Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. - številka 66 jManovitelji: obč. konference SZDL In Tni.ce' Krai>L Radovljica, šk. Loka ^rzli — Izdaja CP Gorenjski tisk ^/OJ- Glavni urednik Anton Miklavčifi "zgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 28. 8. 1971 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vtf^j KRANJ Odprli smo novo specializirano trgovino za prodajo nogavic Elita Nogavičar v Škof ji Loki, Mestni trg 6. Vab birno vas, da si ogledate bogato zalogo vseh vrst nskih, moških in otroških nogavic. Trgovsko podjetje Elita Kranj otrok in cesta S i 2 *e šo,sk»h počitnic. Uovo šniP!embrom se Prične Da. ^ ,°,sko leto, s tem dnem ta tis0x°do odprla šolska vra- V kran*"1 prvoš<>lcem. Samo otrok !_ obč*nl bo 1091 klopi Prvič sedlo v šolske °bcin' vseh petih gorenjskih »fvošo, Pa bo letos kar 2814 •kunno^* Za staršc, šolo in uP«ost starše, Solo In *ebna 1 s tem nastane poka^ rh >n odgovornost, n« POskil, ,,: j- Dtrocj Poskrbeti, da bodo Poti v ^arn' v prometu na Br«, . 0,0 m iz šole domov, »lej VečV°ma so starši že do-"GaJo) aH manj (včasih pretil *krbeli za splošno In •Voji^ ? l,rometno varno: i Cey, v ^r,ezskr°nih ncbogljen-*>il0 . bli*nji okolici doma je Je otroknekoliko »ažje, saj se ^rst„„ ^»"adl stalnega nad- stva in opozarjanja star- šev največkrat dobro izogibal nevarnostim na cesti. Z obiskovanjem šole pa otrok že sprejema neko resno obveznost, in se tudi znajde v popolnoma neznanem okolju. Zaradi svoje nebogljenosti in otroške brezskrbnosti pa se otroci niti ne zavedajo nevarnosti, ki jim preti na cesti. Prvi šolski dnevi oziroma meseci so za otrokovo varnost na poti v šolo najbolj kritični. Zato menim, da bi bilo potrebno: — da starši ne samo prvi šolski dan, temveč nekaj dni spremljajo svoje otroke na poti v šolo in iz šoie domov. To skrb v mestu in v večjih naseljih lahko prevzame za več otrok skupaj. — Nujno jc, da šole ob bolj prometnih cestah pripravijo načrt svojega šolskega okoliša in za otroke določijo najvarnejše poti do šole, upoštevajoč prehode za pešce in prečkanje ceste izven prehodov na odprti cesti zunaj naselij. Te določene poti naj bi uporabljali tudi ur ncl 2. do 8. razreda (pešci). S tem jc treba seznaniti starše in otroke. Ko je otroku točno določena njegova vsakodnevna pot do šole, ga je potrebno še posebej seznaniti in opozoriti na najbolj nevarne točke na tej poti (križišča, prehod preko ceste zunaj naselja In na zaznamovanem (Nadalj. na 24. str J Drugi teden bodo po cestah, ki vodijo proti šoli zarumenele rutke na vratovih prvošolcev. Voznike bodo opozarjali, da so prvič sami brez nadzorstva na nevarnih polnih cestah. Vozniki, bodite uvidevni! »CHEMO« Cenjene stranke obveščamo, da se bomo preselili v novi lokal v Delavskem domu Franca Vodo-pivca nasproti tovarne Sava. V novem lokalu bomo začeli poslovati v sredo, 1. septembra. 28., 30. in 31. avgusta bo prodajalna na Koroški cesti (sedanja trgovina) v Kranju zaprta. Triglav : Jugop'astika 55 : 95 Kranj, 27. avgusta — Domačini so se odlično upirali lanskemu državnemu p/vaku. Srečanje je bilo v novi telovadnici osnovne šole France Prešeren. « dh Jutri otvoritev šole v Gorenji vasi Gorenja vas spreminja svojo podobo. Pred nedeljsko otvoritvijo nove šole jo bodo domačini okrasiU in vasi temeljito spremenili vsakdanji videz, številne zastave bodo plapolale v Gorenji vasi. V akciji, ki sta jo izvedli KS in krajevna organizacija SZDL pod vodstvom njenega predsednika Janka Pivka, so domačini kupili več kot sedemdeset zastav. Tako bo plapolala zastava skoraj z vsake hiše. Ko sem se v četrtek zvečer sprehodil po vasi, so še v trdi temi peli krampi in lopate. Mladi gasilci so kopali jame za mlaje. Kar dvajset jih bodo postavili in skoraj vsi so visoki po petindv.\j:et metrov. Poleg tega bodo i to naredili, ne bi pogrešili. Ta sredstva bi vzeli iz splošne akumulacije. Mislim tudi, da bi morali socialno pomoč, ki jo bomo dajali zdaj v višini 250 dinarjev, približevati eksistenčnemu minimumu; to zdaj pripravljamo. Potem pa velja v te ukrepe vključiti še socialno zavarovanje kmetov. V tem vidim elemente solidarnosti naše družbe in pot za ublaževanje socialnih razlik, pa tudi smisel bitke proti socialnemu zlu .. .« J. V. je Dobrava znana po velikem številu ljudi, ki so sodelovali v narodno osvobodilni vojni kot borci ali aktivisti, nemalo teh pa je izgubilo svoja življenja v tej borbi. Na predvečer praznovanja, v soboto zvečer, pa bo gasilska vaj* na Kočni. srš - uzmuti— Možjanca ostala brez vode Možjanca nad Preddvorom je že pet tednov brez vode in jo morajo zato dovažati iz Preddvora. Vas ima sicer svoj vodovod, Prvo zajetje je bilo zgrajeno 1935. leta, drugo pa štiri leta kasneje. Vendar sta oba studenca zaradi dolgotrajne suše usahnila. Zgornji popolnoma, iz spodnjega pa je le še »kapljalo«. Zato so se domačini obrnili na poklicne gasilce iz Kranja, da bi s cisternami navozi li vode in napolnili njhove rezervoarje. Gasilci so pred tremi tedni zvozili na Možjanco 70 kubikov vode, pretekli teden pa še 63 kubikov. Kriza je bila za silo rešena, vendar se domačini sprašujejo, kaj bo ob ponovni suši, saj je vode za domačine komaj do- volj, na Možjanci pa rastejo še vikendi kot gobe po dežju-Na ta problem so Možjanca-ni pristojne že večkrat opo zarjah. Zadnje takšno P0* manjkanje vode na Možjan-ci je bilo leta 1954, in sicer pozimi. Domačini so vodo nosili iz doline, razen tega Pa so topili tudi sneg. Vaščani so nas prosili, naj se v njihovem imenu žab*'3; limo Vodovodni zadrug1 Preddvor, ki je brezplačno odstopila vodo, krajev^ skupnosti Preddvor, ki J plačala stroške dovoza vode' in seveda gasilcem iz Kranj3' ki so rade volje pomagal'- Dežja, ki je začel paazen. Akcija je naletela pri prebivalcih na ugoden odmev. Vsi so rade volje priskočili na pomoč z delom in tudi z denarjem. Tako so letos dobili bazen, dolg 20 in širok 10 metrov. Vaščanom so pomagali tudi krajevna skupnost Podblica ter krajevna skupnost in turistično društvo Besnica. Bazen nikoli ni brez obiskovalcev, posebno ob nedeljah ne, poleg tega pa se je že najmanj 10 otrok naučilo plavati, odkar imajo bazen. Bazen še ni povsem urejen. Prihodnje leto nameravajo urediti še kabine in sanitarije, bazen pa obložiti s ploščicami. — jk ni nič čudnega, saj so ceste proti Bohinju, Selško dolino in Baski grapi dobro vzdrževane. Največ ljudi prihaja na Soriško planino seveda ob sobotah, nedeljah in ob praznikih, letos pa so imeli tudi nekaj stalnih gostov, ki so ostajali na planini po več dni. Tudi tujce je privabila idilična planina. Največ je bilo Italijanov in Nemcev. jk SPLOŠNO MIZARSTVO RADOVLJICA razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoj: srednja ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj v računovodstvu. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o strokovnosti pošljejo na naslov Splošno mizarstvo Radovljica, Ljubljanska 13. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. E! i hodnje leto bo imelo kopališče v Nemiljah že lepši izgled. Vaščani nameravajo urediti tudi blne in sanitarije. — Foto: J. Košnjek Na belem hodniku Nedelja. V bolnišnici in pred njo čakajo ljudje na uro obiskov. Po klopeh so posedli: mladi tn stari, od daleč in od blizu, z darili, rožami, nestrpni ali naveličano ravnodušni. »Taka revica je, veste,« se je rdečelična kmetica zaupno sklonila k sosedi na klopi in pri tem pobožno sklonila roke in zavila oči. »Taka ubožica, nogo so ji odrezali, sama je, njen mož, bog mu daj večni mir, je bil pijanec, tudi ona rada kaj srkne, ampak jaz bi jo že vzela, pa ne zaradi grunta, to ne, le smili se mi,« je ihtavo vrtela svoj opravljivi jezik. Iz cekarja je mimogrede privlekla kruh, lomila koščke in jih požrešno devala v usta ter neumorno razlagala: »Hišo ima, dobra je, le streho bi bilo treba popraviti in nove žlebove narediti in grunt ima, tako je lep, da bi ga človek kar gledal. Pa kaj, stara je betežna, zdaj brez noge. ,Vzamem te, Jera', ji danes porečem, ,vzamem te uboiica in skrbim zate, do smrti, seveda',« se je skremžila in obrisala mastne roke. Vrata so se končno le odprla in kmetica je dvignila svoje obilno telo ter se zibajoč odpravila. Pred vrati v bolniško sobo je ustavila dežurno sestro. »Sestra, povejte mi no, kako je, kako jc z njo?« je skoraj jokajoče zavzdihnila, zavila oči in pumignila proti vratom. »Vsak dan bolje, gospa. Vzdržala bo, žilava je in odporna.« Jera je bila videti kot izgubljena v veliki beli postelji. Glava, ovita v belo ruto, je mirno počivala na visokem vzglavju. Ko je zagledala obiskovalko, se je nalahno zdrznila. »Jojme, jojme, Jerica, grozna si. Tako bleda in slaba. K meni pojdi. ..« Jera je nepremično zrla ven, skozi okno, na mlado cvetočo češnjo. Nenadoma je sunkovito obrnila glavo in počasi, v zlogih, poudarjajoč vsako besedo, dejala: »Mica, k tebi ne grem, ne živa ne mrtva. Grunt sem pa vnukom zapisala.* Kmetica se je osupla in zaripla v okrogli obraz komaj premagovala. Hitro se je dvignila in odvihrala proti vratom. Za trenutek je postala, pogledala v cekar in nato na Jero. Nekaj hipov je napeto premišljevala. Potem je jezno pihnila, ošinila Jero s sovražnim pogledom in zaprla cekar z darili. Na hodniku se je zaletavala v prihajajoče, mahala s cekarjem in jezno mrmrala: nehvaležnica, bo že videla, bo že še videla. Drugo jutro in vse naslednje dni je Jera preživela v majhni sobici v domu za onemogle. Nihče je ni obiskal, nihče ni več zanjo povprašal. Umrla je sama in zapuščena. D. S. GLAS * 5. STRAN sa blagovnica škofja loka Šolske potrebščine že v prodaji šolske aktovke in torbice — peresnice in ostali pribor — telovadni copati in dresi — fantovske in dekliške šolske halje — vse vrste zvezkov — papir in ostale potrebščine za šolo Blagovnica NAMA i a Loka Soriški kmetje ne pasejo več živine .Po hribih nad Selško do-«0 še stojijo trdne kmetije. To smo se lahko prepričali *udi med našim obiskom v Sorici. Pot nas je med drugim zanesla tudi v Zgornjo Sorico na obisk h kmetu Jožetu Pintarju. Družino smo zalotili pri kosilu. Malo smo Počakali in čez nekaj trenutkov že prijetno kramljali v senci pred hišo. Beseda je najprej nanesla na trenutno delo na kmetiji. »Prav pred kratkim smo končali s košnjo,« mi je povedal gospodar Jože. Za kos-nJo imam kakih pet hektarov .košeniinc'. Oja, zdaj je vpliko bolje, ko imamo kosilnice. Po teh krajih se najbolj obnesejo kosilnice Alpi-na. Pa tudi nekatere večje in Btočaejse niso nobena redkost. Ko bi lahko vse poko-sil s kosilnico, bi kar šlo. Pa ne gre. Več kot polovico moram še vedno ročno pokositi. strme in stopniščaste ,gri-Ve' se pač ne morejo s kosilnico.« . pred časom so kmetje po Jeh krajih še sejali žito, ve-"ko žita. Mlačev je bila do-ma°i praTinik. Zdaj skoraj nc vidiš več žita v kozolcih * seveda tudi mlačve — domačega praznika ni več. Skoda! •Res, kmetje tu okrog sko-W ne se je jo več žita. Se ne ^•Plača. Mislim, da bodo se-|^'v popolnoma opustili, ptal bo le krompir, pa še to e 7-a domačo porabo. Na pr°dajo nihče ne misli ve-bko. Glavni vir dohodkov je s m živina, živino od- unujej0 v Sorici. Cene ži-v'ne^ 7,1 • » pr ;-t,al se kar gre, ko jo j, ° aJan>o ,na procente'. vSo7ad°Vol'ni smo- Mleka 0]j' _r!ci ne '>IJeni dc- pa Presneto zaslužen.« Včasih so kmetje iz Sorice pošiljali živino na pašo na okoliške planiine. Zdaj živine ne pasejo več. »Paša je popolnoma ukinjena. Že skoraj petnajst let let ni več tiste prave. Zdaj je le še na Planini novoosnovani pašnik za pašo volov, mladih telic in jalove živine Paše ni več zaradi premajhnega števila živine in tudi za pastirje ni več zanimanja, starejši so pa onemogli. Paša bi bila zdaj predraga, zato je živina raje v hlevu.« Kaj pa meni Jože o kmečkem turizmu? »Nismo še na taki stopnji, da bi uspeval,« je zatrdil. »V prvi vrsti bi morali kmetje urediti okolico svojih gospodarskih poslopij in spremeniti miselnost. Prostora bi bilo po naših kmetijah dovolj, le urediti bi jih bik) treba. To pa, samo če pomislim na opremo sob, zahteva veliko denarja.