Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. Uredništvo In upravnlštvo »Zarjca v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3. Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo. ZARJA Socialistiess® glasil©. Posamezna številka stane 1 D3n Naročnina po pošti z dosti vi javljanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din. Reklamacije so poštnine proste. ==== Oglasi po dogovoru. ===' Proletarci vseh dežel, združite sel Ljubljani, w soboto 24 marca- 1323» Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi! Naročnikom in čitateljem. Od pofetka junija 1922 je »Zarja« izhajala kot socialistični tednik ter z vso vnetostjo podpirala in budila med delavstvom proletarsko solidarnost, ki so jo tako brezvestno oskrunili nekateri ljudje in jo še skrunijo danes. Sad dela se pokazujo, med delavstvom socialističnega prepričanja se vedno bolj utrjuje odločna volja za enotnost socialističnega pokreta, kar se je že deloma doseglo s tem, da je šla večina socialističnega naroda v volilno akcijo enotno, ter da je ta kupni nastop sijajno nadkrilil število onih, ki so zapeljani, da se še vedno odtegujejo skupnemu delu, in zlorabljajo Marlesov klic »Proletarci vseh dežel združite se!« »Zarja« je torej opravila v tem oziru s pomočjo bratskih listov ogromno delo, važno delo, ki vodi do enotne fronte proletarijata. »Zarja« torej, izvršivši to pripravljalno delo, preneha izhajati z današnjo številko ter se spoji z »Delavskimi Novicami«, ki so tudi delovale v tv h tn-tencijah. Potrebno je, da pričaramo koncentrirati duševne sile čimbolj, da s tem pridobitno več časa in prilike za kulturno in organizatorično deio, ki je siino nujno in potrebno. Vse naročnike, ki imajo še zaostalo naročnino, bo uprava »Zarje« pozvala, da zaostanke poravnajo ter bodo preji mali namesto „Zarje“ vbodoče »Delavske Novice«, ist velja tudi za one naročnike, ki so plačali »Zarjo« za dalje časa naprej. Tudi ti naročniki dobe nadalje »Delavske Novice«. Vsem cenjenim sodrugom in so-družicam priporočamo, da ostanejo tudi skupnemu listu »Delavskim Nov cam« zvest ter jih podpirajo vedno in povsod v zavesti, da delajo za konsolidacijo socialističnega pokreta. K sklepu se iskreno zahvaljujemo vsem naročnikom, či atelj. m in setru-dnikom ter zaupnikom, ki so nas podpirali v t žavnem boju proti najogab-nejšim agentom provokaterjem za pravo socialistično prepričanje. Nam ostane načelo enotne fronte socialističnega podreta sveto tudi vbodoče. In Vam vsem! V Ljubi iani, 24. marca 1923. Uredništvo in uprava »Zarje« Koi zorcij »Zarje« Uspehi vohtev v narodno skupščino. Rekacionarni volilni red in pa razdor v socialističnih vrstah je vzrok, da ie proletariat v Jugoslaviji dobil pri volitvah v narodno skupščino le tri mandate. Poleg navedenih razlogov pa se je volilstvo vsled napačnega pojmovanja parlamentarnega dela in vsled demagoškega propagiranja sovraštva med Srbijanci in prečani, ki se goji v Srbiji prav tako kakor pri nas, razcepilo v dva tabora Srbijancev in prečancev ter šlo le s tem geslom v volilni boj. Priznamo, da je ta unravičeni odpor povzročila srbska reakcionarna bur-žoazija, ki hoče diktirati vsem narodnostim v državi absolutno "o svojem konceptu ekspropriacije. K Hub tem neugodnim razmeram je naša Socialistična stranka delovnega ljudstva dosegla naravnost sijajen uspeh v Sloveniji, ker je združila na svoje kandidate okroglo 14.500 glasov. Pripomniti je treba, da so temu skupnemu nastopu nasprotovali tako-zvani Brnotovci ter še nekaj izdajic. ki so v zadnjem trenutku nastopili j proti enotni fronti ali s tem, da so j odšli v reakcionarne buržoazne vr-j ste ali pa s tem, da so spletkarili na 1 drugačen način proti enotnemu na-j stop- Naša stranka je dobila v Ljubljani 1886 glasov, na Kranjskem 5590, na Štajerskem in v Prekmurju pa 5/84, dočim je nasprotna Brnotova lisra dobila v celi Sloveniji 5730 glasov. Volilni rezultati so naslednji: v Sloveniji je izvoljenih 22 klerikalcev, 2 Radičevca, 1 demokrat, 1 Nemec. V H r v a t s k i in Slavoniji 59 Radičevcev, 11 demokratov 6 radikalcev. V Bosni in Hercegovini: 13 radikalcev, 18 Spahovih muslimanov, 6 zeraljoradnikov, 9 R idičev-cev, 1 Srbske stranke. V Dalmaciji : Radičevcev, 5 radikalcev, 2 Drinkovičevca. 