Utaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek
solato n*1 ¦*• uri ]|0Poldne ter sta,ie   P° PoSti tLinon« & v Gorici na dom poMljuia^ P            vse leto      ........1'' K
1               6,        ...........10     »
V Gorici, v soboto dne 23. februvarja  1907.
Tečaj XXXVII.
*araifl>e Številke stanejo. 10 vip, ^          1?
SOČA" i"'8 noslectnjo izredne priloge: Ob no-
j   letu „Ka4ipot po Goriškem in GradiSfianskem" in
iSipot po Mubljani ia kratjskik mestih", dalje dva-
i v W« „Vozni red železnic, parnikov :n poštnih
8« ter im«ctw prilogo „Slevenski Tehnik".
vaiočnino  sprejema upravništvo v Gosposki   ulici
,* 7 I. nadsfr.  v s-Goriški   Tiskarni«.   A/GataSček*
I iaroiila brez doposlase naročnine se ne oziramo.
J yasi ^ poslanice  se računijo po Tetit-vrstali če
¦L-ano l-krat l6 v' 2"krat li v>  *"krat   ,2 v vsaka T     Večkrat po dogodbi. "Večje črke po prostoru. !   Oj*jan.te in spisi v uradniškem delu 30 v vrsta. Za i ka in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
piS» «
"S
>Vseia narod, svobodo in napredek !«L>/•. /(7 LavM.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St, 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob, nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki,ulici št. 7 vi. nadstr. iialevov tiskarni,
HaroSnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 16 upravništvo.
„PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse. loto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
/'Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v našjii knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski uhJjellersitz v Nunski ul.j Ter. Leban na tekalisču Jos Vei^, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-fcopališčni ulici, 1. Matiussi v ulici ^ormica, I. Hovailski v Korenski ulici St, 22; v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Talafon if. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (origov. J. Fabčič) tiska in zaL
to. Gregorčič v Brdih.
V nedeljo 17. t. m. je šel dr. Gre-
lorčič v Brda, navidezno radi  shoda
blede briške  železnice, v resnici pa
Egjtirat  za   bližnje   državno-
borske volitve.
Vršil se je sestanek, ki je imel na
Inevnem redu le dve točki .* Briška
elezniea   in   volitev  odbora.
fabljeni so bili poslanci s pristavkom,"
|a ako je kdo zadržan, naj  naznani
lismeno svoje mnenje. Svoje mnenje so
jaznanili od  naših poslancev : deželna
poslanca dr. Treo in Štrekelj ter bivši
Iržavni poslanec O. GabrSČek. Na shod
ia je prišel Gregorčič z  Berbučem, in
prišla sta tudi poslanca Jakončič, Bric,
[er Kiančič, katerega štejejo tudi med
briške župane. NO, prav, da so prišli;
M j so dobili  pri  zadnjih   volitvah   v
brdih skoro vse glasove. Ali radi bri-
|ke železnice  sta prišla  !e Jakončič in
jilančič — Gregorčič in Berbuč pa sta
le prišla pokazat, da sta še živa ter da
Mit?. še kandidirati.  Gregorčič hoče
teti glasove Bricev za prihodnje dr-
javnozborske   volitve   za" klerikalnega
andidata pripravljene, Berbuč pa jih
ictoelmje za  volitve v  deželni zbor.
erbuč ni hotel iti v Brda, povedal je,
Ia ga ne bo, da nima Časa, ker je pred
'žurmi otvoritev deželnega zbora, toda
itzdignil ga je dr. Gregorčič, češ : tako
Espe prilike ne smemo zamu-iii. In šla 3ta. Berbuč nerad, Gre-|orčie pa z velikim veseljem, da bo >gel farbati Brice, kako da bo delal nje, če ga lepo ubogajo. Le na kratko omenil briško železnico v svojem Ipvoru, večji del je posvetil igitaoiji. Govoril je o enotnem po-lopanju Brd, da bo stvar poslancev, P se bodo v prihodnje še v • Sji meri pgali za briške zadeve, dotaknil se prometnih sredstev, bolniških tro-jrov, nove postave gled§ domovinske Pjice, v kateri  naj se zniža doba 10
let na manj, govoril je o ljudskih ko- i ristih, o volji ljudstva, vinoreji, ponarejenem vinu in o figovem žganju. Preklic prepovedi gledč kuhanja figovega žganja je včasih po »Gorici* pripisoval le sebi, ali v Šmartnem je bil toliko skromen, da je to zaslugo pripisal »poslancem Slovanske zveze«. Njegov govor je bil tak, kot bi nastopal mož na kakem svojem političnem shodu pri zaprtih durih, kjer se lahko farba in govori, kar in* kakor se hoče. Sklicatelji shoda so morali biti presenečeni, da je spustil Gregorčič na svet cel političen govor, da se je bavil z raznimi rečmi, ki niso bile na dnevnem redu ter se sploh ne morejo spraviti v okvir omenjenega dnevnega reda.
Navaden takt zahteva že, da se priglašeni govornik drži predmeta, ki se ima obravnavati, ter da ne uhaja na druge reči, naravnost neodpustno, netaktno, grdo in demagogsko je, čo govornik tako priliko izkoristi v svojo namene.
Če bi bil nastopil kdo izmed naprednih poslancev, bi bil govoril le o briški železnici in o rečeh, ki so ž njo v zvezi. No, mnenje naprednih poslancev poznajo Brici. Vsa reč na sestanku pa se je tikala v prvi vrsti Bricev samih in njihovih ožjih poslancev ; umevno pa je po tem, da je taka r^č, kot briška železnica, splošna zadeva, s katero se morajo baviti vsi naši poslanci brez razlike, in kdor je res za ljudstvo, se tudi poteguje *a koristi ljudstva vselej in povsodi.
Dobro pa je, da se take važne reči ne vprizarjajo preveč z ropotom, marveč lepo stvarno, s prevdarkom, v ožjem krogu; potem se preide na širše polje, in končno se dolene započeto akcijo do uresničenja.
Prav zdelo se nam je, da pojde dr. Gregorčič bobnat v Brda. Taka prilika, in Gregorčiča naj "bi ne bilo zraven! Kdo si more to misliti? — No, to pot je naletel na slabo. Slišal je res nekaj
odobtujočih klicev na shodu, ali Brici so dobro umeli, kam moli posvečeno roko Gregorčič, in obsojali so, da celo pri tako važnem gospodarskem vprašanju ne more dati miru s svojo črno politiko ter da jih muči z rečmi in obljubami, ki ne stojijo v nikaki zvezi z dnevnim redom.
Dr. Gregorčič obljublja rad, ne stori pa nič. Podoben je tistemu slove-čemu poslancu, ki je bil izvoljen le radi tega, ker je obljubil v prizadetem volilnem okraju železnico. Z obljubo pa je združil tudi to, da je poklical inženirje, ki so napravili nekak načrt, in naje? je delavce, da so kopali in zabijali kole; ko je bil izvoljen, so pa kole zopet po-ruvali!
Gregorčič je obljubljal Bricem Železnico tudi pred šestimi leti, ali če niso Brici sami vzeli v roke tako energično te reči, bi se uiti ne culo več o tem vprašanju iz Gregorčičevih ust!...
M koncu povemo še to, da so hoteli klerikalci zavije6i sestanek radi briške železnice tako, da bi se bil vršil po deželnozborskoni zasedanju; z drugo besedo: da bi ne bilo nič iz te akcije, započete od Bricev samih 1 Povemo še tudi to, da se klerikalni prvaki norcu jo j o z briško Železnico. Torej dosti jasno, koliko je vreden Gregorčičev govor v Šmartnem, neizpodbitno, da je šol demagog v Brda le v svoje namene, katere pa so Brici spoznali še pravočasno.
POROČIhO
o delouanju Soške podružnice S. i?. D. o letu 1905.
Poročal društveni tajnik Anton Kutin pri občnem zboru dne 14. februarja 1907. Slavni občui zbor!
Čast mi je poročati imenom odbora o podružničnem   dedovanju  v   preteklem   letu.
Dolgo ne bo to moje poročilo, niti ne bo obsegalo posebno imenitnih del; naše delovanje je obstojalo večinoma v tistem podrobnem delu, kojega vspehe sicer vsakdo vidi, a se mu zde tako naravni, da ne misli, kaj jih je provzročilo. Ko so sedanji odborniki sprejeli lansko leto podeljena jim Častna mesta, vedeli so, da jih čaka težavna in odgovorna naloga; skušali so, vršiti jo vestno, kolikor so jim moči dopuščale.
Prva skrb novemu odboru je bila, okrepiti društvo z nabiranjem novih članov. Z vst-rajno agitacijo smo nabrali tekom leta nad 50 novih članov, zvestih podpornikov naših teženj, navdušenih za prospeh in napredek prekoristnega nagega društva. Podružnica šteje sedaj 280 članov, ki so po večini vsi plačali svoj donesek; žal, da je med njimi tudi nekaj brezbrižnih nemarnežev, ki ne poznajo plemenite požrtvovalnosti, ko se gre za korist ljubljene domovine! Naj se zbudi tudi v teh čimprej narodna zavest, da pripomorejo tudi oni, kakor živi udje na krepkem narodnem telesu, našemu planinstvu do napredka, narodu do ponosa in osamosvojenja na lastnih tleh!
V pregled navedem nekoliko statistike o naših članih. — Glede bivališča so raztrošeni po vsej deželi, od snežnega Predela do sinje Adrije, a mnogo jih je, ki tudi v daljnem svetu niso pozabili naših krasnih gora in so ostali društvu zvesti člani. Največ članov šteje naš požrtvovalni Tolmin, namreč 56; za njim pride Gorica s 53, Kobarid z 20, Sv. Lucija s 14, Bovec z 12, Kanal z 8 člani itd. — Čudno je, da kaže Bovec tako malo zanimanja za naše društvo, ko je vendar največji naš trg in je po svoji krasni legi kakor vstvarjen za naravno središče turistike v naših planinah. Na vsak način upamo, da se obrne na Bovškem kmalu na bolje v tem oziru.
Naše društvo je in hoče ostati nepristransko. Dobrodošel nam je vsak rodoljub, brez razlike stanu in mišljenja, da ima le dobro voljo koristiti naši sveti stvari. Zato pa so zastopani v društvu vsi stanovi, ki složno prinašajo svoj dar na altar domovini. V društvu imamo: 68 udov učiteljskega stanu, 54 trgovcev in obrtnikov, 42 uradcikov, 21 duhovnikov,   18   posestnikov,  14 juristov, 3
[Kajset let pozneje.
Nadaljevanje
h »Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: 858 ALEXANDRE  DUM AS.   =
(Dalje.)