« Se zadnja misel, ki smo jo zabeležili na Pintarjevi kmetiji. »Treba je nadaljevati s podpiranjem hribovskih kmetov. Sicer pa povem, da mora biti tudi sam kmet iznajdljiv in mojster vseh del,« je ob koncu povedal Jože Pintar. J. Govekar Tri generacije živijo pod Pintarjevo streho v Zgornji Sorici. Jožetov oče Franc se Se dobra spominja slikarja Ivana Groharja, Jože je sedanji gospodar na kmetiji, njegovega sina pa f» tudi zdaj veseli delo na kmetiji. MLADI V SORICI SAMI POSTAVILI VLEČNICO Zapis o Sorici in okoliških krajih še zdaleč ne bi bi! popoln, če ne bi bil povprašal tudi mladih o življenju po teh vaseh. Sklenil sem, da enega izmed mladih poiščem. Toda, kje? Vedel sem, da je precej ljudi od tu zaposlenih v dolini in zdelo se mi je, da bom tudi »žrtev« za pogovor najlaže našel ob prihodu av- Groharjev muzej je dobro obiskan Spomlin na slikarja Ivana Groharja Je v Sorici še vedno živ. Že pred vhodom v vas opozori vsakega prišleka nad cesto postavljen kažipot na umetnikovo rojstno hišo in muzej. Groharjeva rojstna hiša je tik ob avtobusni postaji v Sorici. Le nekaj korakov nazaj je treba stopiti in že se človeku ustavi pogled na hiši, ki ima pri vratih vzidano spominsko ploščo. Tu se je 15. junija 1867 rodil slovenski slikar impresionist Ivan Grohar. Muzej, kf so ga uredili pred leti, je od rojstne hiše oddaljen nekaj sto metrov v smeri nazaj proti cerkvi. Obiskovalci si lahko ogledajo predvsem Groharjeva začetna dela. Izvedel sem, da je muzej zelo dobro obiskan, žal je zdaj precej okrnjen. Nek privatni lastnik je namreč pobral vse slike, ki so njegova last, ker pač najbrž smatra, da je bolje, če so spravljene v skrinji, kot pa, da si jih lahko ogledajo obiskovalci muzeja. Kot vse kaže, tudi ni izgledov, da bi lahko muzej še izpopolnili z nekaterimi Groharjevimi deli. Zares škoda, saj bi se število obiskovalcev muzeja prav gotovo še povečalo. -Jg tobusa. Nisem se zmotil. Prvega, ki mi je prišel nasproti sem pobaral in imel sem srečo. Franc Kejžar je bil takoj pripravljen pogovarjati se z menoj. Zavila sva v bližnjo gostilno na hladno pivo, ki se je v hudi vročini še kako prileglo, in Francu se jc hitro razvezal jezik. »Mlad'h je v Sorici še precej, le zbiramo se ne več toliko kot pred leti. Veliko jih je že, ki imajo svoje avtomobile, in se raje odpeljejo kam drugam. Tu se navadno zbiramo le na plesih, ki jih pripravi gostilničarka. Tudi kl-nopredstave smo imeli pred kakimi tremi ali štirimi leti. Zaradi premajhnega zanimanja jih zdaj ni več. Navadno se zdaj še zberemo tam, kjer je kaka veselica.« Pozimi zapade v Sorici in okolici veliko snega. In tudi zabave ima mladina takrat več. »Pozimi si poiščemo zabavo na snegu. Navdušeni smučarji smo tu doma. Imamo celo skakalnico, za katero pa nI posebnega zanimanja. Lani smo vsi mladi sodelovali ln pomagali pri postavitvi vlečnice. Sami smo jo postavili in izdelali po načrtih Ernesta Kejžarja, ki je bil vodja. Pre- cej dela smo vložili, da je bilo vse urejeno. Vlečnico pa le imamo.« Mnogi Soričani so si že poiskali zaslužka v dolini. Stanujejo pa še vedno doma in se na »šiht« vozijo z avtobusom. »V ;?. .iezniL ii aH Škof ji Loki se zaposlujejo ljudje iz teh krajev. Še skoraj boljša je zaposlitev v škof ji Loki, saj je treba vstati prav ob istem času kot če greš v Železnike, Ie čakati ni treba na začetek dela, saj pride v škof jo Loko avtobus ob začetku dela, v Železnike pa prezgodaj in je treba čakati. Pozimi je včasih hudo, ko je zaradi snega treba pešačiti. Precej naporno je takrat. To lahko povem še posebno za tiste, ki jih po prihodu domov čaka še delo na kmetiji in si med tednom zaradi utrujenosti sploh ne drznejo pomisliti na zabavo.« Imate morda v Sorici KUD? »Da, tega pa imamo. KUD Ivan Grohar vsako leto uprizori še po eno ali dve deli. Sposobni igralci se najdejo skupaj, le časa imajo srefa-lo. Na predstavah se navadno zbere veliko gledalcev in tudi na gostovanjih po okoliških krajih so toplo uprejetL« J. Govekar Pred štiridesetimi leti se je rodil slovenski film o gorah (1931 - 1971) Takoj po izumu sedme umetnosti so v Beogradu že leta 1896 gledali prvo filmsko predstavo, leta 1903 so v Zagrebu posneli prvi amaterski film, dve leti pozneje, leta 1905 pa ^ta kupila v Londonu brata J. in M. Ma-naki iz Bitola že prvo filmsko kamero, s katero sta začela snemati zanimive dokumentarne dogodke. Tudi Slovenci smo bili pri razvijanju sedme umetnosti med prvimi. V Ljubljani je bilo prvo filmsko snemanje že leta 1898, navdušeni filmski pionirji-amaterji so posneli dokumentarni film Razgled Ljubljane, katerega so uspešno in ob neizmernem navdušenju gledalcev predvajali v Ljubljani, Trstu in pozneje tudi na češkem in drugje. Dr. Karel Grossmann iz Ljutomera je prav gotovo pionir filmske umetnosti na slovenskem. V letih po prvi svetovni vojni so Skalaši navdušeno nadaljevali delo svojih predhodnikov Piparjev in Dre-novcev. Iz njihovih vrst so izšli tudi naši prvi ljubitelji umetniške in dokumentarne fotografije m sedme umetnosti. Komaj pet let po ustanovitvi T. K. Skala, je prof. Janko Ravnik s svojimi sodelavci začel snemati naš prvi cedovečerjoi film V kraljestvu Zlatoroga. Ta film je v vsakem pogledu umetniško delo, ki fe doživelo vsesplošno odobravanje vse slovenske in jugoslovanske planinsko-alpini-stične dejavnosti. Fremiero so imeli priložnost gledati v Ljubljani, v veliki dvorani kina Union v času od 29. avgusta do 9. septembra 1931. Film si je v prvih dneh z navdušenjem ogledalo preko 1500 ljudi, ki ndso mogli pre-hvaliti lepote in veličine domačih gora. Prepričljiv uspeh in prodor prof. Janka Ravnika in Skalašev v sedmo umetnost, je opogumil še vrsto drugih filmskih umetnikov, da so se lotili snemanja naravnih lepot Triglava, Martuljka in drugih gora. Pionirjem našega planinskega filma, prof. Janku Ravniku in njegovim, so sledili še