1 demokrat, 1 še ne zaseden. V Č r n i g o r i : 3 radikalci, 2 demokrata, 2 avtonomista. V Vojvodini: 16 radikalcev, 6 Nemcev, 4 demokrati, 2 socialista. 3 Bunjevci, 1 zemljoradnik, 1 Rumtm. I JDS............................... 3498 V Srbiji : 67 radikalcev, 32 de- j NS8 552 mokratov, 13 turški džemijet, 2 zem- ,• Na Kranjskem1 ijoradnika. 1 550^ 5589 Celotni izid volitev, ki se utegne ■ vjgj ..............................1445 le malo izpremeniti, je naslednji: Ra- j .................................... 48393 dikalci imajo 109 mandatov, "Radič mo..........................................c07. 70, demokrati 52, Spaho 18, kleri- IZl kalei 22, zemiioradniki 9, Nemci 6 jj«.................................19t-0 ali 7, socialisti 2 aii 3, Bunjevci 3, j x Drinkovič 2, Pucelj 1 (samostojni), \ ■ Na Štajerskem: srbska St anka 1, črnogorski avto- SSDL in SSJ......................... 5782 nomisti 2, džemijet 13, Rurmini L j SSJ............................... 4284 lz razmerja strank v novi narodni | SLS............................. 55734 skupščini, ki je do veliki večini do JDS..................................5164 skrajnosti reakcionarna, lahko skle- SKS................................. 4543 parno, ,da proletariat nima pričako- NSS................................. 2096 vati cd nje prav nič, pač pa mora biti j Radikalci so dobiti v celi Sloveniji pripravljen na boj z njo zunaj par- l 3490 glasov, Radičc-vci 10.168 glasov, lam en ta. j Nemci 5980 glasov, Republikan. stranka j 1449 j^asov, Sušteršičeva stranka 871 Glasov j- fclln o.'danih pri zadnji glasov. Volilnih upravičencev na šta-skupščinski voiitvi: j jerskenv je biio 136.916, volilo jih je V Ljubljani: pa le 69.484, na Kranjskem pa je bilo SSDL ............................... 1886 I volilcev 97.119, volilo jih ie 71.989. SSJ.................................. — Ljubljana je pa rnela 12 623 volilcev, SLS................................ 2814 od katerih jih je volilo 8874. Po volitvah v narodno skupščina. Volitve v narodno skupščino so se vršile v znamenju demagoštva, fraz in kornncije. To sodbo lahko izrečemo. ne da bi na dolgo in široko razlagali vse vrste agitacije, ki so se. tako snajno pojavile pri teh vo~ litvah prav "o metodah, o katerih smo že prej večkrat čuti, da sd bile običajne na Hrvaškem in v Srbiji. Z neverjetno radovednostjo in pričakovanjem smo torej pričakovali izida volitev ter doživeli v marsikaterem oziru nekoliko razočaranja, ki pa bi ne bilo potrebno, ako bi bili že prej presojali položaj objektivno. Tega nismo storili, zato se sedaj nekoliko začudeno ogledujemo ter ugib-Ijemo, kako je bilo mogoče, da imajo volitve v narodno skupščino tak izid. In vendar je vse tako naravno! Pred polpetimi leti smo postali državljani sedanje države SHS. Razmere pa, ki smo jih imeli takoj po vojni, se niso izpremenile, nasprotno opazujemo celo, da se vrši na beti črti v upravi silna malomarnost, imeli smo v tej državi celo vrsto ko-ruptnih afer, eksploatacija se vrši z mrzlično naglico, uradništva se ne plačuje ter se ga s tem siH ali h ko- LISTEK. Za časa faraona Otvarjanje notranjščine grobnice faraona Tutankamona v Kraljevski dolini blizu Luxorja v Egiptu so v polnem tiru. Odkritev predsobe v grobnico je. vzbudila med starinofilovci vsega sveta obširno zanimanje in pričakujejo, da bodo v notranjščini grobnice same našli še večje jn bogatejše zaklade. O priliki teh odkritij opisuje H. V. Nirtin nenavadne čase in razmere v oni dobi, ko je vladal monarh, če- §ar grobnico ravnokar odkrivajo, n piše: Kakšno je bilo življenje pred nekako 3200 leti, ko je vladal v Egiptu faraon Tutenknmen, najmogočnejši vladar tedanjega sveta? Malo ljudi ve, da je bil tedaj, 1300 let prej kot je bil rojen Kristus, Egipt Že ravnotako starodaven kot je danes in so faraoni ka kor Tuten kamen potovali po deželi, da obiščejo čudežne starinske zgradbe, o- katerih nihče ni pomnil, kdaj so bile zgrajene. Faraoni osemnajste dinastije so stali presenečeni pred’visokimi piramidami, o katerih je že tedaj šel glas po vnem svetu. Egipt je. bil od vedno, kar ljudje pomnijo, dežela starodavnosti in zagonetk. Tutenkamen, zadnji kralj osemnajste dinastije faraonov, je bil sin Amenofisa IT L, faraona, ki je vladal skozi petdeset let v pročvit in blagostanje Egipta. Pod njegovim vladanjem so zgradili • mogočne stavbo umetnosti, neštete kipe, in