~~ Bodite mirni, pravi Mazarin, ko pride ugodni , nutek, da greste na delo, izveste vse moje misli. In do tedaj ? ~~ Čakajte ter iščite svoje prijatelje. — Monseigneur, morda jih ni v Parizu, da, to je verjetno, in treba bode potovati. Jaz sem samo f°g niuiketirski poročnik, in popotovanje je drago. kv"\      namen *"» Prav* Mazarin, da bi nastopali r e kako sijajno, moji načrti morajo ostati tajnost,
s^ zunanji blesk bi jim samo škodoval. iti ~~ "oiem P8i Monseigneur, tudi ne morem poto-Lc evo*° .plač0' ker mi Je ta zastala že od lren VG^; tU<*J -8 tem' kar sem si P1**0**1"1* ne more™ ,. **i. zakaj v teh dvaindvajsetih letih, kar sem v ' ¦^ nisem prihranil drugega nego dolgove. PiemT*"1 S° *Q za trenutek zamislil, kot da se vrši ¦Hm k bo*' Potem ie st0PiI k omari, zaprti s Itali ta.lahom' vzel iz n3e vre6°. J° potežkal dva-'    x *nkra* v roki ter jo nato dal d'Artagnanu:
*a pot 8UUte t0rei t0"le' 3'e rekel ter v*dihnll» na3
—  Če so to španski tolarji ali pa celo zlati ce-i kini, si misli d'Artagnan, se bo dalo ž njim še kaj' opraviti.                                                                        i
Priklonil se je kardinalu ter spravil vrečo v svoj Široki žep.
—  Prav torej, pravi kardinal, to bi bilo v redu, vi greste na potovanje...
—  Da, Monseigneur.
—  Pišite mi vsak dan, da me obvestite o svojih uspehih.
—  Storim to točno, Monseigneur.
—  Prav. Da, res! Imena vaših prijateljev?
—  Imena mojih prijateljev? ponovi d'Artagnan, v katerem se je še enkrat vzbudilo za hip nezaupanje.
—  Da; dočim boste iskali vi od svoje strani, storim tudi jaz za svojo osebo, kar se bo dalo, in morda kaj izvem.
— Gospod grof La Fere, drugače imenovan Athos; gospod vojvoda Vallon, drugače imenovan Porthos, in gospod vitez Herblav, danes opat Herblav, drugače imenovan Aramis.
Kardinal se je nasmehi]al.
—  Mladenči, je dejal, ki so stopili k mušketirjem pod izmišljenimi imeni iz ozirov do svojih družin. Dolgi rapirji, pa lahke mošnje; poznamo to.
—  če pridejo ti rapirji v vašo službo, Eminenea potem si drznem izraziti le jedno željo, to namreč, da bi postala vaša mošnja, Monseigneur, lahka, njihova pa težka; zakaj s temi tremi možmi in pa z menoj lahko obrnete vso Francijo, da, vso Evropo narobe, če vara bo to všeč.
—  Ti Gaskonci, pravi kardinal smeje, so po svojem pogumu skoro kos Italijanom.
—  Na vsak način imajo boljše pesti, odvrne d! Ar-tagnan z jednakim nasmehom.
Nato je odšel, potem ko je še prej prosil za dopust, ki mu je bil na mestu privoljen, in ki ga je podpisal Mazarin sam.
Komaj je bil zunaj, ko se je približal svetilki, ki je gorela na dvorišču, je pogledal naglo v vrečo.
—  Srebrni tolarji! je vskliknil zaničljivo; slutil sem to. Ah! Mazarin, Mazarin! ne zaupaš mi! Tem slabše! To ti prinese nesrečo!           .
Med tem pa si je kardinal mel roke.
—  Sto pištol, je mrmral, sto pištol! za sto pištol sem dobil skrivnost, ki bi jo bil plačal Richelieu z dvajsetimi tisoči tolarjev. Ne vštevši tega dijamanta, in pogledal je zaljubljeno na prstan, ki ga je bil obdržal, namesto da bi ga bil dal d' Artaghanu: ne vštevši tega prstana, ki je sam vreden najmanj deset tisoč lir.
In kardinal se je vrnil v svojo sobo, ves vesel, da je naredil ta večer tako lepo kupčijo, položil prstan v škatljo, kjer so se bleščali briljanti razne velikosti, kajti kardinal je imel okus za dragocenosti, in poklical je Bernouina, da ga je slekel, ne da bi se dalje brigal za šumenje, ki je vdarjalo sunkoma na šipe, in za pokanje pušk, ki je še odmevalo po Parizu, dasi je bila Že odbila jednajsta ura zvečer.
Med tem je krenil d' Artagnan proti ulici Tique-tonne, kjer je stanoval v hotelu Ohevrette.
(Dalje pride.)
adravnike, 5 društev, 3 županstva (Kobarid, Fodgcra in Ponikve) in 48 članov raznih drugih stanov. Kljub lepemu številu druStveui-kov, se nam zde nekatere navedenih številk prenizke; posebno bi bilo želeti, da bi se naša županstva nekoliko bolj zanimala za društvo, od katerega imajo vendar marsikako korist ter bi vsaj pristopila ter plačevala ud-nino. — Ustaaovniki so samo irije: 1. g. Kenda, nadučitelj v Volčah, % g. dr. Gruntar, odvetnik v Tolminu, 3. g. A. Vriovec, učitelj v p. v Tolmina                      (Dalje pride.)
ter se potegovati za naš gospodarski blagor in napredek.
Zatorej odločno zahtevamo od njih, da se živo potegujejo na merodajnih mestih za zboljšanje žalostnega gospodarskega stanja naših Brd, zlasti pa, da se energično zavzamejo pri sedanjem zasedanju za zgradbo — Briške železnice. (Nepopisno veselje, odobravanje in živio-klici.)
Nekolik* dragega o briški železnici prihodnjič.
Briška železnica.
---------O shodu smo priobčili poročilo, v katerem smo tudi na kratko omenili govor g. kojščanskega župana Obljubka. Danes po-dajemo ta govor v celoti. Glasi se:
Res — briška železnica I Čudna se bode marsikateremu zdela, toda nikakor se je ne ustrašite, kajti ni tako huda, da bi nas ubila, ali da bi ne bila izvedljiva. Saj ravno ta predsodek, briška boječnost, zatajevanje in podcenjevanje samega sebe na svoji rodni zemlji, so glavni kamen spodtike do gospodarskega razvitka. Da se nahajajo v naših Brdih tako žalostne gospodarske razmere, ni prištevati vzroka raznim elementarnim nezgodam ali nespretnemu gospodarstvu posameznika, marveč brezbrižnosti nas Bricev samih.
Med .tem ko se razni drugi kraji raci-jonelno in Intenzivno razvijajo na gospodarskem polju, ostajajo naša Brda obrabljeni čre-velj na starem kopitu. Ako hočemo tudi mi Brici vspešno slediti na gospodarskem polju drugim naprednim pokrajinam, treba je, da izgine iz naših src sleherna negativnost, ki rodi dvom in vničuje pogum do vsake zua-menitejše gospodarstvene prometne pridobitve, kakor je n. pr. „Briska železnica".
Kraji, veliko manj vredni, in drugi kraji imajo od države in dežele izdelane razne železnice in druge prometu priležne cestne zveze. —
Le mi Brici smo v tem oziru zapuščeni in služimo državi in deželi kot molzna krava, in le redko kedaj nam prileti z bogato obležene državne in deželne mize kaka oglojena kost. Kljub temu, da smo mi Brici tu ob državni periferiji zvesta straža, trdni branik države, smatrajo nas manj vredne in nekake sužnje! Tako! Vidite!
Vsega tega pa smo sami krivi, ker predolgo smo spali spanje nedolžnega.
Ako se hočemo Brici gospodarsko okrepiti na lastni grudi, ki nam nudi v to svrho ugodne udobnosti in predpogoje, treba je, da z združenimi moči energično in solidarno postopamo, odločno zahtevamo, da nas enako spoštujejo z drugimi sodržavljani in deželani ter da se nam pripomore do zaželjene »Briške železnice". Marsikateri bi utegnil ugovarjati vprašanju briške železnice, čes to so iluzije in prazne fraze. Toda taki pomisleki in dvomi . naj bi iz slehernega briškega srca izginili, ter naj stopi na njihovo mesto trdno prepričanje, da ravno v naših Brdih so dani vsi predpogoji, ki jasno pričajo za vspešno delovanje naše železnice.
Država razpolaga z ogromnimi milijoni, in v raznih krajih izdeluje Železnice in druga javna gospodarstva in obrtniji koristna dela. Ne vem, zakaj ravno nas Brice pusti v tem oziru na cedilu?! Država, ako hoče za vse svoje državljane enako očetovsko skrbeti, zlasti pa, ako si hoče tam ob državni meji, na katero slednji čas obrača veliko pozornost v strategičnem oziru, ohraniti zvesto stražo in trden branik-jez, ne sme prepustiti obmejnega ljudstva hiranju in spominjati se ga le tedaj, kadar je treba plačevati denarni in krvni davek, temveč glavna njena dolžnost bodi, da to svoje zvesto ljudstvo gospodarsko okrepi, in kot prvo v to svrho naj služi Briška železnica.
Istotako naša dežela razsipa ogromnih tisočakov y razne njene dele, le za Brda baje ni denarja. Tudi ona naj se ne spominja naših Brd le tedaj, kadar nam nalaga dolžnost plačevanja deželnih doklad in davščin, ampak naj ve, da ravno Brda so glavna veja, da korenika deželnega drevesa, brez katere bi moralo isto usahniti.
Enako naši deželni in državni poslanci naj ne obračajo svoje pozornosti na nas Brice le o priliki bližajočih se volitev;- Njihova dolžnost je, da poznajo prej in slej naše težnje in potrebe, le takrat, ko bodo natačno spoznali naše zahteve, jim bode mogoče na pristojnih mestih izpolniti dolžnost ljudskih poslancev
DOPISI.
\l Kanala. — Čudne reči se gode tu po Kanalu. Sedaj smo dobili dva kaplana, namesto dekana. AH misli tudi zhamfSe naprej delati Škofija tako, kakor je delala V Sramotno je o nekih rečeh še govoriti glede cerkvenih razmer. Ali mar mislite, gospodje pri škofiji, da nas boste imeli za norca, kot uboge Marija-celjce, ne ? Povemo vam kar naprej, da* ne! Mi zahtevamo, da hitro rešite stvar o dekanu. Ne maramo za dekana ročinjskega kurata, ki še svojih ljudij ne zna dati v red. Mi zahtevamo dekana, ki da Kanalu nazaj staro častitljivo ime in ki bo varoval pravice Kanala. Ročinjskega kurata poznamo pa preveč dobro, iz žalostne zgodbe od Marijacelja. Tako vlogo, kot io je on tam notri igral, zna igrati samo pokrita skleda. Iz Kanala ou proč od vsega! Lahko pa gre tudi;iz Ročinja, a še vrana ne bo zakrokala za njim. Moža nam dajte za dekana, ne babe.
Torej ta gospod je sedaj dekanijski upravitelj za Kanal.' Možje, zavedni Kanalci, ali vas ni več sram, da je v Ročinju vladar Kanala, ponosnega trga, narodnega trga ? Da je tak gospodar, ki mu je narodna stvar deveta briga, ki sploh nima srca za ljudstvo, ki je sam svoj kot štor!
Kdo je pa župnijski upravitelj V Tisti Pečenko, ki ga ne marajo Idrciin so nam ga zapustili v Kanalu za pokoro. Torej, če za Marijacelje ni dober, naj bo pa za nas? Preveč stavite naše potrpljenje na skušnjo, gospodje okrog ordinarijata. Ko nam poide potrpljenje, poženemo vse skupaj ven iz Kanala in pokažemo, kaj je naš ponos, kdo smo Kanalci. Tega purana petelinastega naj še dalje „fo-trarao" v svoji sredi! Prestavite ga od tod, če ne bomo govorili še bolj glasno, da ga zasrbi debela koža.
