegova (oziroma nje-Chorig qingu, pred na) rast dobro napre-nekaj dnevi pa so ga duje, pa bo še nekaj ča-preselili v šangajski ži- sa ostal (a) v oddelku valski vrt, kjer je tudi za posebno nego.