trgovina Je cvetela. Kralj! daljnjih dežel na vzhodu so mu plačevali davek in ga s karavanami prenašali v skrinjah egipčanskemu faraonu. Z zapadno Azijo, je faraon Amenofis III. sklenil mirovne pogodbe in si pridobil prijateljstvo kraljev Babilonije, Asirije in Medeje na gornjem teku Evfrata. Glavno mesto Tebe so bile rojstni kraj Tutonknmenu. To je biio najbogatejše in najbolj razkošno mesto na svetu. Na cestah je odsevalo bogastvo in razkošje, visok tempel j ni nikdar zatemnil v svoji krasoti, razkošju, raznobarvnosti in potratnosti. »Na trgu pred tempiom si videi zasužnjene Azijatinje, okrašene z dragulji, ki so jih izbrusili rokodelci iz Tyrv< pravi A. Waigall v svoji knjigi »Življenje in doba Ak-natona«. Na tem trgu so drdrali z zlatom okrašeni vozovi, v katerih so bili vprežen i konji iz Sirije- fe-nieanski trgovci so ponujali in kupčevali s svojim blagom, ki so ga 8 karavanami pripeljali iz obmorskih kraljestev. Zamorski sužnji so znašali velike zaklade v palačo faraona. Egipčanski vojaki so nosili pokonci svoje glave, kadar so korakali čez ceste, kajti ves svet jo trepetal pred njimi. »Egipt je bil v resnici najveličastnejša država na svetu in Tebe so bile metropola, kjer so se shajali poslanci, trgovci ih umetniki vsega tedaj znanega sveta. Tu so rupciji ali pa, da si poišče postranski zaslužek ali nedržavno službo. Obdavčenje je neenakomerno, podpira se industrija na jugu, pri nas se ji pa dela težkoče; gospodarstvo polagoma pri nas propada in pripravljajo se še najrazličneje stvari, ki bodo zmanjšale pri nas stroške, da se bo čimveč dohodkov stekalo v Belgrad. Nič bolj naravnega ni, da se mora proti takemu postopanju režimske stranke, ki vodi dejansko ves čas tako politiko, obrniti ves prečanski svet proti centralizmu ter zahtevati svojo lastno upravo pod geslom avtom mije. V političnem življenju se je pa vršil boj proti drugim strankam bot) nego proti radikalcem, ker so ti vedno izigravali druge stranke, zato, da so sami „zaslužili“ in vodili svojo poli >0 nemoteno. V tem napačnem pojmovanju loži v veliki meri tudi krivda, da je zlasti, v Slovenji nastopilo pri vo-litv;ih toliko strank, namesto, da bi se zahtevalo v prvi vrsti odpravu sistema, ki ga varuje in ščiti radikalna stranka v svojem lastnem interesu. Motili bi se pa tudi, če bi trdili, da so šli voillci tu in tam v volilni boj se divili palačam in visokim stolpom, o kakoršnih niso niti sanjali v svojih deželah, prisostvovali so lahko zabavam, kakoršne niso bile znane niti v babilonskem kraljestvu.« Veljava, Egipta je bila tolika, da, ko so tuji vladarji pisali faraonom, vprašujoč ga po zlatu, so omenjali po poslancih, da ni mogoče preceniti niti egipčanskega prahu, koliko je vreden. Zlate vaze v ogromnih množinah so krasile mize kralja in njegovih veljakov in na stotine zlatih posod najrazličnejših oblik je diČilo notranjščine templev. Blešč in krasota faraonovega dvora v Tebah nas spominja na pravljice iz tisoč in ene noči, posebno, ako čitamo o prazničnih pojedinah in proslavah na vodi ali pri lovskih zabavah. To je bil svet, v kakoršnem se je .rodil Tutenkamen, rastel kot otrok in dorastel v moža mfid zidovi velike palače v Tebah. V tej palači je živela tudi ženska, ki je igrala veliko vlogo za za načela in programe. Nel Metoda radikaiske^a režima je dovedla nasprotje med prečani in Srbi tako daleč, da sta šli v volilni boj za narodno skunščino pravzaprav le dve stranki. Fina proti Srbom, ena proti prečanom, kar pa je deloma zgrešena politika, ker so nositeljl sedanjega režima stari zakrknjeni radikalni srbski kapitalisti, ne pa srbski narod, ki ga ta kasta enako zatira kakor prečane. Politični boj mora biti naperjen v prvi vrsti proti režim'* In v tej smeri bi bil moral iti volilni boj, zakaj čim pade režim, te d:*' mu mora slediti nova orientacija srbske noli-tike. Volitve so končane. Radikalci so dobili 109 mandatov, torej so se še ojačili. Protičevci sploh niso dobili nobeneva mandata. Radečevci so dobili 70 mandatov, demokrati 52. naš klerikalci z bunjevci 24. To so največje stranke. Radikalci razglašajo. da z demokrati ne sklene v< jna ves čas od sklenitve mirovne p- godbe z lado prejšnje Turčije, toda te pogodb- ni nacionalistična vlada v Angori nikdar priznala. V imenu Turčije )0 je podpisala sultanova vlada v