Il Dol. VrlO|{||. — V14. številki, tiste umazane cunje, ki sliši na ime »Gorica", je odložil neki »očividec" ves svoj dušni odpadek. Da pri tem ni pozabil lopniti z loparjem po tukajšnjem »Bralnem in pevskem društvu", je samo ob sebi umljivo. Pa da bi se vsaj resnice držal, bi bilo vže nekaj. Ali iz vsake vrstice zija brezmejno sovraštvo in farška hinavščina, pristno po klerikalnem receptu. »Očividec* hoče napraviti čitateljem vtis, kot da je »Bralno in pevsko društvo" društvo samih volkov in hijen ter da človek ni niti opoldne več varen življenja pred njimi. In tudi minolo leto, ko je nekdo razgrajal pred pokopališčem, so to naprtili »Bralnemu in pevskemu društvu* na hrbet, čeprav prizadeti ni bil in tudi sedaj ni ud »Br. in pev. društva". Ravno tako o priliki pretepa minolo nedeljo. Oni, ki se je z Biljenci začel pretepati, je meseca oktobra, ko je odpotoval v Trst, iz društva izstopil! Čemu pripisujete vse to BBr. in pev. dr."? To se vidi, da smo Vam kot kamen v želodcu. Saj je tudi pri Vas dosti gnilega! Pred 14 dnevi so prišli tam-buraši v krčmo I. Maraža tako pijani, da so nekateri silili kar z glavo skozi zaprti duri v omaro, drugi so svoje telesne potrebe kar pri mizi izvrševali. Nikdo jim ni nič zalega storil ali rekel, čeravno je bilo dosti udov „Br. in pev. dr." v krčmi, pa so le pomilovali te omikance. Ne pa tako »Čitainičarji". Komaj so čakali prilike, da javno napadejo f,Br. in pevsko društvo". Ako Vas je kdo pri plesu kaj nadlegoval, ste imeli vso pravico, odstraniti ga, kakor ste tudi storili. Čemu pa ste pridrveli za njim v pivske prostore ter tam začeli pretepati vse, kdor je le dišal po »Br. in pev. društvu ?"
Žal, da krčmar ni imel toliko eneržije, da bi Vas podučil, da se mora človek v krčmi dostojno obnašati. Ako bi ga ne slušali, naj bi te čitalniške pretepače nazaj v plesno dvorano ali pa na prosto zapodil, potem bi nastal mir!
Oddelek Čitalničarjev je šel na pust v Bilje vabit tamošnje fante, naj le pridejo jutri, to je na pepelnico v Vrtojbo pretepat se,- da so gotovi ter v slučaju sile jim bodo še oni (Čitalničarji) pomagali pretepati. In res,
na pepelnico okrog 7. ure zvečer, ko ni nihče nič hudega slutil, pridere kakih 20 Biljencev v krčmo Fr. Faganela, v kateri so bili 4 udje „Br. in pev. društva", k: so pri ognju v kotu sedeli ter začnejo s sabljami, ki so jih Bog ve kje dobili, in s kuhinjskimi noži po navzočih mahati t Ako ni krčmar, ki je z lastno smrtno nevarnostjo hitro odprl okno, ki je 1 V« meter visoko od tal, bi bili vsi 4 mrtvi. Tako bi se z vsakim zgodilo, bodisi da je ud enega ali drugega društva ali nobenega! Čemu pa Vi vse to pripisujete »Br.inpev. društvu"? Ako bi se na pepelnico res kaj strašnega zgodilo, kdo bi bil kriv: Ali ne oni, ki so šli v Bilje ter tam ščuvali na »pogrom" v Vrtojbo. Tužna majka, take so razmere pri nas. Bi-Ijencem svetujemo, naj se le doma pi^epajo, kolikor hočejo, ali v Vrtojbo poštene ljudi lovit priti, je prenevarno, ker ako bi se še kaj takega ponovilo, gotovo kaj skupijo, da bodo pomnili vae žive dni. »Čitalnica" pa naj nas v miru pusti, ko je nič ne vprašamo ter naj si doma svoje razmere zboljša, nas pa naj nikar ne obrekuje, potem bo popoln mir!
Da so vsi člani »Br. in pev. dr." odločni naprednjaki, to peče tisto ummazano »Gorico". Torej le po njih, jih grditi, blatiti pred javnostjo, to je krščanska morala. Je-li tudi Kristus tako delal, ko je še izdajalca poljubil? »Bralno in pevsko društvo" stoji prav na trdnih nogah, šteje 83 članov, kar je v razmerju s prebivalstvom tukajšne vasi zelo veliko; je brez dolga ter ima okroglo 200 K prihranjenih, s kojim denarjem si v kratkem knjižnico napravi. To govori dovolj. Za nadaljno lajanje v »Gorici" se ne brigamo ter bomo vse napade prezirali, kakor smo jih dosedaj, tudi ako se hočejo naši »kleroti" v žolču zadušiti.
Dostavek uredništva. — Mi pa svetujemo znanemu dopisniku, oaj neha huj-skati po »Gorici" ter delati zdražbe po Dol. Vrtojbi, ker sicer mu pomagamo proč odtod ! Toliko za danes — če ne bo dosti, bomo govorili jasneje ter tudi povedali, zakaj se je oklenil tisti šviga-švaga »Gorice"!
Ukll. — V predzadnji številki »Prim. lista" smo zvedeli, kateri so največji prazniki v letu. Izrekamo torej gosp. dopisniku srčno hvalo za to, da vemo, da sta de bel niča in pust največja praznika v letu. Ako bi g. dopisniku ne povedala deklica v 11. šolskem letu, ne bi tudi on vedel, kateri so največji.
Kaj pa »veliki šolarji" ? Hm, hm! Imenitno ime smo zaslužili, čeravno ne študiramo več. Poznamo pa enega šolarja, ki se je v mladih dnevih dosti učil, a vendar bo težko, da pride na isto stopinjo kakor mi...
Vprašamo pa g. dopisnika, kje so pa tisti veliki šolarji, ki so celo poletje plesali, in sicer ne da bi imeli zato dovoljenja, a velespoštovani »Primorski list" je o. tem popolnoma molčal: seveda »gliha skupaj štriha". Mi pa, ki smo imeli postavno dovoljenje, pa nas je že poln »Primorski lisec". O tem sedaj dovolj, imamo pa še na razpolago ako bo treba...
Nadalje pravi gosp. dopisnik, da prideta na Lokve 2 »Primorca", ako ne pride kakšen po skrivni pošti. Mislimo pa, da so Lokvarji dovolj odkritosrčni, da kar plačajo, ne skrivajo.
Skrite pošte pa ne poznamo. Ako pa pride kakšen »Primorec" po skrivni pošti, pride pa le Vam, gosp. dopisnik —.
»Veliki šol ar ji".
Iz Plfll. — Dopis »Iz Pevme" objavljen v »SočiK dne 16. t. m. je rezbar« prizadete tako, da so kakor obstreljeci volkevi tulili in rogovili v nedeljo po vasi, hoteč se maščevati nad vsemi, katere so sumničili, da so le količkaj v zvezi z omenjenim dopisom. Najhujši med njimi je bil naš »vestni" mežnar. Ta človeček je celo ustavljal mladeniče na cesti ter jih odvračal od domačega pevsk. in braln. društva. Tudi odborniki, a ni prizanesel. Kar na cesti jih je btetil ir aazal, čt4, da so še premladi in preneumni, /i a bi se jim poverilo vodstvo kakega društva. Tu se vidi, kdo išče prepir.
Baje na komando kurata ovohunil je '*, »brezmadežni" človek v nedeljo popoldne vse krčme v vasi ter nabiral »zvest svojemu poklicu" kvante, s katerimi bi potem pital svojega lahkovernega gospodarja.
Povemo mu naravnost, da je že skrajni Čas, da opusti ta svoj »častni" posel. Namesto vohuniti po krčmah, naj gre raje v cerkev. Tam mu ne manjka dela. Dva prsta visok prah pokriva vso cerkveno opravo. Tla so zamazana, kakor v nobeni drugi cerkvi. Ob oknih ima varno zavetišče pajk, ki skrbno preskr-
buje zavese s svojimi več let starimi mrežam' To naj bode potem hiša božja?
»Torej, ljubi mežnarček,  menda UVJ sam, da imaš več dela v cerkvi kakor jJ8 krčmi. Če ti pa dopade kozarček, potem za »kelnarja", ne pa za »mežnarja".
Il Pmifilni, - Podpisano načelnistvo tj kajšnje Sokolske godbe se najtopleje zaliv«! ljuje vsem društvom, kakor tudi vsem m deničem javnih plesov, kateri so nas dosega tako ogromno podpirali, da včasih niti afcJ mogli vsem vstrečL — Nadalje se tudi pj poročamo za nadaljno naklonjenost: bratski j društvom Sokol, pevskim društvom, bralnih društvom, čitalnicam, podpornim društvom požarnim brambam ter veteranskim društvo^
Pripravljeni bodemo za koncertne g made, za komade s spremljevanjem s petjecL plesne komade, četvorko, besedo itd.
Godba prične svoje redne vaje ^fl pod našim večletnem učiteljem glasbe pd Hoaig-om iz Gorice. Kdor kaj potrebuje t! j se blagovoli obrniti bodi pismeno aH usi;$J do .podpisanega:
Ivan Gre goric, t. č. načelnik Sokolske goj
Domače in razne nouice.
Akademija t spomin Simona Gregorčiča..'- Na rodna prosveta in Pevsko Itt glasbeni društvo v Gorici priredita v nedeljo dn 3. marca 1907. Akademijo v sporni, Simona Gregorčiča v dvorani »Trgovskeg Doma«.                                              ^u
Vspored: 1. Govor dr. Ivo Šov; „2. s Pirnat Stanko: »Naša zvezda", b) J.4a-\ijai »Zaostali ptič", polna zbora. 3. A i '! »Njega ni4, oktet možkih glasov. • I ved: a) »Srce* sirota", b) „Njega n , i^;* šolo, poje gospica Klementina spremlja na klavirju Ciril Eržen 5. Delo. macija: Gregorčičeve pesmi, d tlamaje; E. Klavžar. 6. a) Risto Savin: »Prtdsmrtnica b) A. Nedved: »Pogled v ned >lžno oku tenor šolo, poje g. Viktor Črnko, sprem na klavirju g. Ciril  Eržen. 7. H. Volan
a)   »Izgubljen cvet", možki zbor s kvarteta
b)   »Čolničku",   možki zbor. 8. j. Mic' »Človeka nikar", bariton šolo, poje g. !v» Bevk, spremlja na klavirju gosp. J. M 9. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj", © šan zbor. Pevovodja gosp. Josip Michl.
Začetek ob 8. uri in ptbi     -      j
Vstopnice se prodaja'   ¦^.'¦'   ,! gosp. A. Gabrščeka v »Trge  r' in gosp. A. Jeretiča, Seme* i dan koncerta od  7. ure in :i  '{ blagajni.
