Darja Zaviršek
PSIHIATRIČNI ODDELEK MED BOLEZNIJO IN
NJENO KULTURNO MANIFESTACIJO
ŠTUDIJA PRIMERA (IV)
ŽIVLJENJSKE ZGODBE
SUVICA Ii\ MAGDA
Na kavo me je povabila ženska, ki jo tepe
mož in s katero sva se pogovarjali že dvakrat.
Poimenovala jo bom Slavica. V Polje je prišla,
ko ji je "prekipelo", ko ni zmogla več. Pripove-
dovala je, da je delala podnevi in ponoči,
podnevi v službi, ponoči pa je morala bedeti
zaradi otrok in pijanega moža. Kot mlado
dekle je prišla iz Bosne in v majhnem kraju
blizu Ljubljane je spoznala svojega moža. Pri-
povedovala je o svoji samoti v Sloveniji, o sa-
moti, ki jo preganja v kraju, kjer živi. Obdana
je z moževimi sorodniki, ki jo zaničujejo, za
krajane pa je pač Bosanka. Dela v tovarni kot
tovarniška delavka.
Njene oči so temno rjave, lasje so rdečkasti
in na njih se pozna trajna, ki že dolgo ni bila
obnovljena. Nemirna je, roke se ji tresejo, ves
obraz je izklesan v notranji napetosti, stiski,
utrujenosti. Okoli oči ima velike kolobarje, kot
da bi jokala. Je srednje rasti in drobne post-
ave. Kadi cigarete, pije veliko kave in govori o
svoji jezi in o svojem trpljenju. Na nohtih je
opaziti sledove starega laka za nohte, ki se še
ni odkrušil.
Bila je vesela, ker sem govorila z njo, hote-
la je govoriti še več in še v prihodnje. Pogovar-
jali sva se trikrat, dvakrat sami in tretjič z
drugo žensko, ki jo prav tako pretepa mož.
Enkrat sem videla tudi njenega moža in njene-
ga mlajšega sina, ko sta prišla na obisk. Mož je
majhne rasti, manjši kot ona, suh in stisnjenih
potez na obrazu. Videti je pripadnik nižjega
sloja. Nekje ob strani je stal majhen otrok, ki
nas je radovedno gledal.
Slavica me je povabila na popoldansko ka-
vo skupaj s svojima kolegicama, ki ju je spo-
znala na oddelku v zgornjem nadstropju. Vse
tri vsak dan skupaj pijejo kavo. Ena od njih,
najstarejša, ki je nisem poznala, je komaj spre-
govorila. Prihaja iz doma za ostarele, včasih je
pila, nekoč je hotela ubiti moža in sebe, zdaj
pa še vedno oba živita v Domu v eni sobi.
Magda je prišla v bolnišnico pred nekaj
tedni, je starejša kot Slavica, temna in bolj
trdnega videza. Pravi, da so ji popustili živci
zaradi težkega življenja, ki je bilo sestavljeno iz
garanja na kravji farmi in na kmetiji, garanja v
gospodinjstvu, moževega pretepanja in pi-
jančevanja ter sinovega zmerjanja, ko je odras-
tek Zdaj pije tudi sin in jo tudi pretepa.
Večkrat je poskušala samomor, pa si je pre-
mislila zaradi hčere. Na desno uho je gluha,
zaradi moževih udarcev.
Med pogovorom je začela večkrat jokati in
me spraševati, kaj naj naredi, ko pride domov,
kako naj se obnaša. Gospa je majhna, krepke
rasti in s polno drobnimi gubami. Ima črne
kratke lase in temno rjave, globoke oči z mo-
čnimi temnimi obrvmi. Najbolj izrazite na njej
so temne oči, ki gledajo enkrat žalostno in ne-
močno, drugič pa odločno in polno sovraštva
do pijanega moža.
Slavica je svojo sogovornico tolažila s tem,
da ji je pripovedovala, kako se je njen mož
spremenil, odkar je prišla poleti prvič iz bol-
nišnice. Prepričana je, da bo posredna izkušnja
bolnišnice vplivala tudi na Magdinega moža,
saj se bo "ustrašil, kako bo shajal brez žene".
Magdo sem srečala prvič, ko je sestram in
zdravnikom prinesla škatlo sladkarij. Spomin-
jala me je na žensko, ki je veliko pretrpela in
ki si vedno poskuša pomagati tudi sama. Njene
301
DARJA ZAVIRŠEK
dlani so bile velike in delavskega videza. Nosi-
la je črno usnjeno jakno, tako, kot so jih ljudje
včasih tihotapili iz Istanbula. Po opravkih se
vozi z mopedom. Njuni zgodbi sta podobni,
obe imata moža, ki ju tepe, obe imata sina, ki
počasi postaja, kot pravita sami, "tak kot oče",
obe se postavita zase in obe v določenih tre-
nutkih ne zmoreta več. Obe se bojita moža in
obe se bosta vrnili v okolje, kjer se bodo zlo-
rabe nadaljevale.
Slavica je prišla v bolnišnico prvič sredi
poletja 1992, Magda pa decembra istega leta.
Slednja je stara 55 let in ima 4 razrede OŠ.
Najprej je delala v tekstilni tovarni in na koncu
na svinjski farmi. Z družino živi v hiši, ki so jo
zgradili skupaj.