Carigradu, ki pa je imela od takrat to slabost, da ni vladala Turčije. Anglija je pognala v boj proti Anatoliji Grško, Francija, ki se je bala, da bi popolen poraz Turčije preveč ojačal angleški vpliv v Mali Aziji in v Orljentu sploh, je indirektno šla na roke nacionalistični vladi, ki je imela na ta način oporo v Parizu in v Moskvi. Grške čete, prodirajoče v azijsko Turčijo, so na brutalen način širile svo o »civilizacijo* med »barbarskimi« Turki. Požigale so turške vasi, morile mohamedansko prebivalstvo, zatrle vsako svobodo v okupiranih krajih. To je podžigalo odpor nacionalistične Turčije in zgodilo se je, da so bili Grki skoz in skoz tepeni. »Kristjanški svet« je zajokal in vztrepetal; »Kaj bo sedaj s kristjanskim prebivalstvom v MaliAriji?« Preje, dokler so grški kri>tjani morili mohamedance. se niso niti zganili. Turčija ne zahteva tujih dežel. In tudi, če bi jih zahtevala, ima v to ravno tako pravico, kakor vse druge imperialistične vlade. Toda kar hoče, je biti gospodar na sv<-ji zem!|i. Res, da v njenih mejah ni vse p ebivaLtvo mc- Novo glavno mosto Egipta, ki g a je ustanovil, je stalo tam, kjer jo današnje mesto Te-le-amarma, in ga imenoval »Mesto solnčne svetlobo-... Zgrajeno je bilo na obrežju roke Nila, istotako veličastno kot Tebe, z bogastvom in veličastvom. To mesto je izpopolnjeval kolikor je mogel in znal ter z nekako utopijo mislil o tem mestu. Kaj se je zgodilo s prvim idealistom na svetu ! Svet tedaj še ni bil pripravljen za mi leni je, kakor ie dandanes. Ali čudno je, č.e pomislimo, da je pred 3200 leti živel idealist kakor živijo danes. Po malo letih svojega vladanja je pričej peenikovati, skladal je pesmi solčnemu bogu, veslaril b svojo ženo in hčerami po jezeru pa-lačnih vrtov in živel strogo po svoji veri na veliko nezadovoljnost večine svojih podanikov, da so že pričeli ljudje godrnjati in vojska bc je upirala. Aknaton pa ni maral za prelivanje krvi in tlačenje upora, čeprav so uiu prihajali že pozivi na uIkj, hamedanske vere. Sicer se koljejo celo krščanski narodi med seboj radi ver, ki so vse krščanske. bci se koljejo radi vere, in Irska ni na Turškem Vojni oblak, ki visi nad Evropo, je hlap imperialističnega mira. S tem mirom hočejo velesile nadaljevati. O vprašanju Dardanel, Carigrada in morske ožine ob njem razmotrivajo z imperialističnega stališča. Turčiji obljubu-jejo vrniti nekaj zemlje, na kateri pa ne bi smela postati sama gospodar. Vrata v Črno morje bi stražili drugi v interesu drugih. In pri tem hočejo celo Rusiio izkliučiti, ki ima razun Turčij • in Bolgarije največ interesa v prašanju Dardanel. Nove zveze, ki se kristalizirajo po vojni, so zveze za ohranitev imperialistični ropov. Nov nacionalistična gibanja za osvobod tev so nastala radi teh ropov in vojna med Grki in Turki, ki je prignala svet pred novo splošno vojno nevarnost, ni vojna med krščanstvom in mohamedanstvom. ampak vojna za osvoboditev izpod imperializma na drugi strani. Hinavsko zavijanje oči, kaj se bo godilo s kristjani, je le en način propagande, kakor jo vrši imperializem prot' deželam, ki si jih hoče podjarmiti. Bolgari, katere je »mir« neusmiljeno razkosal, bodo de'ali zveze z vsakomur, tudi s Turki, s katerimi so bili dolgo dobo v smrtnem sovraštvu, da dobe nazaj, kar je njihovega. In to velja za vse podjarmljene narode. In kadar se osvobod«, jih bo tlačil mesto tujega domači kapitalizem. Religije nimajo v teh borbah nikakega večjega pomena, razuu v krajih, kjer je prebivalstvo še popolnoma zaostalo Tam imajo verski boji še trdno podlago, toda jih vedno izigravajo tu i kapitalisti. Nacionalistični boji pa imajo še vedno velik pomen. N - narodna in ne verska vprašanja ne bodo rešena pod današnjo družabno uredbo. Kapitalizem sloni na po-djarm!jenju tujih narodov in njihovih dežel in na izkoriščanju vsega ljudstva brez izjeme. Za rešitev vseh teh zamotanih vprašanj je samo eno sredstvo — in to je socialistična družabna uredba Socializem ne pride v enem dnevu. Že sedaj prihaja in svoje korenine poganja že zadnjih deset let. Kajti ves napredek, kolikor ga je zaznamovati v razvoju k pravičnejši družabni formi, je napredek na poti v socializem Zelo počasi se bo razviiai in vzelo bo cela desetletja, predno bodo vidni prvi obrisi družbe bodočnosti. Potem pa bomo ve iko hitrejše napredovali. Za socialistično bružbo je potrebno ljudstvo, ki bo razumelo socializem. S širjenjem duševne revolucije se izpodkopava temelj kapitalistični družbi. „Proletarec.