Cena sedežev v pa terju: l.-li. " .3 K, III.-V. vrste 2 K, WX. vrste i K na galeriji  I. vrste 3 K, H. vrste 2 K vrste 1 K 50 vin. Stojišča 1 K, dijaki jaki-nečastniki in člani slov. pevskih c! 50 vin.
Ker je čisti dobiček namenjer ;:a Op gorčičevo ustanovo, se preplačila hvafežo sprejemajo.                                           (
K obilni udeležbi uljudno vabi- odbe
Opazka: Dvorana bo med pioizva; njem zaprta.
Odlikovanje. — Kakor smo poročali 14. štv. »Soče*, je bil odlikovan n^M< g. France Mu ni h na Reki z zlaimi *<* s krono za zasluge, katere, si je. r.ekel. higijenično živinozdravniško znan«"*' ! 22. t. m. mu je pripel guverner Nako v mali dvorani mestne p* ~* ženi križec, s katerim ga jt odliko- # Slovesnosti so prisostvovali župan. ntf sterski svetnik grof Wickenburg i« -1"0' drugih veljakov. Guverner mu je A mernem nagovoru pripel odliko1 j9 prsi. -                                               *1
»Eter" f službi florišMfi felirikalcs ) čenčarije, ki se spregovore o tand > na Goriškem, sprejema tržaška »J .$ v svoje predale. Dela pa vse to se more soditi le, da stoji v služb klerikalcev. Tako se sodi na > v--.si deželi. Tako čujemo ustin ^ pbmeno. S Krasa n. pr. nam pišejo -m.: »Kar piše »Edinost* od torte ^ lilnem gibanju na Krasu, ni prav nic m in je le neki manever na korist klen stranki.«                                              . ;
Ta ljuba »Edinost«, ki pravi, »' edinosti moč, je pozabila na vso «>• ter cepi in deli kar na debelo. V vs*k vilki prinaša čenčarije z Goriškega te
(Dalje u prlojjf.)
iloga „Mt" it. 22. z dne 23. februvarja 1907.
jvidno z namenom: Škodovati narodno-na-»dni stranki. Mi to trdimo in vzdržujemo, to čutijo vsi naši somišljeniki v deželi, idoljubi dvomljive vrednosti, ljudje, kate-n smrdi narodno delo, odkladajo svoje odke v miroljubni »Edinosti« ter kuhajo
mešajo, da bi kaj skuhali in zmešali za ;rikalce proti naprednjakom.
Tista t Edinost«, ki nrcknela "cdih^6*
niti besede graje za vse protinarodno lovanje goriških klerikalcev, katero smo zkrivali v številki za številko, stoji tako ¦daj kar nakrat na strani škodljivcev udstva Gregorčičeve vrste. Kakq vgndar z strinja to z njenim visokim nadstran-arskim stališčem, na katero bobna tako
ufe?!
Kadarkoli je treba intrigirati proti na-rednjakorn na Goriškem, takrat odpre svoje redale vsem zahrbtnežem in zavratnežem; sproti klerikalcem je ali skrajno obzirna ; pa naravnost v njihovi službi, katero •avija tudi sedaj v volilnem gibanju za ržavnozborske volitve.
Da bi nehala, ne verujemo. Ali opo-arjjjmo pristaše narodno-napredne stranke, aj se nikar ne brigajo za intrigantske in ».«lencijozne vesti v »Edinosti« glede vo-tev na Goriškem, marveč naj jih zavržejo ot' ničvredne babje čenče; in stoji naj jim »red očmi, da se vrši to lepo tržaško delo »rernišljeno proti naši stranki na korist klerikalcev!
Koliko so vrsdne volilne čenče v »Edinosti", iokazuje njena današnja številka, ko pre-dk '', kar je napisala gledč deželnega po-ilar Štreklja, glede dr. Frankota, katerega e Vv> ala med  klerikalce,   glede dr.  Fai-
'J 4fi dr. Maranija. Torej ni res nič, kar c   '• Mše o volitvah.
'"' "1'lnl kandidat na Kras«, — Je že nekaj :;i:,a'i« tega, kar vemo, da hoče vlada na '(rasu r.(;kaj mešati pri državnozborskih vo-itvah. i.nenovalo se je ime bivšega okr. »iavarja dr. Lahamarja, ki je sedaj v Bu-<ovirv. I Ved kratkim smo culi, da bo pre-neščen v Trst. - Gotovo, da se nekaj 1.,'atkovidnih ljudij poteguje za vladnega kandidata, ali o tej kandidaturi na široko lian za dnevom razpravljati, se res ne splača, ' ?r vemo za gotovo, da Kraševci pokažejo ,[sprinc'" jih državnozborskih volitvihvladnemu kandidatu svoje nezaupanje v taki • i'ri da si vlada premisli, še kdaj rnešeta-s svojimi kandidati.
ga
"C„
*=s
rmi otvo-   ^clčev spomenik daroval g.   Franc lignil ga # ;nvec, Cerkno, 50 vin. Je   pri       »,i   pri  Fr.   Golji na Grahovem ti, litanovitu krajnega odbora narodno-nasilne sirankt,, zbrali veseli zaupniki za spo-nik mučenlk*- Gregorčiča K 11 50 vin. '    Slovenski, fantje od Tolmina v Srednjem \ Sarajevu v Bosni so poslali za spomenik .».liku S. Gregorčiča K 8-30 vin.
- Narodne ProsvetO" občni zbor bo drevi ob & uri' ,.pri Jelenu". Prosi se obile udeležbe, kir m sklepanje o spremembi društvenih lia\ii je treba navzočnosti najmanj polovice C-lauov.
Predavanja v Čitalnici. — Danes ob 6. uri zvečer bo predaval v Čitalniški dvorani gospod pioiesor Zupančičo planinah in planinkah. "h.r '.irjanio ya to predavanje.
Učne osoijje na goriškem gimnazija in goriški
mM. ¦ • G i m n azi j. — U č i t e I j s ki zb o r:
'^Ij in 23 učiteljev (brez vodje pripravlj.
r       i, učitel;ev telovadbe, risanja, petja in
'^'nekatol. veroizpovedanj). — Od teh
•iV"teljev'j*: 14 stalno nameščenih, 1
^asno   nameščen,   8   na mestnih
*eij(A\ — Po narodnosti: stalno nam.
•  venci, 3 Italijani  7 Nemcev;  začasno i Italijan; rsadom. učitelji 5 Slovencev,
'¦'na, J Nemec. Skupno torej: 9 SIo-
,j> 7 Italijanov (ravnatelj in 6 učiteljev)
jj,Nemcev. — Od Slovencev so: 3
,;Orci, 2 Kranjca in 4 Štajerci; od Hali-
..' so vsi Primorci; od Nemcev so: 3
•  "';lci, 2 Dunajčana, 2 s Češkega, v-,*or. Avstrijskega.
,;:Realka. — Učiteljski zbor: '»jnatelj in 19 učiteljev. — Od teh 19 uči-lt^v je: 13 stalno nameščenih in 6 nam. učiteljev. — Po narodnosti: st^no namešč.: o Slovencev, 1 Italijan, 6Ni r...v; "ajnest učit.: 2 Italijana, 4 Nemci; skupaj ^lovencev, 3 Italijani, 11 Nemcev (ravna-te'l'n 10učiteljev). - Od Slovencev je: ^anjcev, l Primorec; od Italijanov: 2 'orca, i Tirolec; od Nemcev: 3 Ti-L0,ci»   1   Št
Pritnoi
ajerc,   1   Dunajčan,  1
0ravec,   i   Solnogradčan,   2
državni zbor v nemar, Češ, da Bog že tako vredi, da bo prav. Tega ne smete, ker Bog, pravi: Pomagaj si, in ti bom pomagal. Zato morate delati na vse kriplje ob volitvah, da bo krščanski mož izvoljen.
To nam ne gre v glavo. Ravno ta nune nam je trobil pred Časom, da niti las z glave ne pade brez božje volje. Je že tudi to torej božja volja, da so se volitve tako-preustrojile, kaj bomo torej mi ubogi črvi proti volji neskončnega Boga?!
Ravno tako tudi nam zabičuje nune, ko nas zadene kaka nezgoda: Le zaupajte v Boga, že on Vas previdi. Kaj zdaj pa se ne sme tega pričakovati od Boga!
Zabičal nam je tudi pastirski list, da ne smemo brati pohujšljivih časopisov, marveč le pravične. Torej Bog nas varuj Gregorčiča in njegove „Goriee", ker ta dva lažeta bolj nego vsak poljski jud. Torej kristijani moji, vse poslušajte, vse berite, le Gregorčičeve »Gorice" ne, ker v tej je največa zaloga sveta laži in farbanja".
Na naše članke o »Soriški zvezi" ne more „Gorica" nič odgovoriti, dasi bi tako rada. Priobčila pa je danes »odlok zadružnega ministra" Luke Premrla, v katerem hoče biti za slovo od Gorice šaljiv, pa je -— smešen. — Luka tako sam smeši »Goriško zvezo", pri kateri je dobro živel, pa jo vendar zapušča, ker je že preveč — premrla!
Deželno Učiteljsko društvo je vložilo na deželni odbor spomenico, v kateri se zahteva, da se znižajo službena leta od 40 na 35 let ter se bo pokojnini prištevala tudi stanarina v istem znesku, kakor jo je užival učitelj pred vpokojenjem. Ako pa je Šel učitelj v pokoj pred 35. letom, naj se mu da pokojnino v primeru službenih let s stanarino.
Podružnica S. P, D. v Cerknem. — Dne j 6.
t. m. se je vršil občni zbor cerkljanske podružnice slovenskega planinskega društva z običajnim dnevnim redom. — Načelnik pozdravi navzoče člane, ter jim kliče: „dobrodošli". — Tajnik poroča o društvenem delovanju tekom leta. V pretočenem letu se je stavila na Po-rezu 1031 m planinska koča, kateri nedostaje razenu strehe iz eternita tudi Še notranje oprave. Markirala so se na novo pota: iz Podbrda na Porezen in Črno prst, iz Pod-melca na Rodico, istotako se je zaznamovala pot iz Nemškega ruta na Rodico. Podružnica je imela v pretečenem letu 2386 kron stroškov za zidanje omenjene koče. V letu 1908. se je prejelo 971 kron na članarini oziroma podporah. Podporo po 100 kron je naklonilo podružnici železniško ministerstvo in trgovska obrtna zadruga v Gorici. Sklene se, da se vse potrebno ukrene, da se v tekočem letu koča slavnostno otvori. V ta namen se naj izvoli se poseben veselični odsek. V odbor se izvolijo naslednji gg. Josip Rakovšček, Peter Kogoj, Fran Terček in Jernej Štravs. Načelnik še zahvali članom za udeležitev in poseganje v debate, ter zaključi občni zbor. OdbOi se je takole sestavil: Načelnik: Josip Rakovšček, načelnika namestnik: Peter Kogoj, tajnik: Fran Terček in blagajnik: Jernej Štravs.