Zdelo se mi je, da je Slavica srečanje z
mano in z Magdo, ki jo je srečala v bolnišnici,
organizirala nalašč zame. Nekajkrat je rekla
sogovornici: "Povej, ona zbira take zgodbe; kar
povej, kako teje tepel." Bilje turoben deceni-
berski popoldan in petek. Zunaj je bila že
tema in mraz, znotraj pa zakajeni prostori in
ženske, ki so se sprehajale po hodnikih.
Pogovor je vseboval več elementov opogu-
mljanja in medsebojne podpore ob pripovedo-
vanju zgodb.
Magda: Hrbtenico sem imela bolno, sin je sedel v
gostilni, jaz sem pa garala doma na bajti. Rekla
sem možu, naj gre po sina, kje pa, samo jaz naj
bi garala! Pa nisem smela več kot tri kile
dvigniti. Leta 1959 sem bila operirana.
Slavica: Zdaj ne misli tia dedca, misli na otroke in
vnuke.
Magda: Saj mislim nanjo, na mojo vnukinjo, ki smo
jo sedem let čakali.
Slavica: Ja, na to misli!
Magda: Saj vem. Ampak kaj mi pomaga, jaz lahko
toliko tablet požrem, kaj mi pomaga, če imam
pa doma pekel. Kaj mi pomaga? Zdravila so
tudi sam strup. Ti imaš vsaj samo enega, jaz
imam dva.
Slavica: Vem. Daj, da ti povem, kako sem delala
jaz. Ko je moj prišel pijan, so otroci gledali
skozi okno in točno vedeli. Prepoznali so ga po
vožnji avtomobila. Če je bil pijan in je prišel
domov in je začel, sem se pobrala in šla z otroci
ven. Potem je šel spat in jaz sem se vrnila. Če
me je zaslišal, je spet začel rogoviliti. To je še
slabše, Če malo zaspi inje še pijan. Takrat se še
bolj skrega.
Magda: Tudi ti si veliko prestala.
Slavica: Zdaj, odkar sem bila prvič v Polju, pred
nekaj meseci, je nehal. Vsega skupaj je prišel
samo enkrat pijan domov in se takoj vlegel in
zaspal. Ne bom več prenašala tega. Rekla sem
mu: "Imaš denar, imaš avto, pojdi na sodišče in
daj tožbo za ločitev. Jaz ne bom dajala svojega
denarja, ker ga imam manj. Jaz imam otroke, ki
jim moram za knjige dajati. Če ti ni všeč mir v
bajti, se poberi in pojdi." Pa misliš, da je šel?
Pa takrat, ko je rekel, da bo policijo klical, ko
sem ga zaštihala. "Pojdi, pokliči jo!" sem rekla,
"da vidimo, kdo je pameten in kdo je budala!"
Magda: Kaj si naredila?
Slavica: Z nožem sem ga, saj sem ti pravila. Takrat,
ko sva prišla z morja. Ko so se take stvari doga-
jale. Če si tiho, pravi, zakaj si tiho...
Magda: Potem je zmeraj baba kriva. Tako pravijo.
Moj mož ne bo nikoli rekel žena, ampak baba.
Je rekel, če bo ženska izvoljena na volitvah, se
bom obesil.
Slavica: Pa naj se!
Magda: Škoda štrika, sem rekla. "Poglej, ali so
žene za poteptati?" sem ga vprašala.
Slavica: Moj pravi, babe so za prat, pa za otroke, pa
za pospravljat, pa še za službo. Sem rekla: "Kaj
si normalan? Vse tri vogale bomo podpirali!
Kako je tebe sploh mati vzgojila? Jaz svoje vsaj
kuhati in zlikali učim!"
Magda: Moj isto. Moj mož ni imel ne matere ne
očeta. 6 let je bil star, ko ga je mati dala v rejo.
Jaz ga razumem, da je imel težko otroštvo. Jaz
sem tri leta v šolo hodila, ko je bila vojna in
zato imam tri leta neocenjeno. Danes imajo otro-
ci vsega, pa se nočejo učiti. Pa še sin je tak, ker
mu je oče vedno potuho dajal.
Slavica: Moja tašča je pred kratkih priznala, da je
bila slaba mati. Zato on ne zna dati ljubezni
meni in otrokom, on zna samo komando držat.
Magda: Moj isto, ne ve, kaj je mamina ljubezen.
Slavica: Ne vem, ali tvoj tudi tako govori? Tolče po
mizi in govori: "Jaz sem tukaj glavni, jaz sem
tukaj glavni!" Pa kaj si ti tukaj glavni, kure te
gleda, čisto po domače! Jaz zaslužim, ti zas-
lužiš, jaz podpiram več kot tri vogale, pa še tebe
poslušam, pa ti misliš, da bom tako plesala, kot
boš ti špilal.
Magda: Točno!
Slavica: Dosti je tega! Enkrat se mi je ob šestih zve-
čer pritisk tako povečal, da me je rešilec peljal
v zdravstveni dom. Zdravnik je rekel, psihični
pritisk in izčrpanost. 49 kilogramov sem imela.
302
PSIHIATRIČNI ODDELEK MED BOLEZNIJO IN NJENO KULTURNO MANIFESTACIJO (IV)
Magda: Avgusta sem se hotela utopiti v Zbilju. Šla
sem z motorjem in bila tako šibka, da nisem
mogla speljati klanca, zato sem šla nazaj. Moja
teta mi je rekla: "Ko ti bo najbolj hudo, se na
Marijo spomni!" Potem sem mislila na hčerko.
Kaj bi s hčerko naredili, če bi jaz to naredila?