drugi z Milko in Metodom Badjurom na čelu. M. Badjura in dr. Stanko Tominšek sta v gorah in stenah Martuljka in Triglava posnela Triglavske strmine. Delo je bilo opravljeno v šestih tednih, avgusta in septembra 1932. Film sd je ogledalo v prvih dneh samo v Ljubljani preko 54.000 gledalcev. Pri nastanku filma so sodelovali dr. Miha Po- točnik, Pavla-Murka 2upan-, Italijo in Japonsko, ki je temeljito na tako imenovanem paktu proti kominterni, le da tega pakta tokrat ni omenil niti z besedico, potem pa j 9 prešel K ROOSF.VF.LTOVI POSLANICI na katero jc odgovoril v 21. točkah: »Kakor sem / v začetku omenil, je 15. aprila 1939 sprejel svef na znanje vsebino nekega telegrama, ki sem gfl ••.o?c>n stvarno dobil na vpogled tudi jaz. Zares 1 klasificirati ta dokument ali ga uvrstiti v kako znano zvrst. Zato hočem pred vami, moji odposlanci nemškega Reichstaga, in s tem pred vsem n nškim narodom analizirati ta znameniti kos v .nega papirja in nanj tudi v vašem imenu in v imenu nemškega ljudstva navezati potrebne od govore ji V takem stihi ie začel Hitler svoj govor in odgovarjal o>.....m ''-hodnemu imperializmu z očitki nemškega imn.rializma: »Gospod Roosevelt meni, da je tudi meni jasno, da na svetu stoteri od milijonov človeških bitij trepetajo v vedno večjem stalnem strahu pred novo vo- '.in mirovni^ pogodbi v V—^lesu do let- tiri-^ŠJJfbjnvIV katerih pa Nemčija ni bila udele- žena, pač pa države zahodne poloble, v imenu katere gospod Roosevelt dviga svojo besedo', je očital Zahodu, Združenim državam Amerike pa še posebej, da so se udeležile 'šestih krvavih intervencij po letu 1918'. Tudi Sovjetski zvezi jih je naprtil osem, ni pa povedal, da so bile te 'intervencije' obrambne pred tujimi intervencio-nisti, med katerimi so biti poleg antantnih tudi Nemci in Japonci. Sicer pa je Sovjetsko zvezo omenil z enim samim stavkom, ker bi se drugače lahko kaj hitro zapletel v protislovje. Takih intervencij je bilo vseh skupaj 26. Hitler jih je izrazil samo s številko in jih naprtil z izjemo 'sovjetskih' zahodnim imperialističnim državam. Tudi tu se v podrobnosti ni spuščal, ker bi moral omeniti italijansko agresijo v Etiopijo in Albanijo, italijansko-nemško intervencijo na strani fašista Franca v Španiji, pa še zasedbo Avstrije in likvidacijo CSR, zasedbo Memelskega ozemlja in grožnje proti Poljski pa zahtevo po vrnitvi nemških kolonij v Afriki in Aziji, torej stvari, ki so nenadoma zaskrbele Zahod in ki so bile nemško imperialistično maslo, kar pa je Hitler odločno zavračal s protiobtožbami. »Gospod Roosevelt verjame v svojem telegramu, da bi vsaka večja vojna, četudi bi ostala omejena na en sam kontinent, povzročila že za časa svojega trajanja težke posledice na življenje več generacij,« je Hitler po svoje ponovil Rooseveltove trditve in odgovoril, da je 'vse to res in da nemški narod 'to najbolje ve', saj so mu v Versailesu 'nagrmadili na pleča taka bre-i mena' ki bi jih moral nositi več kakor sto let, čeprav 'Nemčija ni bila za vojno nič bolj kriva kakor kaka druga drsava', se ie pri tej trditvi skliceval na ■- , . Tako je Hid.. . .^...-veltov apel v točke. Rooseveltovo priporočilo, da bi bilo 'treba reševati politična, gospodarska in druga nasprotja med državami na miren način', je Hitler odgovoril, da se s tem popolnoma strinja, žal pa je sedaj tako reševanje problemov 'zaradi gospodov politikov, državnikov in ljudi od tiska zelo otežkočeno'. Na Rooseveltove ugotovitve, da čas drsi v vedno večjo 'vojno nevarnost' zaradi groženj 'S SILO OROŽJA' ' in da se bo 'velik del sveta znašel v splošnem uničenju', če se bo to nadaljevalo, je Hitler odgovoril: »Kar se tiče Nemčije, mi ni znano, da bi le-ta ogrožala druge narode, pač pa prebiram v demokratičnih časnikih sleherni dan laži o nemških mobilizacijskih pripravah, o izkrcavanju čet, o pritisku in to prav v državah, s katerimi ne živimo samo v najglobljem miru, marveč v mnogih primerih tudi v najtesnejšem prijateljstvu.« V sedmem odgovoru se Hitler dela naivno nevednega ob Rooseveltovi ugotovitvi, da so v zadnjem času 'izgubili neodvisnost trije, v Afriki pa en narod': »Ne vem, kdo naj bi bil med temi tremi evropskimi narodi. Ce gre pri tem za PROVINCE, PONOVNO ZDRUŽENE Z NEMŠKIM REICHOM. POTEM MORAM SPOMNITI GOSPODA PREDSEDNIKA ROOSEVELTA NA ZGODOVINSKO ZMOTO. TI NARODI NISO IZGUBILI V EVROPI NEODVISNE EKSISTENCE SEDAJ, PAC PA LETA 1918, KO SO PO PRELOMU SVEČANO DANE OBLJUBE IZTRGALI PREBIVALSTVO TEH DEŽEL IZ NEMŠKE SKUPNOSTI IN JIH OZNAČILI Z NARODI, KI NISO TO NIKOLI HOTELI BITI, NITI NISO NIKOLI BILI« Hitler je odrekal nacionalno bit nenemškim narodom v okviru starih nemških držav od rim-sko-nemškega cesarstva dalje pa do Viljemove Nemčije in črno-žolte ječe narodov — cesarske Avstro-Ogrske in jih pomešal v isto vrsto s kolonialnimi narodi v Afriki, ki jih po Hitlerjevo ni, ker so samo ozemlja, ki so si jih zahodne sile podvrgle s silo in nasiljem. »Vsi ti so žrtve takega nasilja, čigar ščiti in bombe ne nosijo pečata 'Madc in Gcrmanv', marveč •MADE BY DEMOCRACIES'.« Nekaj čez poldne smo Ciko, Sandi in jaz dosegli ledenik, ki se je vzpenjal proti sedlu. Tedaj so mi popolnoma pošle moči. Niti koraka nisem mogel več storiti, čeprav sem se hotel prisiliti. Ni in ni šlo več. Primanjkovalo je zraka, če sem še tako hlastal za njim. Noge me niso več držale, moral sem sesti in si odpočiti. Morda bo čez nekaj časa šlo zopet tako kot že dobršen del poti do sem: deset korakov naprej nato pa obvezni počitek z nekajminutnim globokim dihanjem. Med počivanjem smo nad seraki zagledali Mišota in Francija, kako se mučita z nekom navzdol. Verjetno je bil Janko. Zjutraj smo izvedeli, da sta oba dobro prespala noč in da je bilo stanje obeh — zahvaljujoč kisiku — boljše. Zvone je lahko celo vstal žn z obema se je dalo pomeniti, le Janko še ni spregledal in tudi hoditi še ni mogel. Vedeli so, da jim gremo na pomoč. Mišo in Franci sta sama po dogovoru poizkušala s transportom