Rodoljub z Goriškega v......Edinosti". -
Kje pa, ce ne v »Edinosti«! In sicer — odličen rodoljub. Na dolgo in široko govori o sveti slogi, skupnem delovanju itd. Tako govorijo taki »odlični rodoljubi« radi takrat, kadar treba kaj mešati! Drugače pa ne vidiš takega »odličnega rodoljuba« nikjer. Dolgih dveh člankov o klerikalcih in »liberalcih« smisel je kratek: skupno delovanje. Gledč tega opozarjamo odličnega rodoljuba na program natodno-napredne stranke, točka 12., kjer je jasno povedano, da naša stranka bo iskala dotiko z narodnimi strankami na Slovenskem, imajoča vedno pred očmi splošne slovenske koristi. — Tako je na naši strani. Kako pa na klerikalni?! — Rodoljub z Goriškega stori zaslužno delo, če spravi klerikalce do sprejetja in izpolnjevanja take točke! — Tukaj pleši !
K«r je vabil k sebi mlade deklice v proti-nravnostne svrhe,je bil aretovau neki 45-letni Kodbrmac iz Gorice.
Izpred SOdnlje. — Na šest tednov v ječo je bil obsojen 20 letni Al. Vončina iz Solkana radi težke telesne poškodbe, storjene Er. Kanclerju.
Kadi tatvine je bil obsojen 24 letni Cezar Gobbo iz Vidma, mizar, v ječo na 3 mesece; ukradel je razne reči svojemu bivšemu gospodarju Al PodberšiČu.
Opozarjamo   na   ogias   narodne   tvrdke Pregrad & Černetič.
Odprti lekarni.  — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner.
Ponočna služba v lekarnah. — V času od
24. t. m. do 3, marca t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kurner.
Ustnica. — V P., v D., na C, na P. — O prvi priliki!
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
JrgovskO-Obrtnb društvo" vabi g. društvenike in pryatelje društva na prijateljski sestanek danes zvečer ob 8Vg uri zvečer v goatilni pri hKrajncu".
Izkaz posredovalnice  slovenskega trgovskega
društva Jerkur" v Ljubljani. — V službo se sprejme: 1 poslovodja, 1 knjigovodja in ko-respondent, 1 potnik, 4 pomočniki mešane stroke, X pomočnik špecerijske stroke, 2 pomočniki manufakturne stroke, 1 pomočnik Že-lezninarske stroke, pomočnik modne in ga-lanter. stroke, 2 kontoristinji, 1 blagajničarka vešča Iaščine,  5 učencev. — Službe iščejo:
1  poslovodja, 3 knjigovodje in korespondent,
2  kontorista, 12 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakt. stroke, 2 pomočnika železninai dke stroke, 10 kontoristinj, 4 blagajničarke, 4 prodajalke. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Izvozni trgovina v Ameriki. — iz WasMngtona
poročajo, da se je 1. 1906. izvozilo iz ZJe-dinjenih držav v inozemstvo za 2.858,240.000 K tovarniškega blaga. Od tega se je poslalo v Evropo 1.562,975.023'12 K, v Canado 1.683,673.408(96 K, v Azijo 398,410.056'46 K, v Južno Ameriko 319,051.373-76 K, v Avstralijo na pacifična otočja I46,289.0(;<i'72 K, v Afriko 08,924.440*48 K,
Razgled po svetu.
Tržaški namestnik v Kistvu. — Minolo soboto
popoludne se je pripeljal tržaški namestnik knez Hohenlobe-SchillingfUrst v spremstvu poslanca Spinčiča v Trstu m okr. glavarja v Voloskem Schmid-Zabierowa v Kastav. Knez Hohenlohe je bil slovesno sprejet. Knez Ho-henlohe ?e je najsrčnejše zahvalil za sprejem. Namestnik si je ogledal razne urade, cerkve, obrtno šolo, deške in dekliške šole, pripravnico ter prvi razred hrvatskega učiteljišča, ki se nahaja v .Nagnem domu*. Namestnikov pohod v Kastav je bil izraz zahvale, ker ga je kastavska občina imenovala svojim častnim članom; hotel si je zajedno ogledati, kako je urejen prvi razred hrvatskega učiteljišča v „Narodnem domu". Pri odhodu je povuarjal, da hoče skrbeti, da se čimprej zgradi poslopje za vse štiri razrede hrvatskega učiteljišča.
Politične društvo „Edlhost" v Trstu priredi danes dva javna ljudska shoda na Proseku in Opčiuah z dnevnim redom: Protest proti krivicam volilnega načrta za mestni svet in deželni zbor tržaški. Jutri bo v Trstu javni ljudski shod v „Narodnem domu" z istim dnevnim redom.
Na cesti ]e umi! v Trstu 66 letni Ivan Skočir. Zadela ga je kap.
Pred porote V TrStU je sedel 34!etni A. Kuret, ki je 17. oktobra v Trstu zabodel z nožem svojo ženo, ki je 3 dni pozneje umrla. Razprava se je odgodila, da preišče dunajska medicinska fakulteta obtoženca ter se izreče o njegovem duševnem stanju.
Zakonski načrt glade zavarovanja delavcev proti boleznim in nezgodam je sprejet v ogrsko-hrvatski poslanski zbornici tudi v tretjem čitanju.
Kongres zi varstvo otrok se bo vršil dne* 18.,
19. in 20. marca t, 1. na Dunaju.
Fatl morjjana. — Začetkom februvarja so videli pri Coney Islanda pri Ne\v Yorku krasne fato morgano. Na obzorju so videli — po solčneno vshodu — natančne obrise malega brodovja, v katerem je bilo videti ribiško la-dijo, parnik in Jadranko. Te slike so kmalu hipoma izginile z neba.
Rodbinska tragedija na Halubaljščlnl. — Dne
13. t. m; se je dogodil v Kastavščini grOzen slučaj, 45-lettti Anton ŠirOla-Hoblč je ustrelil svojo 40-letno Marijo in na to še sebe. Ženo je ustrelil v srce, sebe v glavo. Vzrok: slaboumnost Širolova.
Desni del predilnice v Budimpešti je včeraj
pogorel. Škode 400.000 K, krita je z zavarovanjem.
Češkega, 1 s Sleškega in 1 (ravnatelj) j iz kneževine UhtMŠtljR.
Komentar pride.                                 I
Imenovanja. — Tisti viSji poštni inšpektor Konrad Ho h ei sel, ki je zaslovel po znanih I poštnih homatijah v naši deLJi,  je imenovan j za dvornega svetnika  ter  predstojuika poštnega in brzojavnega ravnateljstva na  Gornje- I ^b^8to»-4^oliwgxaSkem! -«*^
Narodno-napredna stranka skliče v kratkem
v Brdih shod, na katerem bo govora tudi o briški železnici.
Narodno-napredna stranka postavi kandidate za
thlavnozborske volitve  v  sporazumu z ljudstvom, i Zato  pač so tu krajni in okrajni odbori ter izvrševal™ odbor. Volitve bodo meseca maja, j sedaj pa smo šele v februvariju.   Torej je še dosti časa do volitev.  Kateri  bodo kandi- J datje, to se more dognati le po resnem  pre- J vdarku in po volji ljudstva. Narodno-napredna J stranka ni taka stranka kot klerikalna, v kateri kar komandirajo vse v Gorici,  ampak je stranka,   na  katere   praporju   stoji:  v o 1 j a j ljudstva.   In   po   tej   postavi   kandidate. Proč z vsemi niešetarji, ki tozadevno  rogovi-lijo j.'0 deželi S
Ne dajte se begati! — Sedaj se oglašajo dan za dnevom različni ljudje, ki begajo vse, ki jih hočejo poslušati, glede kandidatur na Goriškem. Prosimo pristaše narodno-napredne stranke, naj se nikdar ne dajo begati po ljudeh, ki raznašajo okoli razne izmišljotine in čenče, zlasti glede- kandidatov narodno-napredne stranke. Taki razuašalci lažnivih vestij so malovredni ljudje, katerim je le za zdražbo.... da bi se tako v zdražbi kaj ujelo za klerikalce. Naprednjaki naj povedo vsakemu takemu v obraz, da narodno-napredna stranka že postavi kandidate v sporazumu z ljudstvom ; vse to pa sejalcev razburjenja nič ne briga. Zapodite jih od sebe!
Kaj se je zgodilo v Dernbergu, smo povedali
16. t. m.; vse, kar je tam povedano, je resnica. »Prisinojenec" od četrtka pa laže, da so »liberalci" napadli svete Lovretove „rože". Tako more lagati le, kogar Lovre komandira! Naj-nesramneje se zaletava v učitelja g. Briea, ki se pa za take pobalinske hrulacije kot pameten mož niti ne zmeni.
Občinski zastop v Gojačah na Vipavskem je : raizpuščen. Županske posle vodi prejšnji župan g. Cigoj iz Malovš.
V Sežani se je vršilo v četrtek žrebanje za novince. Ob tej priliki so se tam navzoči kraški župani pomenkovali tudi o državno-zborskih volitvah. Onim ljudem, ki se zavzemajo za vladnega kandidata, je povedal, kis jim gre, nabrežinski župan g. I. Caharija, rekoč, da Kraševci ne marajo človeka z zavezanimi rokami, marveč moža iz svoje srede, ki ima srce za kraško prebivalstvo.
Naročajte volilne imenike za driavnozborske votitve 2 Po novem državnozborskem volilnem redu ima vsak voiilec pravico do enega izvoda volilnega imenika v krajih nad 5000 prebivalcev. Oglasiti pa se je pri županstvu tekom 8 dni j po razpisu volitev. Volitve so bile razpisane 19. t. m., torej je zadnji čas, oglasiti se za volilne imenike.
Ker je volilni imenik vsestranske važnosti, priporočamo naprednjakom, naj se pridno p o s 1 u ž i j o takoj te pravice! Imenik pa treba plačati.
Kako nastavljajo uradnike pri našem deželnem
Odboru. — Kmetijski urad so odprli v preteklem mesecu. Nadzornikom je bil imenovan že poprej neki Lah iz Rude, ki ne zna nič slovensko. Hodil je v kmetijsko šolo v Gorici, potem pa se Šolal v Milanu v Italiji, Bili so tudi drugi kompetentje, sposobni, usposobljeni tudi jezikovno, ali deželni odborniki, Slovenci in Lahi, so se zedinili za tega ter ga imenovali.
Svoj čas  se je zahtevalo v deželnem
j zboru od slovenske strani, da mora nadzornik dokazati, da je skončal višjo kmetijsko šolo v Avstriji ter da sna deželna jezika —- ali slov. odbornika sta na vse to pozabila, in sprejet
I je v dobro deželno  službo  Lah,  ki nima za
j njo vseh potrebnih sposobnosti).
Zanimivo je, da deželni glavar ni bil prav
I zadovoljen s predlaganim kompetentom, ali rekel je, da ker so vsi odborniki zanj, se izreka tudi on za njega.
Iz gorlike okolice k »Pastirskemu listu". — „v
nedeljo 8 dnij je naš gosp. nune med dolgim
branjem  pastirskega  lista  omenil   tudi to:
I Dragi  kristjani!  Ne smete pustiti volitev v
Roparski napad m pošti. — Neka banda,
sestoječa iz 15 oseb je napadla v Varšavi poštno postajo, v ulici Kritza. En uradnik je bil ubit, trije vojaki in trije poštni uradniki so bili težko ranjeni. Storilci so pobegnili. Doslej ni še znano, koliko denarja so roparji ugrabili.