Hčerka ima otroka iz epruvete. Reva je vsa
razrezana, trikrat je splavila, pa bi vse dala za
otroka. Zdaj ima pa še taščo tako. Koje prišla iz
bolnice, mi je moj mož rekel: "Ali te ni sram,
ker imaš jalovko?" Ko je hčerka prišla domov,
sem ji povedala, kaj je rekel oče. Saj bi bilo
bolje, da ji ne bi, je tako jokala na ves glas.
Slavica: Tudi jaz sem že večkrat mislila na samo-
mor. Tudi moja tašča je slaba. Ko sem prvo dete
mrtvo rodila, je rekla: "Bolje mrtev kot zdrav."
Tako sem delala, po dvanajst, šestnajst ur, da se
z možem ves teden nisva videla, do nedelje zju-
traj. Potem sem enkrat hotela vzeti za likat in
sem našla liste, na katerih je pisalo: "F. pusti
Bosanke, Bosanke so Ciganke, kradejo, oženi
eno kmečko Slovenko." Si lahko predstavljaš,
kako me je srce bolelo? Noseča sem bila, pa me
je začela ven iz bajte poditi. To je bilo 1977, in
rodila sem mrtvo dete. Rekla sem tašči: "Kako
bi ti bilo, če bi tvoja hčerka rodila mrtvo dete,
tako kot je to od tvojega sina zdaj?" Shujšala
sem za 10 kilogramov. Prvo leto, ko sem se po-
ročila, sem shujšala za deset kil, iz 59 na 49,
potem sem imela 46 kilogramov. Ko mi je gine-
kolog zrihtal zdravilišče, je rekla tašča: "Skoda
denarja."
Magda: Jaz sem rekla, zdaj grem kamor koli, samo
domov ne grem več. Tako me je tepel, da na to
uho nič več ne slišim. V bobenČku imam lukn-
jo, zdravniku nisem povedala, da je to naredil
mož. Rekla sem mu, da sem okna čistila in z
okna padla.
Slavica: Tudi jaz sem ves Čas skrivala, ves čas sem
skrivala, potem so mi enkrat v službi rekli: "Ali
si neumna, kaj skrivaš? Pojdi k zdravniku s
tako roko!" Vse je bilo plavo, uhan mi je strgal
iz ušesa. Hotel meje vreči čez balkon, pa sta se
mala sinova vrgla nanj. Ves dan sem delala, na
nočnem šihtu sem delala z mešalcem, pa za tri
otroke moram skrbeti. Natepel me je, ker sem
otrokom kupila majhne avtomobilčke, zaradi
tega me je šel tepst. V službi so mi pomagali.
En dan so namesto mene delali, da bi jaz šla k
zdravniku. Potem sem šla k zdravnici in sem ji
rekla, da sem s kolesa padla. Pa je rekla
zdravnica: "Tole, kar je na vratu, ni od kolesa."
Potem sem povedala. To je bilo prvič. Veste,
zakaj sem jaz skrivala, ker nisem Slovenka in
mene takoj obsodijo. Enkrat sem se uprla. Prej
sem vedno čepela in čakala, da me je tepel.
Zdaj grejo vmes tudi otroci: "Če boš ti mamico
tepel, bomo mi tebe!" Saj sem mu rekla, tako
ljubezen kot boš dal, tako boš dobil nazaj!
Magda: Vsak mož lahko babo natepe. Otroci so
živčni.
Slavica: Ta večji poba je živčen. Zdaj je v puberte-
ti, zdaj bi največ mamo rabil, kje se nahajam?
Tukaj! V nedeljo, ko so bili na obisku, je mož
rekel: "Pobu daš štiri lubčke, meni enega." "Ti
imaš zadosti enega," sem mu rekla. Me smo bo-
lane na živčni bazi.
Magda: Ko sem se hotela utopiti, sem razmišljala,
kakšna sramota bo to, ko me bodo ven potegnili.
Potem sem čakala, da se bo noč naredila. Mimo
je prišel nekdo s čolnom, obrnila sem se in šla
peš vse do doma. Uro in pol. Mene moj mož
tako poniža. Saj je delaven, vendar denar in
pridnost nista vse. Nikamor noče iti z mano.
"Kurba bosanska," mi pravi, ker sem med Bo-
sanci delala. Sem mu rekla: "Vsak ta slab Ro-
sane je boljši od tebe. Bosanci čuvajo žene."
Slavica: Oni jim zlato kupujejo in vse drugo. No,
dobi se tudi slabih, saj pravijo, v vsakem žitu
slabega mora biti. Tudi moj foter je pil, pa ni
pri moji materi nikoli pozabil na god, na rojstni
dan, vedno ji je kaj kupil. Moj mož pozabi. Če
naštimam kosilo, mi pravi: "Kakšen praznik pa
je danes, daje tako kosilo?"
Magda: Koje bil moj rojstni dan, meje tako v noge
brcnil, da naslednji dan nisem mogla na nogo
stopiti, namesto da bi rožico prinesel. Ker je bil
fajhten. Mene lahko danes ubije, pa drugi dan
ne bo vedel. Drugi dan je Čisto tiho, ko ga pe-
v
glam. Cisto tiho. On je že tako prepit, na glavi
ima toliko poškodb, da ne ve več. On je bolj po-
treben zdravnika, kot sem jaz. Jaz si upam žive-
ti brez zdravil, če bi imela prijazno besedo
doma od moža in od sina in mir. Brez zdravil.