navzdol. Razdalja med nami ni bila velika in s klici smo ju opozorili nase. Predlagal sem Sandi ju in Ci-kotu, da pustita nahrbtnika z vso opremo in gresta praznih rok naprej pomagat, saj jih bosta tako laže in hitreje dosegla. Sam bom prišel za njima ali počakal na tem mestu. Na vsak način smo morali doseči tabor dve še isti dan, če bi le šlo! s steklenico kisika vzeli s seboj. Toda kjerkoli sem udaril, sem naletel na lede-iiiško razpoko, zato sem obupal in začel širiti razpoko na enem mestu v obliki luknje. Od časa do časa sem poklical, da bi zvedel, kje so ostali, pa ni bilo nobenega odgovora. Kasneje se je megla pretrgala in opazil sem dve postavi med seraki, ki sta se polagoma spuščali navzdol, nad njima pa ostale, ki so se gotovo mučili z Jankom, šel sem naproti. Nekje na sredini sem srečaj Mišota, ki je na vrvi varoval Zvo-neta. Ta je vsakih nekaj korakov klecnil, se sesedel v sneg in obsedel, da je nabral novih moči za naslednji delček poti. Z Jankom je bilo huje, morali so ga transportirati v ležečem položaju. Prijel sem Zvoneta pod pazduho in počasi smo prečili snežišče do luknje in naše opreme. Tu smo želeli počakati ostale, kajti oba z Mišo-tom sva bila nesposobna vrniti se ponovno navzgor. Zvone se je razmeroma dobro počutil, Mišo pa je bil precej izčrpan od hudih naporov. Ker je bilo očitmo, da bomo morali bivakirati, sem svetoval Mišotu, da sestopi v dvojko, kjer se bo lahko dobro odpočil, sam pa bom z Zvonetom počakal na ostale. Pustil nama je svojo opremo in steklenico kisika, ki jo je prinesel iz trojke. Po nekaj korakih je izginil za robom in z Zvonetom sva ostala sama. Megla naju je GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ ISTOR-O-NAL Na snegu sem ležal uro, dve in videl, da sta Ciko in Sandi dosegla ravan nad seraki. Potem je vse zagrnila megla. Začelo je pihati in drobno nalet a vati Najmanj, kar smo •i lahko v tem trenutku želeli, je bila sprememba vremena. Prekleto! Zavedal sem ■e, da bomo danes težko dosegli dvojko. Začel sem kopati sneg in pripravljati prostor za šotor, ki so ga na trojki podrli in ga obenem Delavska univerza TOMO BREJC Kranj VPISUJE V ZAČETNE IN NADALJEVALNE ŠIVALNE TEČAJE Začetni tečaj bo v ponedeljek, 6. septembra ob 15. uri, nadaljevalni pa v torek, 7. septembra ob 15. Istor-o-Nal — 7400 m — smer vzpona — gornji del: G — glavni vrh, J — južni vrh (-7300 m), JZ — del jugozahodnega grebena, S — sedlo (-7000m), 3 — višinski tabor 3 (-6600m), 2 •* višinski tabor 2 (- 5800 m), P — ledena prečka, X — mesti bivakiranja počasi teči. Bilo nama je močno neugobno, toda kdo bi mislil na to. Treba je bilo potrpeti in prestati, saj ni bilo druge izbire. Veter je bril z vso močjo in sneg je prasketal prek vreče. Od spodaj, iz razpoke naju je krepko hladilo. S težavo sva se predevala in spremim j a!a 11 Piše dr. Ivo Valič že zdavnaj spet zagrnila in nič nisva vedela, kje so ostali. Tudi sneg je vedno bolj naletaval in veter se je okrepil. Cas je hitel in bližala se je noč. Naenkrat se je iztrgal iz megle Ciko. Povedal je, da je sneg pokril sledi in v megli niso bili več prepričani, da so na pravi poti. So tudi na koncu svojih moči in ker so pod nekim visokim serakom našli primeren prostor za bivak, so ostali tam. Sam se je odločil, da naju poišče in da se vsi skupaj vr»nemo. Toda kaj, ko midva z Zvonetom tega nisva bila zmožna, čeprav nas je ločilo le 200, 300 metrov! Sklenila sva, da bivakirava v luknji, ki sem jo bil izkopal. Ciko je oprtal svoj in Sandijev nahrbtnik in jo mahnil korajžno (nazaj v breg in meglo. Z Zvonetom sva se stisnila v luknjo. Pod zadnjici sva nametala vrvi, prazne nahrbtnike, cepine, rokavice in se pokrila z vrečo za bivakiranje. Med naju sem namestil steklenico kisika in ga pustil položaj. Luknja je postala vedno manjša in ožja. Zvone se je pošalil: »Boljše bi bilo, da bi bila v frižiderju, al' ne, dohtar?« Potem je še opra-čujoče pristavil: »Sva ga polomila, kaj? Mar bi ravnala tako, kot je bilo prvotno do-mdnjeno! Veš, mislim, da sva bila na vrhu!« Glej, go-slej mi vrh še na misel ni prišel! Tudi sedaj nisem hotel o tem premišljevati. Važno je bilo, da se vsi izvlečemo iz te godlje. Bomo že potem ugotavljali, kje sta bila in kaj sta počela! Sicer pa sva bila bolj redkobesedna. Dovolj sva imela opravili z mrazom! Celo zadremala sva ponoči pa sva oba hkrati nenadoma planila pokonci in se s težavo izmotala iz vreče. Imela sva občutek, da naju bo zadušilo. Potem sva se zopet stisnila, nekoliko bolj odprla kisik in v klopčič zvita dočakala jutro. Zjutraj sva se s težavo odmotala, Veter je neki >liko ponehal in tudi snežilo ni več. Pustil sem Zvoneta v luknji in krenil navzgor, da poiščem ostale. Kma'lu sem paletel nanje, Janko in Ciko sta prespala v šotorčku, Sandi in Franci pa kar v poševno potekajoči ledeni razpoki. Vsi so zatrjevali, kako je bilo udobno! Šaljivci! Toda imeli so toplo pijača in požirek je bil vreden zlata. Janko je bil precej boljši in celo videl je zopet. Še vreme se je začelo popravljati in domenili smo se, da midva z Jankom ostaneva tu, v šotorčku, kjer sva imela na razpolago dovol j hrane, kuhalnik in, spalni vreči. Ostali naj bi spravili Zvoneta do dvojke in naslednjega dne prišli po naju. Tako smo se poslovili. Zvone je še istega dne dosegel dvojko in nato v spremstvu Francija celo bazo! Ko se je razkadila megla je prek ledene strehe posijalo sonce, sem ga izkoristil za sušenje, še Janko se je zavlekel pod šotor. Medtem, ko se je topil sneg za čaj in juho, sem pri na- pol s snegom zasutem šotoru znova napel vrvi, ki so se ponoči razrahljale. Janko si je že prej opomogel. Toda ponovno je začel pihati veter, ki je znova prinesel meglo in sneg. Zavleči sva se morala v šotorček, kjer sem nadaljeval s kuho. Potrebovala sva veliko tekočine. Zunaj je postajalo vse hujše. Ob dogovorjeni uri nisva mogla dobiti zveze niti z bazo niti z dvojko. Kasneje sem bazo odlično slišal, nisem pa mogel priklicati. Ko se je megla nekoliko razkadila, sem izstrelil belo in nato še zeleno raketo — znak, da je z nama vse v redu. Baje so ju opazili v baznem taborišču. Toda ponoči se je začel zunaj divji ples! V šotor je povsod uhajal snežen prah in začelo naju je zebsti. Pa izusti Janko: »Tako me zebe, da se komaj sproti tresem!