PraznofarjB na RaSkORI. — Kakšno praznoverje vlada na Ruskem, nam priča slučaj, kateri se je dogodil v neki vasi Vjatske gubernije. Kmet Gluhin in njegov sin sta se neprestano prepirala. Oče ni vedel, kako bi spreobrnil svojega sina. Slišal pa je od soseda, da bi se sin poboljšal, če bi pil vodo, v katerej je ležalo truplo. Rečeno, storjeno! Na sosednjem pokopališču so pokopali pred štirinajstimi dnevi malega otroka. Gluhin je dete izkopal ter ga nesel v studenec, iz katerega je sin vodo pil. Mesec dni je pil sin ono vodo, a poboljšal se ni. Nekega dne je zapazil sin otroka v vodi, ga izvlekel ter vso stvar naznanil sodniji. Gluhin je takoj priznal svoj čin praznoverja.
Nt FriMMkSi sklepajo župniki pridno pogodbe z vlado glede" vporabe cerkve, kakor zahteva vlada. To navzlic temu, da kardinal Richard protestuje proti pogojem vlade. Kjer župniki ne bi sklenili take pogodbe, se porabi cerkev v druge namene.
Vslito slsiesMst Mfniljt r Italiji v proslavo
50-letaice, odkar je italijanski narod iztrgal papežu Bim iz rok. V Kimu se je osnoval ed-bor, ki poskrbi prireditev.
Ponisračen finik. — Iz Hvek van Holanda poročajo, da se je parnik »Berlin % ki je vozil po novi vodni progi, vsled viharja razbil. Prelomljen je na sredi; sprednji del se je potopil. Zadnji del moli iz vode. Na parniku je bilo 120 potnikov in 60 mož posadke. Rešilni čolni, ki so hiteli na lice nesreče, so sicer napeli vse moči, ali radi silnega viharja in razburkanega morja se ni bilo mogoče približati. Nadalje poročajo, da je parnik »Berlin8 z ljudmi in pošto popolnoma izgubljen. Uradno se je konstatiralo, da je med ponosrefcenimi tudi kraljevi kurir Artur Herbet in 35 članov pevskega 2bora neke dražbe, ki je nedavno dala predstave v gledališču Coveut-Garden. Doslej so našli nad 30 mrličev.
Protest MlamsHh JlIllMf. — Oni maloruski dijaki, ki so zaprti radi nemirov na lvovskem vseučilišču, so podpisali spomenico, v kateri izjavljajo, da prično stavkati — z gladom. Milosti ne zahtevajo; toži se jim po svobodi. V zapora jih ne sme nihče obkkati. Zaprti so v vlažnih celicah tako mnogoštevilno, da rit! dovolj prostora ni. Kako se poroča, že stavkajo z gladom, a reklo se jim je, da s tem nič  n
Samomori v IS. StoleljU. — Statistika samomorov v Evropi v 19. stoletja je res Žalostna. Od 1. 1808,—1825. je bilo 100.000 samomorov in sicer: na Danskem 171, na Pruskem 99, na Norveškem 97, na Saksonskem 83, na Francoskem 64, na Badonskem 59, v Švici 56, v Avstriji 50, v Lombardiji 19, na vsak mitfon prebivalcev. Od 1. 1826.-1870. se je število samomorov znatno povišalo in doseglo pol mi-Ijona, tako n. pr. na Pruskem, Francoskem, Norveškem, v Švici in na Angleškem je bilo od 160—166 slučajev na vsak miljon prebivalcev, dočim v Italiji, Avstriji, v Ogersko-Hrvatski, na Španskem in na Irskem (z večina v katoliških državah) od 56—14 slučajev na vsak miljon prebivalcev. Odi. 1871.—1900. je število samomorov še večje. Statistika navaja 1.096.568 slučajev, onih, ki niso ubele-ženi-^rotestantovska nemškadržava beleži v tem številu 300.000 samomorilcev. Najvišja števila samomorilcev naštevajo naslednje države: Saksonska, Danska, Francoska, Baden, Wirtemberška, Avstrija, Bavarska, Švedska, Ogrska, Angleška, Norveška, Šketska, Holand-ska, Italija, Ruska, Irska, Španska. Število samomorov se menja od 3^8—21 na miljon prebivalcev. Od 1. 1870.—1900. je narastlo število na 4%, dočim je naraslo število prebivalcev na 60%. Zadnjih 10 let je bilo v Evropi 40.000 samomorov, dočim v 25 letih gotovo 1 mUSjon. To so pač žalosua števila l
Xak9 je piStlll cenzuri. — »Nekdaj je živel kralj, ki je ljubil svoj narod iz vse duše in vse moči in ki je strastno čital časopise. Vznemirjale in jezile so ga večne pritožbe o ne-pravilnej upravi države. Pozval je k sebi ministra in mu rekel: „ Vedno čitam po časopisih silne pritožbe radi slabe državne uprave. Jaz ljubim svoj narod in hočem, da je srečen ; takih tožba nočem več citati, ne slišati, inače izgubite vsi — mojo naklonjenost in milost." Minister se je priklonil iu zamišljen odšel, ne vedč, kako ukreniti, da se stvar ublaži. Eo je tako zamišljen korakal preko dvorišča svoje palače, je pretepavalo par ljudi enega izmed njegovih sužnjev radi nekega malenkostnega pregreška. Trdo je padal bič; udarec za udarcem je razmesarjal že krvavo telo nesrečneža, a njegov obupni glas se je razlegal naokoli. To bolestno vpitje je motilo ministrovo ženo, katera je v svojej sobi citate pikanten roman. Vsa nevoljna je kriknila: „0, ti moj ljubi Bog l Moji živci, moji živci 1 — Kako možno, da ta človek tako kriči! Nič več ne morem poslušati tega zverinskega zavijanja in tuljenja !B Strežnik se je ponižno priklonil in nesrečnemu sužnju — zamašil usta. Zamolkli glasovi mučenika so se slišali, dokler se ni onesveščen zgrudil na zemljo. Minister, to vidč, se je  zadovoljno udaril ob čelo., se
zasmejal, ker je iz tega žalostnega prizora porabil praktičen nauk. Šel je na ministerstvo in ustanovil — cenzuro. In od takrat ona silna moč »rdečega svinčnika"!
Največji potresi, vulkanske erupcije (n telurični pojul, katere pomni človeštvo. — l. 79. sta bm
Pompej in Hsrkulanum razrušeni od Vezuva. L. 1667. je trajal potres v Kavkazu tri mesece in je bilo 80.000 ljudi pokončanih.»Leta 1693. je v Siciliji porušil potres 45 mest in 300 vasi; mrtvih 100.000 ijudi. h. 1703. strahovit potres v Yeddo na Japonskem; 200.000 mrt ih. L. 1731. potres v Pekingu; 100.000 mrtvih. L. 1746. razrušeni mesti Lima in Calao; 18.000 prebivalcev našlo smrt vsled lave in razvalin. L. 1755. potres v Lisboni. V 8 minutah je pokončal potres 50.000 prebivalcev. L. 1767. potres na Martinique. Leta 1797. je uničil potres vsa mesta izmed Santa F& in Paname; iz temelja pa je zrušil mesta Qiuto in Cuzeo; mrtvih 40.000. L. 1830. je razsajal potres ^opet po Martinique, pri katerem je bilo v Port Royalu 700 žrtev. Leta 1868. je bil potres v državi Pero, in zrušil mesta: Arequipa, Iquique iu dr. Mrtvih do 200.000 in škode preko 15 milijonov frankov. L. 1891. strahovit potres v Ku-mai-si na Japonskem. Mrtvih nad 1000, a do 200.000 ranjenih. L. 1902. potres v Saint Pierre, kjer je vsled istočasne vulkanske erupcije padlo nešteto žrtev. To so največji potresi, a zgodovina nam opisuje še druge vulkanske erupcije in tehnične pojave, pri katerih je padlo povprečno 1.000.000 ljudskih žrtev.
Milostiva gospa,
«1! veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izrecno poudarjati ime >Kathreiner< ?
Hersc Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrl in, s katerimi se odlikuje Hathreinerjeva   kava.
Zakaj I« Kathreinerj'eva Hneippova slad na kava
Ima spričo posebnega načina' svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,wilo-stiva goHpu, da"dobivate pristno Kathreinerjevro kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih v. napisom: »Kathrrinerjevii Knei-ipova slatina kava« m s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Anton Potatzky v Gorici
Nt» sredi Uafitelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšfie nlmberikeg« In drobne«« blia« ter tkailn, preje In nitij.        a
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe šivanke za Šivalne stroje, POTREBŠČINE
mu krojaša in šev/jar/e,
Svetinjice. — Eožnl venci, — MaSne knjižice.
lišna obuvala za ?ss letna hi Semena za zelenjave,rtravi in detelje.
Najbolje  oekrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.   2    35-8
Odlikovana pekarija in sladčiftarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah, Priporoča se slavnemu občinstvu m mnogo-brojna naročila ter obljublja solidne postrežbo »r- po Jako zmernih cenah, -n
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via  Duamo  itev. S
Prodaja tudi na mesečne obroke.
Cena osebnih ?lakov.							38. Glandorf-Celovec j. k.						— Jesenice-	Trst drž.		kol. in	obratno.					Gena brzo?lakor.	
|! I. razr.   H.razr. Ur. razr.			Osebni ¦ Osebni		Osebn^	Osebni    Brzo- | Osebn		Osebni	i   Brzo-	; Osebni j Osebni				1 Osebni	Osebni j   Brzo-    Osebn		Osebni	Osebni     Brzo-    Osebni		Osebni   Osebni      t   twr			H, razr. III. razr-
			vlak        vlak		vlak	vlak   '¦   vlak   j   vlak		vlak	i   vlak	1   vlak       vlak.		knv	Postaje	J   vlak	vlak   i   vlak       vlak		vlak	vlak       vlak        vlak		vlak        vlak        '• rair-			
jj K   "vin.   K   vin.   K   vin.			36     ,     17		27	21     1      1      1     13		15	;       7	1     23     j     11				I    26	;      12     i      S            16		H	20           2            14		K   vin			1  K   vin.    K   vg
			;   6-2S1   842		7.47	:            1           i i tl.26!   6.131   7.00		9.30	i s«*5	1    1.25;   3.05		"Z	odh. GlandorS  . . . . dol	»      7.35	i 11.25 i    1.19 !   6.12		8-2a	9.08'  10.00      2.40					
			|    6.25!   8.52:		7.54	i 11.33!     -   |   7.07		,    9.37	!   —	(    1.32,   3.12		5	M   WilIersdorf . . .    i T  Gospesvelskopolje    T	7.28	1 u.18:   —     6.10		8.J8	!».oi     —      i!..^::		—			
			;  6.22!  8.5g:		7.58	11.37!     _   j   7.11		9.42	1   —	!    1.36!    3.16		7		7.24	11.14 i     —       6.0L		i    8-Ji	8.57       -          2.29					
			\   6.L5j   9.02.		8.04	11.431     -  !   7.19		9.48	I   —	t    1.42 i    3.22		10	1    Oospasveta ...    J	7.19	11.09 i           i   6.0J		ssm	8.52                  <st.il					
			\   G.W   5>.0J> t		8.11 j 11.50      —  :   7.25			9.56	—	i    1.48     3.28		14	1    Anabichl  . . . .    1 y   Celovec drž. kol.   J[	7.11	11.01;    —   :   5.53		8.01	8.41-                  2.1f5		;     ^.    - •			
			i   7.001   ».ISs		8.18	j 11.57      -       7.32		10.03	—	|    1.55,   3.35		16		7.04	10.55 j     —       5.4fa		7.M	8.38       --   ,    2.0!>		\       __       ;  "			
1                                            i			j 7-m 9.121		8.21	j 12.00 j   6.36 j   7.35		10.C6	3.081   1.58 j , 3.38			18	doh. Celovec j. k. . . odi	.     7.00	10.51, 12.54,   5.42		7.50	8.31      9.3j      2.0r,		i       __			
			7.22! 12.54'		_	-     {   7.38|   —		j 11.04	1   5.45	2.53 i   5.45		_	doh. Vrta na Vrisk. j. odh		8.54	—        3.59	6.21	7.01      —      12.58		__   ;			
j___________________________L			6.21     -   i		—	;  -- j  -     7.03		j   8.54	12.58	j   —   : 12.58		—	odh.    „            „       dol	J   7.38	—	"2.53 j    5.45		—    ; 12.54     ~		— i.			