Jaz imam že tako vrečo zdravil doma, kaj mi po-
maga! To je sam strup. Na zaprtem oddelku sem
dobila 17 ali 15 injekcij. Zdaj dobim pa samo
en rjav tabletek. Danes sem dobila dva, ne vem
zakaj.
Slavica: To je za živce. Za pomirjenje živcev. Jaz
dobim trikrat na dan po eno isto. Ne vem, kako
se imenuje.
Magda: Zakaj sem pa danes dva dobila?
Slavica: Zato, ker si tako živčna. Ljuba duša. Jaz
303
DARJA ZAVIRŠEK
sem ludi vprašala, zakaj so bele kapsule, ki mi
jih dajejo zjutraj in zvečer. Pa smo mi rekli, da
je to za naravne potrebe, če te ledvice dajejo ali
kaj podobnega. To ni niČ hudega. Zdaj imam
eno rumeno in eno rdečo kapsulo.
Magda: O, kaj sem jaz že vse pretrpela. Enkrat sem
se hotela obesili, pa nisem znala zanke naredit.
Slavica: Zdaj imaš za koga živet.
Magda: Ja, zdaj imam za mojo vnukico. Pol bajte bo
od nje, jaz ji bom to po smrti zapisala. Zdaj živi-
mo vsi skupaj. Mož od hčerke je zlata duša, ima
pa hudo mamo. 72 let je stara, vse bi najraje
sama naredila. To je bila največja bajta v vasi,
pa gostilna je bila v hiši. Hčerka seje sedem let
borila za kopalnico, da je mali pustila, da sta
naredila. Zdaj sta pri nas samo začasno, ker še
otroška sobica ni urejena. Sobico sla z lesom
obložila. Včasih sem ji že ob štirih zjutraj prine-
sla jest, rekla sem ji: "Ce ti ne boš jedla, tudi ta
mala ne bo imela kaj jesti." Eno kilo je že gor
vzela, štiri centimetre pa je že zrastla. Imela je
3,18 kilograme, kol moj sine, ko sem ga rodila.
Na porodu je skoraj izkrvavela in ledvice so ji
odpovedale. Ob dveh ponoči je rodila in od dva-
najstih opoldne je bila v porodni sobi. Ko sem
jo jaz zagledala! /Sklene roke./ Drugi dan smo
šli na obisk in je sestra rekla: "Saj ni obiskov,
ona je na intenzivni. Otročka boste vi- deli."
Jaz sem rekla: "Tako rada bi videla hčerko."
Dovolila mi je za dve minuti. Potem pridem tja,
jaz sem v šok padla, ko sem jo videla. Sem
mislila, da bo kaj boljše, zdaj ko je upokojen.
Ze 31 let sem poročena, pa še nisem imela
enega tedna mirnega. Včasih je pi'išel sin krvav
domov, včasih mož, od pretepov in od promet-
nih nesreč. Zdaj mi včasih pravi: "Kurba bo-
sanska, no, kje je kaj tvojega, kje? Rad bi videl
tvojo polovico!" Pa kako sen» gurala pri bajti.
Slavica: Jaz imam črno na belem, jaz sem zaščite-
na, polovica je moja, polovica je njegova. Moji
otroci padejo takoj v jok, ko se mož začne dreti.
Magda: Tako sem šparala, sama s svojim dinarČki
sem parcelo kupila, leta 1974. Srce se mi para,
ko mi to reče.
Slavica: Včasih sem brez volje, komaj skuham, pos-
pravim. Potem pa se vsedem ob okno, pivo si
dam pred sabo in premišljujem. Od otroštva do
vsega. Ljubi Bog, kaj sem jaz zagrešila, da me
tepeš od dveh let naprej, ko sem ostala brez
mame? /Jok./ Kaj sem zagrešila, kaj sem naredi-
la? Pravijo, na drugem svetu boš boljše živel,
daj mi na tem svetu, da živim dobro!
Magda: Me imamo že na tem svetu pekel.
Slavica: Na onem svetu nam bo tudi dal.
Magda: Ne ne, ne bo dal. Bomo prišli vsaj v vice.
Ne bomo prišli v pekel.
Slavica: Rekla sem si, ko bom umrla, bom hodila
vse tiste strašit, ki so me zajebavali.
Magda: Mene mogoče res Marija merka, če pomis-
lim, kolikokrat sem že hotela samomor narediti.
Ena soseda pravi: "Ali si neumna, da bi se zdaj
umaknila, da bi dedec drugo v hišo dobil? Zdaj,
ko je hiša gotova."
Slavica: Ti bodi pametna, zrihtaj si dokumetacijo,
da si ti tudi kupila stvari. Daje pol tvojega.
Magda: Imam vse račune, vse spravljam.
Slavica: Možje rekel: "Otroke bom jaz obdržal." Pa
je sin rekel: "Mi bomo ostali pri mamici."
Magda: Ko je moj sin trezen, se vedno zame po-
tegne. Ceje trezen.
Slavica: Ne vem, kakšni bodo moji, zdaj so še
majhni.