« Jutro sva dočakala vsa trda in prezebla. Še huje je bilo, da nisva mogla dobili zveze s taboroma in nisva vedela, ali nama gredo naproti ah ne. še eno tako noč bi težko prestala! Planinsko društvo Kranj prireja veliko denarno loterijo štiri premije in 4004 dobitki v skupni vrednosti 200.000 din. Srečke bodo v prodaji do 21. oktobra, žrebanje pa bo 23. oktobra. Zbrana sredstva so namenjena predvsem za pokritje stroškov gorenjske alpinistične odprave v Hln dukuš. r ^ RADIO i Poročila poslušajte vsak dan 00 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 21., 23. in 24 uri ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.03., 7. in 24. nri ter radijski dnevnik ob 9., 12-> 13., 15., 17., 22., 23. in 1930. 28. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 12.10 m naše glasbene romantike ~* 12.30 Kmetijski nasveti — 12-40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z veli-**BU* zabavnimi orkestri — *4.30 Poje basist Dragutin »ernardič — 15.40 Pesmi im Pjesi iz Jugoslavije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo .se °h isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu ~- 18.15 Variacije na pesem kneza Marka — 18.45 S knjižvegj trga — 19.00 Lahko n°e, otroci - 19.15 Minule z »nsaniblo,,, Lojzeta Slaka — "00 Večer z napovedovalcem Jernejem Pik lom — vmes ob T" 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo ln Plesom v novi teden Drug; program 13.05 Paleta zabavnih zvo-™v — 14.05 Glasbeni variete 7" '^05 Jugoslovanski pevci nabavne glasbe — 16.40 Sojeni mozaik — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Popevke h studia 14 — 19.00 Pet JJjttl humorja — 19.05 Melo-2J° za sobotni večer — 20.20 ^e"ni koncert — 21.40 Tre- __s slovenskimi pianisti g 22-30 Mojstra variacij: /-ethoven in Regcr — 23.55 z slovenske poezije 29. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Rajnka igra za otroke — 8.35 "•"kestralnc skladbe za mladi-/° — 9.05 Koncert iz naših »rajev _ 10.05 Se pomnite, to-ans, _ 10.25 Pesmi borbe iln gV- 10.45 Naši posluSalci l3^nUa'0 in Pozdravljajo — 13 5n .Ncdc,Jska reportaža — ■50 1 domačimi ansambli 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Igramo za razvedrilo — 16.00 Radijska igra — 16.56 Glasbena medigra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Indonezijske popevke — 20.15 Verdi: Ples v maskah — odlomki — 21.00 Nedeljski di-vertimento — 21.40 Dunajski slavnostni tedni 1971 — 23.15 Neoklasicistični noeturno — 23.55 Iz slovenske poezije 30. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmice za najmlajše —■ 9.30 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Bartok: Čudežni mandarin — suita iz baleta, op. 19 — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz partitur skladateljev Moj mira Šepeta in Marijana Vodopivca — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Amaterski zbori pojo — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Jackie Gleason — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Signali — 18.35 Orgle v ritmu — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Verdi: Odlomki iz opere Traviata — stereo — 21.05 Melodije in ritmi domačih in tujih avtorjev — 22.15 Za ljubitelje i;r/.za — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestrom VVal Berg — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Priljubljene slovenske popevke — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Osterc: Štiri simfonične skladbe — 20.40 Dvoje Beethovnovih poznih del — 21.40 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Brit ten: Vojni reauiem — 2335 Iz slovenske poezije 31. AVGUSTA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 9.40 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Zaje: dva odlomka iz opere Nikola Šubić Zrinjski — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Fantje treh dolin — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Poje oktet tovarne Sava iz Kranja — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital basista Dragisa Ognjanoviča — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Roberlo Rossi — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Prodajalna melodij, stereo — 20.30 Radijska igra — 21.41 Minute lahke glasbe — 22.15 Instrumentalni dialogi Primoža Ramovša — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom Philharmonia — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.10 Stravinski: Italijanska suita za violončelo in klavir — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 1. SEPTEMBR 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9D5 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Lepe melodije — 9.40 Ansambli s pevci — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Glasba za sanjarjenje — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Josip Ipavec: Možiček — pantomima — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Vieroslav Matušik — 17.10 Koncert in rapsodija z diri- gentom Frrtzom Reinerjem — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.10 Od melodije do melodije — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14 05 Glasbeni variete — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni express — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Schumann: Simfonične etude za klavir, op. 13 — 20.40 Večerni concer-tino — 21.40 Portret barito-nista Gerarda Souzava — 21.15 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije ZIVIUA 2. SEPTEMBR 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Igrajo veliki zabavni orkestri — 9.45 Pesem iz mladih grl — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Bizet: odlomek iz opere Car-men — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Od melodije do melodije — 15.40 Ljudske pesmi iz Nove Škotske — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Antonv VVood — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18. 