“ Karl Marx. Ob 40 letnici njegove smrti. ^Proletarci vseh dežel združite se!“ je zaklical M*rs, spoznavši na podlagi svoje materialistične filozofije, delavskemu razredu v minulem stoletju prebujenja. Karl Mars j« bil rojen 5. maja 1818 v Trieru, njegov oče je bil odvetnik, študiral je v Bonnu in Berlinu, umrl je pa 14. marca 1883. v Londonu. Mars v Nemčiji ni imel obstanka. Preselil se je v Pariz, pa je moral bežati v Bruselj, kjer je spoznal Engelsa. Ko se je vračal zopet v Pariz, ga je francoska policija aretirala ter poslala v Nemčijo. Od tam je zopet odšel v Bruselj in od lam v London, kjer je živel jako skromno V vsakem svojem bivališču se je bavil poleg s Študijami in propagando za f-ociaii-zem tudi z izdajanjem časopisov. V burnem in siromašnem svojem življenju je Marx deloval in delal za bodočnost razrednega hoja, ki danes preveva ves civilizirani svet. Obhajali smo torej minulo sredo 40 letnico smrti moža. kije socializem znanstveno utemeljil ter tudi deloval zanj pri snovanju političnih in strokovnih organi^acj. Najbolj pomembna sta njegova spisa „Komun;s ioni manifest" in znanstvena knjiga ^KaoitaP, v katerem razglablja in dokazuje gospodarski razvoj ter poslavlja teze za bodočnost. Dokazal je, da sta v človeški družbi le dva razreda: gospodujoči in vladani. S tem dokazom, ki še danes velja v polni meri, jo Marx ustvaril prvo znastveno podlago za razreduo po'itiko in za r;izredne strokovne organizacije. Mars je imel široko znanje, ki ga je podpiralo pri njegovem podjetju ter je potom tega, dasi je moral živeti večinoma v pregnanstvu, prav odločilno vpliva! na razvoj ideje znanstvenega socializma. Pred njim so bili že razni ozna »jevalci b? misli, toda dokazov, znanstvene podlage ni bilo. Vse prejšnje delo v zmislu emancipacijo delavskega razreda irs oznanjanje človekoljubnosti jc bilo utopično, ker ni slonelo na dckazih gospodarskega razvoja. Med najboljše njegove sodelavce smemo šteti Viljema Liebknechta in in Avgusta Bebia ter Engels t. Marx je snoval že leta 18H4. prvo mednarodno delavsko zvezo, 1. 1868. je sodeloval na niirenberškem delavskem kongresu pri ustanovitvi socialistične stranke, pa tudi v Parizu je sodeloval, ko so snovali razne mednarodne tajne organizacije, ki so imele vse namen dvigniti razred delovnih siojev ter ga združiti v boju proti kapitalizmu. Ve« civilizirani delavski svet se danes sklicuje na tega Marsa, ves proletarijat ga smatra za svojega učitelja, ki je ustvaril gospodarsko hipotezo in jo utemeljil matematično. Teorija Marsova, dasi je ni mogel z materijalom, ki ga je imel na razpolago do pičice izvesti, je vendar v temelju še danes v veljavi. Gospodarski zakon koncentracije kapitala in sporadično vedno večjega izkoriščanja se ni izpremenil, dasi so posamezna domnevanja Marsova o razvoju in izkristaliziranju razrednega boja nekaj izgubila na svojem po- naj se zgane. Iz nekaterih mest so prišla poročila o požigih in vstajah, kralji prej podložni so odnehidi pošiljati davek v Solčno mesto, rudarji v zlatokopih so ae upirali in faraon ni vedel, kako bi preskrbel denar. V kratki dobi je idealizem Akri atona skoraj uničil Egipt, dežela zlatil v deželo z državnim polomom. Aknaton je moral spoznati, da njegove ideje niso izvedljive in so ostale samo želje. To ga je potrlo in umrl je v starosti 27 let. Med potratnim verskim eksperi-* mentom Aknatona je bil Tutenka-men na dvoru za razsodnika. Verovati je moral v enega samega boga, gledati kaos, ki je nastajal iz te utopije in propadanje veličastnih Teli, kjer je bil rojen. Aknatonu je sledil nek veljak po imenu Smenkara, ki pa ie umrl eno leto potem, ko je zasedel prestol. Tutenkamen je med tem letom Smenkarovega vladanja živel v mestu Aknatonovih sanj in Častil edinega boga. Za njim pa je na- stopil vladanje in pri tem nastopu prestola poročil eno Aknatonovih hčera. Od začetka so Tutenkamena imenovali Tut-ank-aton, ki razumljivo, da je prepovedal učenje vere, katero je započel njegov svak, a tako kmalu končal. Kmalu na to pa je spremenil ime v Tutenkamen ali Tutenkamun, kar pomeni »zmagovalec za velikega duhovna Amena, A a v Tebah«. Tako je prišel