Magda: Moj sin je tako priden, vse dela, gara, zida
v
pri privatniku. Včasih zapije ves denar. Ce me-
ne ne bi bilo, ga že dolgo ne bi več bilo. Včasih
se je zastrupil od pijače. Možu sem rekla: "Poj-
di gor pogledat, kaj je s K." Pa mi je rekel: "Če
je tako pijan, ga še na cesti ne bi pobral." Kdo
je kriv za to, sem vprašala. Kriv si ti, zmeraj si
ga zagovarjal. Vse dni se je potepal, ti pa nisi
šel za njim. Moj sin vsak dinar v gostilni pusti,
pa je star 30 let. Ni prav, da je sok v gostilni
dražji kot alkohol. Ko je bil moj mož mlad, so
mlade fante, ki so se prikazali v gostilni, sta-
rejši moški iz gostilne nabrcali. Tudi policija bi
morala ukrepati.
Slavica: Jaz sem stara 37 let, moj mož pa je 43.
Magda: Ampak veš, da zgledaš starejša kot 37 let,
zato ker imaš tako življenje. Jaz sem bila 55.
Slavica: Zdaj smo si že malo opomogle, ko bi nas
doma kdo videl, kot Kristusi smo, pa prejokaš,
pa ne spiš, pa drug dan sam ne veš, kaj bi nare-
dil. Drugi dan, ko je trezen, pa mu govoriš, kaj
je bilo.
Magda: Bo že boljše, ko bo pod zemljo.
Slavica: Najboljše bi bilo, ko bi človek lahko poz-
abil. Ampak, kako boš pozabil take stvari? Prej
sem bila pri dr. A. On me je samo provociral,
namesto da bi me pomiril. Imela sem strašno
otroštvo, koruzni kruh in marmelado sem jedla
trikrat na dan.To je tako. Moj mož je v kraju,
kjer živimo, domačin, jaz sem pa tujka.
Magda: Zdravnik mi je rekel: "Koliko so žene
pretepene zaradi ljubic, koliko!"
304
PSIHIATRIČNI ODDELEK MED BOLEZNIJO IN NJENO KULTURNO MANIFESTACIJO (IV)
Slavica: Pa tudi zaradi alkohola.
Magda: Babe je lahko pretolČi! Včasih, ko spijem
dva pira, sem močna, drugače pa si ne upam
nič nazaj reči. Enkrat sem rekla dedcu: "Enkrat
te bom tako pregonila, to bo padalo." Naš je
močan! Jaz sem reva, če ga pa en deci ruknem
ali dva, takrat sem moČna. Se ne pustim. Samo
zdaj, ko vidim, da je mož že tako daleč, se raje
umaknem. Ko pa pridem nazaj, me zmerja:
"Kurba bosanska!" Čeprav je suh, vendar težko
dela. Direktor je rekel: "Takega delavca nismo
še imeli in ga tudi ne bomo veČ imeli, kot je vaš
v
moz.
Slavica: Moj je tudi močan, ker vreče vzdiguje,
ampak jaz se spravim na njega. Enkrat me je
sin na kaseto snemal, ko sva se kregala. Ko je
mož odšel, mi je rekel sin: "Mami, zdaj boš pa
nekaj poslušala." Sem govorila tako grde be-
sede, da me je bilo sram. Če bi šla s tem na so-
dišče, me je sram zase, čeprav je on govoril isto.
Ce bi šla na sodišče, bi rekli, da sem jaz bolj
nora, kot je on.
Magda: Vedno izpade, daje baba žleht.
Slavica: Rekli bi, da je ona kriva.
Magda: Z nikomer si ne morem pomagati. Moja
prva soseda je tako živčna, mož ves Čas dela.
Jaz ji nimam kaj zaupat. Saj ima sama take
težave. Ona je sama neprijazna do svojih otrok,
vedno morajo biti doma, samo tuli. Njena hčer-
ka ima že drugo bajto. Čudna baba.
Slavica: Jaz sem tudi tako živčna, zato moram kadi-
li. Takoj ko začnem o tem govoriti, se začnem
tresti. Bolje cigareti kot pijača.
Magda: Kaj pa pljuča?
Slavica: Kot otrok sem imela rano na pljučih, pa so
me rešili.
Magda: Ti imaš majhne otročke. Koliko je tvoja
najmlajša stara?
Slavica: Tri leta, najstarejši pa 12 let.
Magda: Kaj bodo sami, če boš ti toliko kadila?
Slavica: Otepala se bom z vso silo, toliko, da bodo
prišli do kruha, potem pa tudi. Če crknem! Ce
me ni pobralo v 15 letih zakona in v otroštvu,
ko sem kadila, ko sem bila stara 15 let, me tudi
zdaj ne bo. Foter mi je dal kadit. To je edino,
kar mi je dal. Samo delala sem doma, nikoli
nisem šla s kolegico ven s kolesom ali v disko.
Tega sploh nisem poznala. Sestro, ki je tudi v
Sloveniji, sem rihtala.
Magda: Delala sem na kravji farmi, 26 let v tistem
betonu. V molzišču, v tistem smradu, nobena ni
toliko zdržala. Pa mi je bilo hudo, ko sem šla.
Zaradi dela bi še vedno delala. Enkrat sem
imela živčni zlom, ko so prišli molst tehniki,
nihče ni nič umil, drek je v tulce tekel, samo da
je bilo hitro. Jaz sem jokala, ko sem to gledala.
Me smo umivale vimena, imele smo predpas-
nike, ti pa nič. Samo tulce gor, pa zdravo: "Saj
ga mi ne bomo pili." Jaz sem si svoje mleko
sama namolzla, drugače ga ne bi nikoli pila.
Krave so od tulcev zbolele, dobile mastitis, vsa
vimena so imele zatečene. Kakšne krave, po 30,
35 litrov so dajale, take krave so šle v klavnico.