			.           .           . 7.0^1 10.41		~	''¦   -     '•   6.45     7.50		! 11.24	; 3.18	-        4.03		~J\	odh. Celovec j. k. . . doh	•    6.44	10.46   12.46    4.13		i   7.4T	—    j   9.07     -		—-j-			
			7.13.1 1012		—	:   —          —   |   7.55		i 11.29	!    — -	4.10		aii	M   Vetrinj.....   i T  Žihpoiie   ....   T	6.40	10.42      —      4.09		7.22	—    :     _   ._		____i			
i;                                  (			7.2S! ll.pl		—	—    i    —   1   8.10		| 11.44	—	-        ;      4.26		27i		6.31	10.34      —      4.00		7.2S	—          _'   _		__. i			
li			7.22   11.12		—	—    i   7.10'   8.21		! 11.56	3.43	—    i   4.39		34	j    Svetnavas ....	6.15	10.18   12.21     S 14		i    7-10	—   '   842!  -		,    ___    i i			
11			.   7.5J2! 11.2S'		—.	-    ;    -      8.32		i 12.15		-    '¦   4.51		40	X  Bistrica v Rožu..   i f   Podgorje ....   P	1   6.05	10.09      —       3.28		1     7.00;	_        _     _		Osebni!    —     '			
Ij			1   8.05   U41		—	<  —         —      8.45		j 12.29	„	—         5.04		48		j   5.5J	9.59f           1   3.16		i   6.50	—		vlakih   -			
jj			i   8-1S  HM		—	7.43    8.58		i 12.44	!   4.14	!   —         5.17		55	doJl-  n   j     ..,                 Odh Odh-Podrožolca...dol]	•j   5.41	9.50   11.57 i   3.«3		6.40	—       8.1S ¦ -					
li			'   8,22  12.2Z		—	. —        '/.53 i   9.01		j 12.54	i   4.15	—         5.S53		—		•   5.44	9.49' 11.511   2.49		i   6.2i	—         8.15    —		1-121   -			
1    "			!   8.iž  12.2S:		—	i   —         8.11 j   9.20 _________1________i          ________		|    1.15	i   4.33	;   —    1   5.42		69|	doh. Jesenice .... odh	.   5-21	9.30   11.321   2.30		6.1ž(	—         7.pl    —		1212l   —			
j          -            -j			"•24!  -T		"~T~"	Osebni! 11.15 1 11.15 |    4.30			8.41	-   j 84&I		doh. Ljubljana j. k., odh.		_	7.10 i              11.30		I    4.00!	_    ''  "_       _		Ta.22;  —			
II			10.S2    HI i		—	vlak 4JL  10.321 10.32		i   2.56	..- 7.^	-        7.16				4.10	8.26!    —   I    1.24		i    4.58	—        —    i   _______		8.i2; —			i
||			—     10.22»		—	—  1   —   1   7.10		11.30	'¦   —	.   -        4-°°		odh. Ljubljana j. k.   doh.		1    —	11.15'    --        4.30		i    8.41'	—     11.24   —		_    —			j
i______„________L			- . 84ai		—	4.1QJ   4.10 j   8.26		i    ~'	1.24	1   ~    1  **81		€   Trbiž......     «		j    —	10.32 j    2.56;    —		,   7.15;	—      10.52 i   —		ni; -			__.J\
j   8,40 i  5:lo|  2j80!			! 12.22		._.	1          ; o.JLSi   8.16     0.35		1.32	4.38	d   \  6.20		J	»dh. Jesenice.....doh		9.05; 11.2?)   2.20		5.53	711		12.2SJ               H   K			- :)o  3 sw
Ij — ; — . —   — , —   — •			i 1244;		—	5.22	9.42	1.39	—	i       6.28		5	M  Dobrava.....   A T   Bled.......T	j   ._	8.581    —       2.13		5.46;			12.22'          ' — —			~. -
li  7  60 j  4 60 :  2 1 50!			: 12.S2'		—	5.30	8.31     9.52	1.48	4.53	i ! «m\ o.    \    6.44		11			8.48! 11.181   2.03		5.36	4      7.22      —		12.201              10  «»			(>   tiH    $ •'¦
I! — ' —; —. — i — i — ;			l.Q0		—	5.22	—     10.00	1.57				16	1    Bohinjska Bela .    1	1   __	8.39'    -   !    1.55		5.28	~       ____¦¦    _____		12.121         , — —			*>_   -     -
61 70 j  4  10 i   2 [ 30				—   ¦	—	OM	—     10.07	2.05	—	s ; 6.žo		21	I    Soteska.....    I	1    __	8.241     —   |    1.45		5.20	r -j --a.          —  !       —  ,					_    ---
Ij —.' — j — , — r — i — !				"1.14!	—	5.S2	—     10.15	2.13	—	Z   !   6-aS		26	1    Nomenj.....    j	1    __	8.16      -   S   1.38		5.12 j			1112           ' -  —			1 iii "3 s<-
|  5j 90!  3:50.   2i — :				1.22!	—	6.00	8.56   10.23	2.21	5.18	t   i   7-12		31	1    Bohinj. Bistrica.    1	_	8.071 10.461    1.30		o.01!	s.      7,02!    — ¦		11.5J.!             !  8  30			
[l — j — | — : — \ — j — :				l.2Z!	—¦	6.14	9.11   10.38	2.37	5.33	1   1   7-SS		38	I    Podbido   ....    j	J   __	7.53; 10.35!    1.19		4.50 ;	j-      6.SS;    —		H4Qi          .—  -			—  - —
5110 j   3  — !   1: 70'			1   142.		—	6.24	—     10.49	2.48	_..	|       7.22		45	j    Hiidajužna ...    1	J   __	7.33      -   j 12.58		4.29 :	«        -"i		11-12!            - —			— — —
j 4120!  2,50:   1|40			i   2-00'		—	6.36 i    —  l 11.00		3.01	—	1    ¦   7.5JJ		55	I    Grahovo   ....    j	J   __	7.151     —     12.S7		•i.08 i	1"       —i    — !		1012'          , — —			— —
[[ 3 i 40 j  2 ' —    Ijio;			2.22;		—	G.44[    -  ! 11.07		3.08	—	*    I    7.5J		59	j    Podinelec ....    J	j__	7.04!     —   i 12.28		3.59	»       _ j    __i		lO.MJi           ' -  --			V-  'i*
li — 1 — ! —   -   ¦ — ; — :			'   *'&l		—	6.56 i   9.43! J 1.17		3.22	6-OZ	2        8.10		66	j    S. Lucija-Tolmfn    j	1   __	6.55;   9.471 12.18		3.49 j	^a   ,    6.09       — i		10.41	¦'   4   90		
j| 21 50;   1. 50 ; — | 90			!   2.20,		-	7.071    —  j 11.28		3.36	—	i   1  8.21		74	J    Avce   ......    j	J    __	6.40!     —   1 12.03		3.36!	°    .              !		10.2Ž	j____		"i
jj  i j 70 j   1; - - . — ' 60 !			i 2.22 j		—	7.16	10.02! 11.37	3.45	6.2S	¦¦«       8.21		80	vL   Kanal.....,   L f   Plave......R	J    _	6.33!    9 26 i 11.55		3.27 •¦	1   i    5.49 j      - !		10.12	2  30		\   M)    -
1—: ~~; — ¦ ~~ j —   - '			;   2.48J Osebni			7.24	—  1 1147	3.53	—	Osebni!   8.4JJ		86		Ose%ii	6.25;     —     11.46		3.18;	« ;    _ \Os(ihxd\		10.02	1	_ —	—   —   "
i    i    :    ;    |    ;			,   3.04 vik. 43.			7.40	10.23| 12.03	4.09	64S	vik. 45.!   8.5J		m	d0h-\ Gorica drž k iodh	vik.'42	6.10     9.051 11-28		3.02	!   5.26 Jvlk 46.1		912	1		
			1   3.1i!		5.22	—	10.20! 12.15	4.22	6.5J	7>iQ |   9-0&		—I	odh.' Hor,ca an' k' tdoh	8.00'	—      9.00' 11.03		2.471	3.451   5.21 j   6.31 i		&41			
j — ' 90; — i 50 ' — j 30 {			'   3-ži!		5.2L	—	—  i 12.26	4.33	—	7.IJ21   9.M		106	M  VolČjadrapa. . .   i T  Prvtsina ....  M	7.49	— !   — ; 10.52		2.36,	3.35       - !   6.22' 3.24 i    5.0G i    6.M \		9.21	' > —   —		—   ~~   ~~ \
i  *	70   — ; SO   — j 50		:   3.20 i		5.12	—	10.43   12,33	4.40	7-iE	8.02    9.2S		110		7.42	— !   8.45! 10.44		2.29!			9.211             i   2  30,			l  40  - '_
1	70 i   1	--------80	i   3.221		5.fi&	- 't-  1 12.45		4.58	••—	8.1S    9.22		117	J    Rihernberg ...	7.31	— ;    —   i 10:3!		2.18	3.14. '   - i    6.021 3.01 i    4.47 i    5.501		9.15 f           n--   •-			—         '    „
1 2	50    1	50  — i 90	1   4-fiZ!		6.20	— j 11.17 j   1,10		5.25	?.4t	8.4JJ^ 10.02		127	Slanjel-Kobdilj .	1   7.17	— i    8.27 ! 10.17		2.05!			9.02 i           il   3  70			2  30    1 k1
3	40,  2	— ,  1110.	! $!		6.28	_.	—       1.19	5.37		8.&JU 10.12		134	1    Dutovljc-Skopo.    1	7.05	- i    — ¦! 10.05		1.53	2.46!     —	5.361	8.H j        ; | -, -			""  *""   ~~ '•..