nazaj k moči in ljudstvo nazaj k starim bogovom. Na Čelu reakcionarnega gibanja je bil vseskozi Tutenkamen, ki je pripeljal nazaj uporno vojsko. Zatrl je vse delo Aknatona in nazaj zapisal imena starih bogov, ki jih je izbrisal Aknaton. Kjer so bili templji porumeni, jih je dal zopet postaviti in uvedel žgavno daritev. Osem let po vladanju pa je nekako izginil, kajti zgodovina ga več ne omenja, mogoče ga bodo našli v grobnici, katero v kratkem odprejo, posušenega in maziljenega kot mumijo. Po »Prosveti«. menu, oziroma se izpopo'ni!a z izkušnjami in prakso novejše dobo. Mars je bil prvi, ki je zaklical v svet o mednarodni združitvi proleta-rijftta, češ, kakor se organizira kapital mednarodno, medversko po vsem svetu, tako se mora tudi razred delovnega ljudstva organizirati med-parudno ter si priboriti politično moč s svojo mednarodno organizacijo. Mars je v svojih spisih dokazal vse, kar nam danes služi v boju za skrajšanje delovnega časa, za izboljšanje socialnega položaja, za delav-skovarstveno zakonodajo, ker poudarja, razredno razmerje, razredno razliko med kapitalisti in proletari-jatom ter obenem daje navodila, oziroma smernice, kako se bo ta kapitalistični red razvijal in kako prispe na vrhunec svoje moči, ter kako važno je, daje proietarijat pripravljen idejno in politično na ta zgodovinski dogodek v kapitalistični družbi. Mars je prvi naš učitelj. Njegovi nauki so dali podlago vsemu današnjemu delavskemu pokretu političnemu in tudi strokovnemu. V vseh slojih družbe, v vseh strankan se bavijo z Marsovimi nauki, na vse stranke je vplival duh njegov. Ne le razredne organizacije, marveč tudi kapitalistične in polkapitalistične stranke se bavijo s socialnimi vprašanji in problemi z namenom, da zavedejo vsaj del proletarijata od prave razredne socialistične ' bojne fronte. To dejstvo d'kanuje, kako silno je velik vpliv Marsovih naukov. Mi smo in hočemo ostati Marsisti v zavesti, da so nauki, ki tako globoko posezajo v družbo ter kažejo pot prenovitve te družbe, ki se more doseči z zedinjenjem proletarijata v boju za enakopravnost in svobodo človeštva ter kličemo ob tej priliki: Slava Marxovemu spominu! POLITIČNI PREGLED. Po volitvah. \i vrst naših sotrudnikov smo prejeli tale dopis, ki po nvoje razmotriva izid volitev ter ga zaradi tega priobčujemo.) Skupščinske volitve so za nami. Za nanii vsi volivni boji, za nami vsa, ob tej priliki izvršena demagogija. — Ljudstvo je volilo in s kroglico naznačilo, kako naj bo politično življenje naše države v prihodnjih letih, kako naj se uredi in ustali naše gospodarsko življenje. Jz vseh volivnih rezultatov je jasno vidna nova politična orientacija in konstelacija. — Slovenci so danes v avtonomističnem taboru. Slovenci so izročili in zaupali danes svoj voz Slovenski ljudski stranki, ki je napovedala in obljubila sigurno, gotovo učinkujoče zdravilo naših razmer. Slovenska ljudska stranka je dvignila na prapor avtonomijo, in sicer zakonodajno avtonomijo. — Hrvati so iznova afirmirali pravilnost Radičeve pasivne politike, zahtevajoč najpoprej mirotvorno se-ljaško republiko. Srbi pa so izrekli zaupanje in poverili politično vodstvo starini Pašiču, odobrivši s teni vso reakcionarno politiko narodnih radikalov. — Vodo nosi v morje oni, ki bi igral danes vlogo preroka. Kajti, nihče ne ve, kaj bo sklenil Radičev sabor, ki se snide 25. marca v Zagrebu ter bo o strankini taktiki sklepal in odločal. — Pravatako nihče ne ve, kakšnih misli bo Pašič v vprašanju revizije ustave in nihče ne ve, koga bo Pašič v vlado pritegnil. Vemo pa danes eno: Slovenska ljudska stranka je dobila od slovenskega ijudstva mandat, da pribori Sloveniji zakonodajno avtom, mijo. Slovensko ljudstvu je izreklo klerikalcem svoje zaupanje zato, ker so se klerikalci zavezali, da bodo priborili Sloveniji zakonodajno avtonomijo, z zakonodajno avtonomijo pa redne, zdrave razmere in boljše čase. Zato bomo sedaj smatrali za svojo dolžnost, da Bomo paz-no zasledovali politiko Slovenske Ljudske stranke. Poudarjamo pa že danes: Slovenska ljudska stranka ne more imeti nobene opravičbe, če bi zakonodajne avtonomije ne dosegla. Kajti ona je postavila vrhovni princip avtonomije in, če tega ne izvede, tega ne izvrši, pomeni to, da jc njena politika skrahirala in pogorela. — Prav je zato. da je dobila Slovenska