Zaradi takih! In to so pili dojenčki. Kravce so
imele vimena gnojna, tehniki pa so samo tulce
gor nataknili. Včasih sem rekla: "Krava še ni
pomolžena, jaz jo poznam, kot sebe!" On pa,
samo da je hitro šlo naprej, da je še doma lahko
pomolzel. Jaz sem jokala.
Slavica: To je tako kot tisti, ki imajo doma kmetijo
in rečejo, če bo dež, bom prišel delat, če ne bo,
bom delal doma. Jaz sem morala delati pa za
dva, plače sem dobila pa za en drek. Zato sem
rekla, raje bi videla, da bi bila doma, da bi vsaj
svojim otrokom kaj dala, da ne bi bili tako ob-
' Čutljivi.
Magda: Moja hčerka mi je rekla, da sem vse sinu
dala, da sem vse njemu nudila, daje bil mamin
ljubček. Sama sem rekla: "Nikoli nisem razlike
delala med tabo in si netom." Enkrat je sin v
jarku ležal. Rekla sem hčerki, če boš ti imela
tako izgubljenega otroka, kot je tvoj brat, potem
boš videla. Meni se je srce paralo. Enkrat sem
moža lovila okoli bajte, drugi dan pa sina.
/Joče./
Slavica: Moje otroke imam vse tri rada, otroci vedo,
da jih mamica enkrat ali dvakrat na leto načo-
ha, za naprej in za nazaj. Otroke sprašujejo, kdo
je bolj hud, ati ali mami. Ati kar naprej Čoha,
mamica pa enkrat, dvakrat na leto. Enkrat
enega, enkrat drugega. Da ne reČe eden, da je
dobil več batin kot drugi, enako sta jih dobila.
Sama sebi se čudim, da še toliko zdržim. Saj
rečem, človek je še slabši kot žival.
Magda: Kaj sem jaz doživela na zaprtem oddelku.
Jaz sem v svoji hiši tri mesece ležala v sobi.
Nisem si upala kure nafutrat, tako me je bilo
strah. Ljudi sem se izogibala. Sram me je bilo,
ker sem notri ležala. Mož je prišel domov in
mene je bilo sram. Cel dan sem bila doma, v
pokoju, pa nisem kosila skuhala. Sin je kuhal
kosilo, da ni bil ati brez kosila. Mož mi je rekel,
da naj se mi vsaj kure in maČke smilijo, če se
mi že on ne. Vsaj kure in mačke naj nafutram.
305
DARJA ZAVIRŠEK
Meni je bilo vse gladko. Enkrat sem usmerjala
promet. To se je zgodilo že pred dvemi leti, ko
sem šla na polikliniko. Povedala sem, da sem
se bala moža in vsega. Jaz imam ta strah v sebi,
odkar je moža avtobus zbil, jaz pa sem bila
zraven z otročki. Takrat sem dobila prvi strah.
Če ga ni bilo domov, sem vedno rekla: "Zakaj
mi ne poveš, da te ne bo, da boš ostal v gostil-
ni?" Niti sekunde nisem zaspala, zjutraj pa sem
morala ob štirih vstati in na roko krave molsti.
Slavica: Potem ti pa pride domov pijan, in človek
se počuti butca. Enkrat, ko je bil spet nasilen,
sem poklicala policijo. Ko so bili policaji na
stopnicah, je spet začel: "Bla, bla, bla!" Policaj
je rekel: "Bodite tiho, ker vas bomo sicer odpel-
jali! Ženo in otroke pustite domov!" Od takrat
me sosedje ne marajo. Potem je šel v špajzo in
vzel pijačo. Jaz pa budala, taka budala sem
bila, z otroci sem šla gledat, če se ni šel slučaj-
no obesit. Eno uro sem ga iskala po okolici. Ko
sem ga zjutraj našla v postelji, sem si rekla,
kako sem lahko tako neumna, da ga grem iskat
naokoli. Moral se mi je zares smejat. Včasih me
tako skrbi. Včasih samo gledam, kdaj bodo
prišli policaji in rekli, danes se je mož zaletel z
avtomobilom ali se ubil. Meni je vseeno, če
dobi kakšno babo. Se rajši vidim, poberi se in
pojdi. Mene je strah, da se ne zaleti z avtom, jaz
nimam denarja za pogreb, pa denaija za od-
plačevanje avta.
Magda: Včasih me pogleda v oči, ko pride v kuhin-
jo, jaz že vem, da moram bežat.
Slavica: Enkrat je prišel domov in sem rekla: "Ti si
spet pil!" On je rekel, da sem hujša kot policaj,
ker ga takoj zavoham. Spremenil se je, odkar
sem tukaj. Tvoj se bo tudi. Zato ti pa rečem, ne
tišči domov, ko ti bo zdravnica rekla, da lahko
greš, pa pojdi.
Magda: Na vikend bi rada šla. Ne bom šla domov,
šla bom k moji nečakinji. Domov ne grem.
Zadnjič, koje prišel na obisk v bolnico, sem ga
odslovila.
Slavica: Nihče nam ne bo pomagal. Same si mora-
mo pomagati.
Magda: Kaj sem jaz že vse preživela. 13 let sem
bila stara, ko sem šla od doma. Ob 4 zjutraj sem
bila že na njivi in okopavala koruzo in krompir.
Do riti sem bila mokra. Včasih je bilo veliko
ljudi pri hiši, danes paje malo ljudi.