— i — ' —		,' — l     ''			6.37	—	—  1   1.28	6.47	—	9.01 i 10.2&I		140	RepentaborP.H.	6.56	— i    —  '   9.57		1.45;	2.38 i     —	5.28	8.4J |           ! | --   —			~Z'
4190:  2,our   i;4U			i  4.22;		6.47 7.00		11.37»   1.37	5.55	8,02	9.10	10.22	144	1   OpSina .....    1	6.48	— !   8.04,   9 50		1.38	2.31     4.24	5.20;	8.22            |     6  --			3   70    -
5 110    3 : — •   1 i 70.			j    442 i			....	~  \   1.50	6.02	^_	0.24	10.41	155	1   Verdelj P. H.. .   i	6.24	— |    —   ¦    9.2B		1.14,	2.061     —	4.57 f	8.14               ------			—   """"""_
— i —   — ; —   —   —,			i   4-^:		7.07	.._	—  i   1.57	<U&	—	9L2	10.Ž2	160		6.14	— 1    —       9.14		i.041	1.57      —	4.48	7.M            i   -"  "~			—   ""     a "1
1 6	10.   3			5.00 j	715	"	12.001   2.05 i	6.24	8-2^	9.m	nm\	166	loli, Trtt, Sv. Andrej od!«	6.00	-1	7.25     9.00	12.50 j	1.40     3.45	4.35,	7.41.	"1	7  20	4   40    - '
»»varovano!                           .                            I
riifffr,                   -| Vsako  posnemanje  se  kaznuje!
edino pristen je samo
Tbierry-jev balzam
/, zoleno nuno. lil malih ali <> dvojnatih steklenic ali 1 velika specijalna steklenica  s   pateuto-
vanim zauiaSkom K 5'—. Thiorry ¦ Jevo • Centifolijno^ mazilo proti  vsem, ""Se  tako  zastarelim 1 ranam,   vnetjem,   itd.   2  lončka K 3*60  pošilja le proti predplačilu zneska aH povzetju.    . Obe domači sredstvi sti najbo'ji,. povsod znani in starodavni. naj se .naslovi,:     ,    „»«.....      I Uk»ma A. Thlerry v P^.-adi pri Rogatcu Slatini,     j , «, skoro  v vseh  lekivrtiah.  Brošure  a   tisočerim. ; faluiii« zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prostio
tli Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga =
=oljkinega olja
Posojilnica ii) braojlrtfca $ ^jdo$ščit)i,
pcgisfpp^aDa zadruga z ncon)gjer>o zarezo.
VABILO W*~XHi. t«d ni občni zbor
ki se bo vršil | v nedeUo, dne 17. marca t. i. ob 3. uri popoldne
v zadružnem uradu v Ajdovščini. DNEVNI RED:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročilo pregledovalca računov.
3.  Potrjenje računskega sklepa za 1. 1906.
4.  Volitev načelstva in pregledovalcev računov«
5.  Slučajnosti.
Za slučaj, da ne pride zadostno število vdeležencev, se skliče drugo zborovanje na isti dan ob 7S4. uri popoldne, katero bo sklepčno ne gledo na število zastopanih deležev, V AJDOVŠČINI, dne 19. lebruvarja 1907.
Načelstvo.
Božidar Božič
pek In sladčlčar
Sv. Lueija ob Soči
prve vrste
jjMjjil, tvdk iz Utre, Dalmacije MiSfette, Bari in Niče
h prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -"96. 1*12, 1*20,                                      _____
1-36, m, 1'60.1-80, *-, za taci po 80 ?to.  J prip0roča   razItoie   fine  lik6rje?  vhl0
—    Na debelo cene ugodne.    ------             v steklenica h itd. itd.
'ožilju poštnine prosto na dom.  Posodo se  I__________________________________
pušča kupcu do' popolne   vporabe olja;  po  !                                   ^^
vporabi se spet zameni s polno.            | ^'T*'Xf"|/v        iil /^% /"¦ 1 /^ Pravi vinski   kis  in  navaden.  Zaloga     | | UlIL        1 I lUUIL _______mila in sveč.----------------  '
Cene zmerne.
naznanja,
no
-**" ¦¦¦......¦¦i da je otvoril   trgovi
z jestuinami
Yia Ponte iovo anrr. 22.
GORICA.
Poshusife
in priporočite = izdelke ==
Tudrouc tovarne hranil
p Pragi Vili.    CenoDitafonj-
V restavraciji Birsa
»Trgovski dom"
oi sobote naprej rt ittr
KONCERT
ljubljanskega seksleta na lok.
Začetek ob 8, uri zvečer. \)sal{ $*lw oo^ prodati).
Mar enkrat zastonj,
l>I I772|<
Razglas.
Županstvo Tolmin na Goriškem razpisuje mesto občinskega. zdravnika z letno plačo 2000 kron.
Natančneje podatke o službenih pogojili izdaja občinski urad. Prošnje za podelitev službe vložiti je do 31. marca t. 1.
ŽUPANSTVO TOLMIN NA GORIŠKEM
dne  18. februvarja  19 7. Zupan:
Gaberščik i. »
Odlikouano umetno urtnarstoo
in semenska trgovina v Ljubljani
razpošilja že 32 let najboljša poljska, zelenadna in cvetlična semena na drobno in debelo. Za najboljšo kakovost jamči. Izdeluje tudi sveže in umetne šopke, vence s trakovi in napisi ter vse v to stroko spadajoče stvari po najnižjih cenah. Cenik za 1.1907. je brezplačno na razpolago. Z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika
Ljubljana.
Adoif Fey
urar in op t i ker
na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni
v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
------- in optičnih predmetov.  -------
Za vsako  uro se jamči  1  leto.
Kdor trpi na božjasti, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in tranko  v priv.  Schwannen • Apoteke,
Fraakfurt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno.
Mlin na vodo,
žaga, ali  drugo vodno moč z visokim slapom  želi  vkupiti  proti gotovini  ali
s 5% obresti.
Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na:
Ante Pirnat, kancelist,
-— TRST — Veliki Trg-. - Hotel Gaml.
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
priporoča svoje
izborno pivo vsodcih in v steklenicah.
Zaloga u Gorici na Kornu šfeu. 13.
razpošilja turdka
Pregrad & Černetič
v Gorici
uzorce vsakovrstnega blaga sukno za gospode,
zelo po ceni.
Lepo novotnodno volneno blage za ženske obleke
t flaivežii izberi.
Krasni uzorci za letne bluze, so ravnokar razstavljeni
t Jrpvstei M.
Zabeležite si naša tvrdko.
Razpošilja se blago
po pošti
iraio na m top.
BožjasIL
SVETOVNO  ZNANI ==
FERNET-BRANCA
BRATOV   BRANCAV   MILANU
jedini lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčica svata i
Neizogibno potrebno v vsaki družini! 3s,    Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni
Šivalni stroji
za usakoršnokoli rabo
SINGER
se vdobe" izključno le pri nas; isti ne služijo samo v obrtniške svrhe, pač pa za vsako =====     domače šivanje.     =====
Pazi   naj  se, da se
vkupuje le v naših  trgovinah.
Vse naše trgovine je
spoznati po tem-le znamenju.
— Družba Sinpr Anonimno društvo šivalnih strojev
v Gorici na Travniku štev. 5.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Kdor hote dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi ce* Havre
t Ameriko, naj pito pred odhodom od doma xa pojasnila na nafto
------ najstarejšo firmo      .....                 =
Zwilchenbart, Basel (Švica) Ceitrailikipbtz 0.
• Za dobro in hitro ekspedlcijo se garantira.
POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvišujem žo ve5 nego 30 let, so mi je posrečilo iznajti najboljšo sredstvo za rast las in proti njih izpadanju. — KAPILOR štev. 2. povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako»kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnie in priznnlniir. Stane poštnire prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom:
== Peter Jurišič, =
lekarnar v Pakracu štev. 69 v Slavoniji.
POZOR,  GOSPODJE IN MLADENIČI!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mu jo posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanja brk in las in to je KAPILOR it 1. Omogoči, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Saroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnie. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom:
= PETER JURIŠIČ, =
lekarnar v Pakracu Štev. 69 v Slavoniji.
** Mizarska zadruga **
v Gorici — Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnlm obratom na parno In vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
------ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.-------
Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecrJila 1. Podružnica v Spljat*. Zastopstvo v Crijsntii.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Gramofon nou
z 20 ploščami
je na prodaj radi preselitve.
Jako ugodna prilika.
Naslov povč upravništvo „So6e".
•ovo
MILO
je najboljše!
Sehiehtovo milo
je najboljše, in najcenejše. Da se le parkrat potegne po perilu več izda, nego večkratno drgnenje s slabim milom. Sehiehtovo milo je skrbno sestavljeno iz najbolj prikladnih snovi, zato ima neko posebno čistilno moč, katere draga mila nimajo. Gospodinje! Rabite vedno Sehiehtovo milo, ker A ž njim prihranite:
čas, HI in denar.
N
M
Gorica ¦ Gorica
Hdtel
pri zlatem jelen"!
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači — Sobe prenočišča po zmernih cenah. Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s terasa — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - hrboma kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzetifrkn »pnudroj»-piva
Otroci in odrasli matere in ott
so lahko hvaležni, ko zvedo, da so pri otrocih izpu^-aji ::; koži, lišaji, odrgnjona, razpokana in od potu ali snokr :•> izpostavljena koža ozdravi hitro in gotovo hrez trosils*;» praška, da se odrasli oproste bolečin nastale vsled r.\7\w1' in od  potu.   razjedene  kože z uporabo   mazila   v.-.\  »ivk:
Babumira-creme. ŽSfSja60 $-JJtf&;'
škateljie za K *.!-20 in 10 škatljic  za kron  r>-.-"> izdr.m.'.:
H. Broiijovin, lekarna Zagreb štev.
Hajvečja zaloga slik
o modernih in anliknih okvirjih, — umetniške vrednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev. — flabožne slike slovečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemnikov.  -jp* ^»5^^ «^r
Razstava slik v aRGODSKCITI
Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček V Gorici.
Be dobiva v vseh lekarnah.
Ngajboljše zdravilo proti
8e dobiva v vseh lekarnah.
- REVMATIZMU in PROTINU
is liku* Gddina t^JL'^JJfapiP^fmlKlmm' *******>*n* ¦¦*¦¦¦ *«n« ••¦»t«* nn •*. j«kobu; *,•.? at«!*«,
I l'4f. H Vrata if it ifti*o|Hfa maaj atgo 4 attUaalsa proti dotmiJk ali aiprtj poilinJm aaaikom 11-
proito poltniii.
Zaščitna znamka: „Sidro"
LinimeL. Gapsici comp.
Nadomestek ¦¦
Anker-Pain-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol MaŽBJOČe mazilo in so dobro uporablja pri prehlajenjenih; cena 80 vin., K /#j ia K 2 se dobiva v vseh lekarnaK j Pri nakupovanju tega povsod priljubJ ljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z na§o zaščitno znamko „SIDB0" petem seje — gotovo prejelo originalni izdelek. —
RICHTMJEVA LEKARNA
I      It ..tlatem leva" v Pragi I Elisabothpasse  Štev, 5 novi I             Dn«rno ratpoliljinjfl.