ljudska stranka danes vso politično moč v Sloveniji. Klerikalci ne bodo sedaj mogli kazati na izdajalce, škodljivce slovenskega ljudstva v drugih vrstah. Nihče ne bo zastopa! v politični areni zahtev slovenskega naroda; klerikalci more!o reči: mi zastopamo slovenski narod — Zato naj gredo klerikalci v boj za avtonomijo. — Recimo pa le še eno: Kdo ve, če so ti voditelji Slovenske ljudske stranke vsaj danes že na jasnem, kako mora Izglodati zakonodajna avtonomija vsaj na papirju, kako mora Izglodati v praksi, o tein so klerikalci malo razmišljali, najmanj pa njihov general Korošec. KRATICE POLITIČNIH STRANK V SLOVENIJI: SLS Slovenska ljudska stranka (klerikalci). SKS = Samostojna kmetijska stranka (demokratska), NLS == Narodna ljudska stranka (dr. Šušteršič), NSS = Narodni socialci, JDS = Jugoslovanska demokratska stranka (dr. Žeijav), SSDL = Socialistična stranka delovnega ljudstva (enotna fronta), NRS = Narodno radikalna stranka, SSJ — Socialistična stranka Jugoslavije SRS == Slovenska republikanska stranka (dr. Novačan), SKRS = Slovenska kmetiška republikanska stranka (Radič). No^a bolgarski vlada Predsedstvo, zunanie zadeve in začasno tudi trgovino: Stambolijski, javna dela: Pavlov, poljedelstvo: O bo v, finance: Jane v, pravosodstvo: dr. Tubarinov, železnice- Atanazov, vojska: Kosta Moravjej, prosveta: Omarčevski, notranje zadeve: Stojanov. Zagonetna pisava klerikalnih listov. Pred volitvami je vladala v Slovenski Ljudski Stranki velika revolucionarnost. Sedaj po volitvah pa opažamo v njih listih devotne članke na Pašičev naslov. Ta prelevitev je karakteristična in pomeni pripravo na pot v Kanoso in popustitev v ekstremni zahtevi avtonomije. Narodni socialisti so pri zadnjih voli vah najbolj nazadovali, kar je naravno, ker niso bili dosledni zaradi upli-vanja buržaznih elementov, ki j h imajo v svoji sredi. Jasen program in nač I-nost je pač potreben vsaki resni »banki. Kaj hoče Radič? Kdo ve? Radič pravi, da še ne pojde takoj v BeU grad, marveč hoče počakati eventualno še novih volitev, pri katerih menda upa dobiti toliko mandatov v p.ečanskih pokrajinah, da bo z njimi vplivno odločeval v narodni skupščini. Nam je tostranskega pomena Radičeva politika, vsekakor je pa Radič v razvoju občutna coklja, ki veliko '“ tvori in se širokousti, ki pa ni nikdar kaj pozitivnega ustvaril. Od nje^a tudi sedaj ni pričakovati nobene resnobe, čeprav govori o republikah in podobnih stvareh. Podajanja se vrše za nastop v narodni skupščini mod Slovensko ljudsko stranko in Radičevci. „Jutro“ grozi, ker mladi demokrati niso dobili zase zastopstva v odsekih ljubljanskega občinskega sveta, dasi so združeni s starimi v Ljubljani, ki so dobili zastopstvo. V tem oziru pa naj bodo potolaženi in napravijo, kar bi ljubljanski župan obžaloval. Ce bodo kaj napravili iz maščevanja, bodo to storili na škodo ljubljanskemu občinstvu njemu kot takemu pa ne. Zdi se nam, da mora demokrate prav maščevalnost Dokopati. tepla je narod dovolj. Baroš-Delta in Reka. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo so dosoela tako daleč, da ne prinade Jugoslaviji ne Baroš ne Delta, ker Italijani hočejo, da se osnuje konsorcij od itaiiianskih in jugoslovanskih kapitalistov, ki bo eksnloatiral obrt in trgovino pod suvereno reško oblastjo. Vprašanje pa še ni rešeno. To dostavljamo radi tega, ker utegne reško vprašanje naše buržoazne politike še drugače presentrti. Qrie«ts&a konferenca prične zopet zborovati po Velik! noči menda o turških •'*-wjkxrih. Kot informator bo prisostvoval tudi Venizelos. Pogajanja med Nemčijo in Francijo. ,,r>aiiy Mail" trdi, da je informiran neposredno po virih iz Ouai d‘Or-saya, in poroča, da se je sondiranje terena za pogajanja med Nemčijo in Francijo že začelo. V Švici sta se te dni sestala švicarski bankir Leopold Dubois, ki je zastopal Francijo, ip nemški industrialec Bergmanu, ki je obrazložil Duboisu, ki je v ta namen za francosko vlado prišel v Švico, splošne smernice načrta za plačevanje reparacij, na kakršnega bi bila Nemčija oripravljena pristati. Dubois je včeraj došil v Pariz in je takoj po- setil Pincarčja, kateremu je nemški načrt pojasnil. „Dailv Mali" poroča, da trdijo dobro informirani londonski krogi, da se bodo javna pogajanja med Nemčijo in Francijo začela najkasneje v treh lednih. Z