Magda: Ali sem ti pravila, kako so me odpeljali,
namesto da bi dedca? Jaz se nobenega policaja
ne bojim.
Slavica: Jaz sem morala 50 tolarjev plačati, ker sem
se vozila brez luči, pa sćm imela sina na kolesu
in polno vrečk. Ko sem kolo vlekla v breg, sem
luč izklopila in na vrhu hriba je nisem takoj
vključila, pa so ravno policaji prišli. Sem rekla
policajem, ali sem jaz kriva, če je to kolo 30 let
staro, da se ne vidi, čeprav je luč delala. Nisem
hotela plačat, pa so mi rekli, da bom morala v
zapor za trideset dni. Sem rekla, da rada grem,
saj se bom vsaj spočila. Veš, kaj mi je ena žen-
ska rekla: "Zdaj imaš probleme z možem, ko
bodo otroci zrasli, boš imela probleme z njimi.
Zdaj zaradi moža ne spiš, takrat ne boš zaradi
otrok, ko se boš tresla, ali bodo srečno prišli
domov ali ne." Same skrbi.
Magda: Majhni otroci, majhne skrbi, veliki otroci,
velika briga.
Slavica: Ko še niso v šolo hodili, sem rekla, ko bi
vsaj začeli v šolo hoditi. Zdaj je še hujše. Vča-
sih nimam denarja, da bi jim kupila tiste
knjige. Enkrat sem svojega tako pretepla, da
sem ga skoraj zadavila. Bil je tako pijan in
potem mi je kar nekaj reklo v glavi, naj ga hu-
diča pri miru pustim. Jaz bi nastradala. Bil je
tako pijan, da ni vedel, da sem ga natepla.
Magda: Ti bi nastradala, zaprli bi te.
Slavica: Potem bi govorili, pijana baba je deca za-
davila. Enkrat je prišel pijan domov, pa me je
začel obtoževat, da sem se kurbala naokoli.
Rekla sem rnu; "Kje, ali z otroci, doma?" Potem
sem ga zagrabila za lase. Drugi dan je gledal,
od kod je obtolčen. Mislil je, da je s kolesa pa-
del. Čez tri dni sem mu povedala, da sem ga jaz
natepla, in če bo drugič še to govoril, sem mu
rekla, ga ne bom samo natepla, ampak ubila. Pa
tudi če deset let dobim. Socialna bo vzela
otroke, bajto mi ne more nihče vzeti, bajta me
bo počakala. Ko sem prišla poleti prviČ v bolni-
co, je bilo zato, ker sem ga z nožem zaštihala.
23. julija. Zdaj je december in sem drugič tu.
On zdaj ne pije več, zdaj je vse v redu, vendar
jaz nimam več živcev. Meni so živci šli. Ropo-
tanje, vpitje, nakladanje. Če rečem: "Nehaj mi
nakladat!", to pomeni, naj me pusti pri miru.
Magda: Stokrat raje sem bila na zaprtem oddelku,
ker ni bilo tega vpitja, kot je tu.
Slavica: Kako se boš pa zdravil tu, ob tem vpitju?
Magda: Mene injekcije držijo, doma ne vem, kako
bo.
Slavica: Zadnjič, ko je prišel mož z otroci na obisk,
sem mu povedala, kaj ste me vprašali /v vpra-
šalniku/. Kaj mi je bilo najlepše v življenju. Pa
306
PSIHIATRIČNI ODDELEK MED BOLEZNIJO IN NJENO KULTURNO MANIFESTACIJO (IV)
sem vam odgovorila, moj brat in moji otroci.
Mož je bil čisto tiho, je mislil, da bom rekla, da
mi je bilo najlepše v življenju to, da sem se z
njim poročila. To ne bo dočakal.
Magda: Ko sem sama, vedno premišljujem o tistem
letu, ko sva se spoznala in ko sva še živela pri
tašči in se je vedno za mene potegnil. Tisto
mora priti nazaj.
Magda: /Joka./ Včasih sem vse noči jokala, ker
nisem imela komu potožiti. Imela sem le take,
ki so mi privoščili.
KOMENTAR
Ta dialog razkriva negativne učinke nasilja
v družini na duševno zdravje žensk, govori pa
tudi o součinkovanju različnih dejavnikov na
vsakdanjo realnost žensk. Slavica je oseba, ki
je definirana s statusom tujke v dominantni
kulturi. Je Bosanka in tovarniška delavka
hkrati. Klasični patriarhalni vzorec zahteva od
nje skrb za otroke, ki jo po eni strani hrabrijo
in ji dajejo moč, da zdrži v nevzdržnem odnosu
z možem, po drugi strani pa jo bremenijo s to-
talno odgovornostjo za njihovo prihodnost.
Čeprav skrbi za otroke in opravlja poleg pla-
čanega tudi skrbstveno delo, ji to ne prinaša
boljšega ekonomskega statusa in večje avtono-
mije.
Slavica nima socialne mreže, iz katere bi
črpala neposredno pomoč pri delu in emoci-
onalno podporo. Ko ne zmore več, je bolniš-
nica edini način umika iz nevzdržne vsakdanje
realnosti. Bolnišnica je v nekem smislu azil, pa
tudi sredstvo, s katerim se bori proti možu, ko
vse drugo odpove.
Slavica je govorila tudi o trpljenju ob rojst-
vu mrtvorojenega otroka, ki ni pomenil le trav-
matične izgube, temveč ji je prinesel tudi
obsojanje s strani sorodnikov. V okolju, kjer so
reproduktive sposobnosti sinonim za žensko
identiteto, je vse, kar gre narobe v življenju
otrok, krivda žensk. Prizadeta doživlja torej
trojno deprivacijo: kot tujka, kot revna ženska
in kot oseba, ki doživlja nasilje v partnerskem
odnosu. Prepletenost tega trojega ji onemogo-
ča, da bi se v njenem življenju kaj spremenilo,
in negativno vpliva na njene "živce", na njeno
duševno zdravje.
Magda je v podobnem položaju, saj ima
tudi ona dolgoletne izkušnje z nasiljem. V
tradicionalnem okolju se mora, kar je značilno
za številne posameznice, bojevati za del dru-
žinskega imetja, ki je v resnici njen. Za kmeč-
ka okolja je značilno, da ženska, ki je vse
življenje delala za kmetijo, pogosto ostane
brez imetja, ki je po patriarhalnem vzorcu na-
pisano na moževo ime. Ekonomska odvisnost,
ki je posledica spolne pripadnosti, mnoge žen-
ske pripelje v položaj totalne odvisnosti od
partnerja. Čeprav opravljajo dvojno ali trojno
delo, ostajajo še vedno ekonomsko odvisne,
Magda doživlja izkušnjo dvojnega nasilja:
od moža in sina, ki je prevzel ne le klasični
vzorec odvisnosti od alkohola, temveč tudi na-
silno ravnanje do žensk. V očeh moža je kriva
za to, kar gre narobe v življenju njunih otrok:
za sinovo odvisnost in hčerine ponesrečene
poskuse, da bi donosila otroka. Še več, tudi
Magda je tako kot Slavica v moževih očeh ne-
vredna kot ženska in kot zakonska žena. Njeni
poskusi samomora so bili poskusi umika iz
nevzdržne realnosti, pa tudi apel okolju, da bi
ji pomagal v stiski (npr. soseda).
Za obe ženski je značilno, da na izkušnje
nasilja ne reagirata le s pasivnostjo, temveč
zdaj, ko sta starejši, tudi z nasiljem. Njuno pri-
povedovanje o nasilnih partnerjih je mešanica
sovraštva in zavedanja o tem, da bosta z njima
morali živeti naprej. Vidik sovrć\štva v nekate-
rih primerih privede tudi do uboja nasilneža,
kar je implicitno razvidno iz njunega pripove-
dovanja. Take obravnave žrtve-storilke pozna-
mo zlasti iz anglosaksonskega sveta, kjer je
preživeto nasilje v veliko primerih olajševalni
dejavnik pri obravnavi.
Tudi Magda nima socialne podporne mre-
že, element emocionalnega opogumljanja so
po klasičnem ženskem vzrocu otroci: njena hči
in vnukinja. Vprašanje pa je, kaj se zgodi, ko
tudi ta del emocionalne podpore odpove. Prav
gotovo je treba v tej perspektivi razumeti visok
delež psihiatrične hospitalizacije žensk, ki os-
tanejo same po odhodu otrok od doma, in nji-
hovo visoko samomorilnost, ki je med njimi
najvišja po 60. letu starosti.
Obe ženski se zavedata, da imata malo pra-
vic in da nimata pravne varnosti, ki bi ju bra-
nila pred nasilnežem. To pa jima implicitno
pripoveduje tudi o njunem družbenem statusu,
ki je v tem kontekstu drugorazreden. Govori
pa jima tudi o njih samih in sporočila, ki jih iz
307
DARJA ZAVIRŠEK
takega odnosa sprejemata producirajo občutke
nevrednosti, negativnsti, ničvrednosti.
Obe sta pripovedovali o običajnih občutkih
sramu, ki jih poznamo iz zgodb večine prete-
penih žensk. Sramovali sta se dejstva, da ju
moža pretepata, in šele dolgoletno trpljenje in
spodbude drugih ljudi so vplivale na to, da sta
o tem spregovorili. Slavica je na koncu pogo-
vora izrazila implicitno upanje, da se bosta z
možem spet tako razumela kot takrat, ko sta
se spoznala. "Tisto mora priti nazaj," pravi
Slavica in s tem ponovi verovanja mnogih, ki
po dolgih letih preživetega nasilja verjamejo,
da bo nekoč spet vse dobro.
Ženski se zavedata, da je njuno bivanje v
bolnišnici začasen umik in da imajo njune po-
trebe malo skupnega z bolnišnično ponudbo.
Ko ju bodo odpustili, se bosta vrnili v okolje,
polno stresov, poniževanja in skrbi. Vseeno pa
ostaja bolnišnica edini prostor, kamor se lahko
umakneta in kjer imata čas "pomiriti svoje
bolne živce".
Prepletenost negativnih dejavnikov, kot so
slojevska pripadnost, kmečki patriarhalni spol-
ni vzorec, nacionalna pripadnost, fizično
nasilje, neplačano skrbstveno delo in daljše ob-
dobje bivanja v ogrožujočem, stresnem odnosu
je torej temelj za vstop v psihiatrično bolnišni-
co. Izhajajoč iz potreb uporabnic, je razvidno,
da bi prizadeti potrebovali drugačne skup-
nostne službe, ki bi jim pomagale spreminjati
njihovo obremenjujočo socialno situacijo.
(Se nadaljuje.
Literatura ho navedena na koncu zadnjega dela.)
308