izvedbo ustave hočejo radikalci hiteti. Listi namreč poročajo, d;i se bodo vršile v najkrajšem času j -.idi oblastne volitve. Pašič je refcsi poizkusimo novo ustavo; če kaj ne bo prav, bomo na potem popravili. -— Pašičeva metoda. Lenina je zopet zadel mrtvoud. Njegovo zdravje se pa boljša. Pričel je zopet govoriti. K njemu so poklicali zdravnike z nemških in švedskih univerz. DNEVNE VESTI. Sč. dr. Stanovnik, Klemenč č, dr. Lemtž, Makuc, Tokan. Tavčar. Personalno-pravni odsek: Jeglič, Pirc ('->ačelntk), dr. Stanovnik, Albin Za'c, 0-pe'nik, Lebni, Mihevc (podnačelnik) Pestotmk, Tavčar. Finančni ttisek: Orehek, Pirc (pod- načelnik), dr. Rožič, Albin Zajc, Klemenčič, dr. L mež (načelnik), Mihevc, Rozman, dr. Ravnihar. Stavbni odsek: dr Breceli (načelnik). Jeghč, Kerč, Zajc Albin, Krhne, Mihevc, Novak, Tokan (podnačelniu), Urbančič. Šoiski odsek : Jegl č (načelnik), dr. R Žič, dr. Stanovnik, Žumer, Krali, dr. Lemež (podnačelnik), Makuc, Tokan, dr. Kušej. Obrtni odst-k: Kerč, Mozer, dr. Rožič (načeln k), Srebot, Krhne, Mihevc, Ogrin, Vidmar (podnačelnik), Ferant. S< cialn- -politič odst k: dr. Brecelj, Kremžar, P rc (podnačelnik), Žumer, Čelešnik (na elnik), Glavan, Leban, Novak, Podbevšek. Aprovizači \ odsek: Adamič, dr. Brecelj (podnačelnik), Kerč, Žumer, Klemenčič, Kralj, Pestotnik, Rozman,4 Bonač (načelnik), župan dr. Perič. Direk-torij elektra»ne, plinarne in v dovoda: Mozer, Moškerc, Orehek (načelnik), dr. Rožič, čupelnik, Krhne, Mihevc (podnačelnik), Ogrin, Rupnik. Mestne *ož-nje: Adamič (načelnik), erč, Mozer, Zajc Alojzij, Glavan, Kra j, Ojsterc, Slovše (podnačelnik), Ferant. Mestna klavnic - : dr. Brecelj (poročevalec), Lah, Ferant. Zastavi alnica: Adamič (poročevalec’*, Pirc, Čelešnik, Kramar, Podbevšek Pog-ebnl zavod: Adamič, Mozer, Ojsterc, Slovše, B^nač. Dohodarstveni ur*d: Jeglič, Moškerc (por >čeva!t c), Lah, Tokan, Urbančič. DNdpHnarna komisija: Pirc, dr. Stanovnik, dr. Lemež, Makuc, dr. Kušej. Kvalifikacijska komiS'ja: Pirc. Stanovanj>ko-gri-dbe-ni odsek: Žumer, Moškerc, Kerč (pod-načelnik(,. Albin Zajc, Klemenčič (načelnik), Makuc, Mihevc, Tokan, Rupnik. Mladi demokrati so se pri volitvah odsekov z grožnjami rdstranili iz posvetovalnice pod vodstvom poveljnika Josipa Turka iz nekdanje Kravje doline. — Sklenilo se je, da se skliče anketa glede naredbe obdavčenja nezazidanih parcel. Seje občinskega sveta se bodo vršile vsak prvi četrtek v mesecu. Mariborski župan s. Grčar in vsi socialistični občinski svetniki so podali demisijo, zaradi volitev v narodno skupščino. Isto store občinski odborniki po okoliških občinah, kjer so klerikalci dobili večino. Oklenite se svoje organizacije! Volitve so dakazale, da je močna organizacija razrednozavednih so-drugov edina sila, ki more biti kos boju, ki ga bo imel jugoslovanski proletarijat z reakcijo. Iz tega raz-logaje potreba v prvi vrsti ignorirati vse tiste „voditeije“, ki govore o tisočerih pridržkih, sejejo nezaupanje v delavskih vrstah z osebno gonjo, z nepošteno moralo in z lažmi. Močno organizacijo bomo Imeli tedaj, kadar se bomo povpraševali po prepričanju, po zavesti, po zvestobi do svoje organizacije in programa ter opustili postranske čvekarije, kdaj gre kdo spat, v kavarno in gostilno alt s kom govori.. Take stvari so za klepetulje, opravljivke in obreko- vaike v hlačah, ne pa za resne delavce, ki imajo vzvišen bojni program 7 a osvoboditev proletarijata. Z nizkotnimi čenčami se bavijo samo ljudje b ez resnobe, ki niso po srcu in prepričanju pristaši socialističnega programa. Proč s temi, sem s programom, načelnostjo in zvestobo v bojnih organizacijah socialističnega proletariata! Zahvala. Jugoslovanska Republikanska Zveza v Ameriki ie poslala po s. Franku Petriču 5957 dinarjev z namenom, da jih s. dr. Perič razdeli med zavode, ki skrha za osirotele otroke v stari Kranjski, oziroma v slov. pokrajini Od tega zneska se je nakazalo v zmislu namena Miiri-janišen 2000 Din, zavetišči na Rako nku 2000 Din in 1957 Din zavetimi na Pru©ari*»ii« tovarne ŽNIDARŠIČ & VALENČIČ, Zabg« Bunc m drug LjuhBpama, CbIj#, ===== ■•■■■■■■■■■•■■•■■■•■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■•■■■•■•■■i' Odvetnik dr. Ljudevit Perič uljudno naznanja, da preseli svojo odvetniško pisarno dne J5 rrjarca 1923 iz Dalmatinove ul. 3, v Sodno ul. štev. 12.