15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — Operetne uverture Fran-za Suppcja — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi im na-pevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med novimi posnetki slovenske filharmonije — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih .:. j-kov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z ansamblom Francija Puharja — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.10 Iz Papan-dopulove opere Rona — 21.40 Komorni jazz — 22.30 Recital pianista VValterja Giese-kinga — 23.55 Iz slovenske poezije 3. SEPTEMBB 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Popevke s slovenskih festivalov — 9.45 Skladbe za mladino — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Iz albumov skladatelja Karola Pahorja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Melodije skladateljev Jožeta Privška in Boruta Lcsjaka — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Ferdo Juva-nec: Suita v štirih stavkih — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Gerd Bauer — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Glasbeni vsak dan — T9.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Poje komorni zbor iz Pamplona v Španiji — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki z logov domačih —• 23.05 Literarni nokturno <• 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 15.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Popevke in plesni zvoki — 20.05 Dve poljski radijski igri — 20 57 Nova generacija slovenskih skladateljev — 21.40 Z jug> slovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči ne. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna M din, cena za eno številko 3§ para. Mali oglasi: be *eda 1 din, naročniki imajo M °/o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 28. AVGUSTA 15.15 Svetovno prvenstvo v kajaku na mirnih vodah — prenos (RTV Beograd, Ljubljana) in evropsko prvenstvo v plavanju za ženske — prenos iz Bratislave (EVR), 18.40 Obzornik, 18.55 Bratovščina Sinjega galeba. 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 20 35 S kamero po svetu (RTV Ljubljana), 21.00 Plošča 71 — zabavna glasba, prenos iz Berlina (EVR — Ljubljana), 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.30 Kronika (RTV Zagreb), 18.45 Narodna glasba, 19.20 Karavana (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 29. AVGUSTA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Pisano po domače (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Otroška matineja, 11.30 Mestece Pevton — serijski film, 13.45 Svetovno prvenstvo v kajaku na mirnih vodah — prenos (RTV Beograd, Ljubljana), 15.25 Upsala: tekmovanje v plavanju za pokal Evrope (EVR — Ljubljana), 17.15 Bratislava: evropsko prvenstvo v plavanju za ženske (EVR), 18.20 Pogumen kot Lassie — amer. film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Čudežni svet TV, 21.35 Glas na obisku: Irene Sheer, 21.50 Poročila (RTV Ljubljana), 22.05 športni pregled (JRT) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 30. AVGUSTA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.35 Drejček in trije Marsovčki, 17.55 Cin-čin — oddaja slovaške TV, 18.05 Obzornik, 18.20 Reporta ža slovaške TV, 18.50 Madri galisti — oddaja slovaške TV, 19.05 Mladi za mlade, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Telica — drama slovaške TV, 21.30 Pesmi o ljubezni, vojakih in smrti — oddaja slovaške TV, 21.45 Jazz podium — oddaja slovaške TV, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Sarajevo), 19.05 Mladi za mlade (RTV Ljubljana), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 31. AVGUSTA 15.00 Madžarski TV pregled, 16.30 Nogomet Jugoslavija : Madžarska (RTV Beograd), v odmoru Glasbena medigra, 18.25 Obzornik, 18.40 Prijatelj Ben — serijski film, 19.05 Stare krčme, 19.35 Znamenitosti male dežele, 19.48 Varnost na cesti, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Podaj hudiču roko — angleški film, 22.25 Malo za šalo, malo za res, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Narodna glasba (RTV Beograd), 19.20 T V pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 1. SEPTEMBRA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.10 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.25 Budimpešta: nogomet Madžarska : Jugoslavija (RTV Beograd, Ljubljana) v odmoru propagandna oddaja, 20.15 TV dnevnik, 20.50 Kam gredo divje svinje, 21.50 Jazz na ekranu, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.15 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.40 Spored italijanske TV SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Družina — poljudno znanstveni film, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3 2-1, 20.35 XXI. stoletje, 21.25 Maupassantove novele, 21.50 Virtuozi da Ca-mera, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 3. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 14.20 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 15.55 Balkanske atletske igre — prenos (RTV Zagreb, Ljubljana), vmes ob 17.45 TV obzornik, 19.05 Mestece Pevton — serijski film, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Stekleni čeveljčki — amer. film, 22.10 Južni veter, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV Tržni pregled V KRANJU Solata 3 din, špinača 3 do 3,50 din, korenček 2 do 2,50 din, slive 3 do 3,80 din, jabolka 2 do 3 din, limone 7 din, česen 8 din, čebula 2,50 do 3 din, fižol 4 do 5 din, pesa 2 din, kaša 4 din, paradižnik 3 din, breskve 6 din, lubenice 2 do 2,50 din, ajdova moka 4 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 0,70 din, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 30 din, klobase 5 din. skuta 6 do 7 din, sladko zelje 1,50 do 2 din, kislo zelje 4 din, cvetača 4 din, paprika 3 din, krompir 0,80 do 1 din, hruške 4 do 5 din. V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 5 din, korenček 3 din, slive 5 din, jabolka 4 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 4 din, pesa 3 din, kaša 4,80 din, paradižnik 4 din, grozdje 5 do 6 din, banane 7 din, hruške 5 <1'n, ajdova moka 5 din, jajčka 0,70 do 0,80 din, surovo maslo 22 din, smetana 12 din, orehi 30 din, skuta 7,50 din, sladko zelje 3 din, cvetača 5 din, paprika 6 din, krompir 1,30 din, kumare 3 din. NA JESENICAH Solata 3,50 din, špinača 2,60 din, korenček 3,20 din, slive 4,40 din, limone 7,70 din, česen 6,50 din, čebula 2,50 din, ližol 6,20 din, pesa 1,70 din, kaša 3,70 din, paradižnik 3,50 din, ajdova moka 6,16 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,68 do 0,89 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 29 din, klobase 4,50 din, skuta 7,11 din, sladko zelje 1,60 din, kislo zel|e 3,80 din, paprika 3,30 do 4,20 din, lubenice 330 din. Kranj CENTER 28. avgusta amer. barv. CS film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma BODALO ob 22. uri 29. avgusta amer. barvni film PAST ZA STARŠE ob 10. uri, amer. barvni CS film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. CS filma ORLI NAD LONDONOM ob 21. uri 30. avgusta premiera franc. barv. CS filma ZIDOVI GREHA ob 16., 18. in 20. uri 31. avgusta amer. barvni film BODALO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 28. avgusta i talij, barvni film ŠTIRJE NA POČITNICAH ob 16. uri, španski barvni film USODA NEKE ŽENSKE ob 18. uri, amer. barvni CS film BEN HUR ob 20. uri 29. avgusta italij. barvni film ŠTIRJE NA POČITNICAH ob 15. uri, amer. barvni CS film BEN HUR ob 17. uri, španski barv. film USODA NEKE ŽENSKE ob 20. uri 30. avgusta amer. barv. CS film JEZDEC BREZ MILOSTI ob 16. in 20. uri 31. avgusta franc. barv. CS film VESELI DOPUST ob 18. in 20. uri Tržič 28. avgusta amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma MOSTIŠČE ob 22. uri 29. avgusta amer. barv. CS film MOSTIŠČE ob 15. in 19. uri, amer. film NEKATERI SO ZA VROČE ob 17. uri 30. .i\gusta amer. barv. CS lilm MOSTIŠČE ob 18. in 20. uri 31. avgusta amer. barvni film PAST ZA STARŠE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 28. avgusta amer. barv. CS film REVOLVER AS VVACO ob 18. in 20. uri, premiera angl. barv. CS filma ORLI NAD LONDONOM ob 22. uri 29. avgusta amer. barv. lilm PAST ZA STARŠE ob 15. in 17. uri, franc. barv. film CAS ZA ŽIVLJENJE ob 19. uri, premiera amer. barv. filma BODALO ob 21 uri Krvavec 28. avgusta amer. barvni Id m Z MOJO ŽENO PA NE ob 20.30 29. avgusta amer. barvni film Z MOJO ŽENO PA NE ob 17. uri Radovljica 28. avgusta amer. barvni film LJUBEZEN ISIDORE DUNCAN ob 18. uri, franc. barvni film ŽIVETI PONOČI ob 20. uri 29. avgusta japonski barvo1 film TIHOTAPCI ZLATA ob 16. uri, amer. barvni film VOHUN Z ZELENIM KLOBUKOM ob 18. uri, amer. barvni film LJUBEZEN ISIDORE DUNCAN ob 20. uri 30. avgusta jugoslov. barv. film KDOR POJE, SLABO NE MISLI ob 20. uri 31. avgusta italij.-španski film TEPEPA ob 20. uri škofja Loka SORA 28. avgusta amer.-japonski barvni film ZELENA NEVARNOST ob 18. in 20. uri 29. avgusta amer. barvni film GRIC ŠKORxNJEV ob 17. in 20. uri 30. avgusta amer. barvni film GRIC ŠKORNJEV ob 19. uri 31. avgusta amer. barvni film PROFESIONALCI ob 20. uri Železniki OBZORJE 28. avgusta franc.-;talijain-ski barvni film ORGAZEM ob 20. uri 29. avgusta amer. barval film HLADNOKRVNI KAZNJENEC ob 17. in 20. uri Jesenice RADIO 28. avgusta angL-italijansP ban', film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO 29. avgusta angl.-italijanski barv. film ŠTIRTE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO 30. avgusta amer. barv. CS film NA SVIDENJE, PUNČKA 31. avgusta itnli j.-šnanaB barv. film CANYON CITY Jesenice PLAVŽ 28. avgusta ital i i .-španski barv. film CANYON ClTt 29. avgusta ital i i.-šp-mskl barv. film CANYON CITY 30. avgusta angl.-italijanski barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO 31. avgusta angl J n^nsJO barv. film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO Dovje Mojstrana 28. avgusta amer. barv f"'"1 SKRIVNOSTNA CEREMONIJA 29. avgusta amer. barv f"1" SMRT BANDE ROGERS PRATTB Kranjska gora 28. avgusta amer. barv fi,lTI CENA OBLASTI 29. avgusta amer., barv. CS film ONI UBIJAJO SAMO ENKRAT 31. avgusta amer. barv. C' film BOBNI TABUA Javornik DELAVSKI DOM 28. avgusta amer. barv. fi«|j SMRT BANDE ROGF.R' PRATTE 29. avgusta amer. barv. cs film NA SVIDENJE, PuNf.' K A, amer. barv. film CENA OBLASTI J REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. SPOPAD, 7. PRAKSA, 13. PONIKOVALNICA, 15. ALEŠ, JJ- ZOR, 17. ARES, 18. OKTAEDER, 21. ONE, 22. DV, 23. Al, fZ- ES, 26. AN, 27. RIO, 29. SRAKOPER, 34. OČKA, 36. ABO, 37- OPIS, 39. ZALJUBLJENOST, 42. GRADBA, 43. ARESTI. I IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitve nam je poslalo 107 reševalcev. Izžrebani so bili: j nagrado (30 din) prejme Veronika Glavač, Kranj, Jama 19; *• nagrado (20 din) prejme Jože Grajzar, Kranj, Pintarjeva 2; a. nagrado (10 din) pa dobi Marija Friškovec, Kranj, Pintar-Jeva 4- Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna križanka |3 V°D°RAVNO: 1. prikazen, slepilo, 7. prebivalec v gorah n<>m l '"a ot°kov med Beringovim morjem in Tihim ocea kar'' označba, označitev, 15. ime zveznega tr 0s , nat* Aljaževim domom, severovzhodno od Triglava, 19. JJ^ n> zaimek, 20. dragotinar, draguljar, 23. jadranski otok, k> e^OZah.0(,no °d Molata. 26. posrednik, zlasti v elektrotehniki , ' ,tuJe moško ime, 31. v mehaniki nauk o ravnotežju te-rekvi * arhitektur*)' 33. naznanilo, obvestilo, 34 opora pri hoji, Pravr'* sltakalcev v višino, 35. prikazen, fatamorgana, 36. pri-jalec aren; čitalcc revije »Arene«, 37. slavnostni obhod, P°stavljanje. otočje renerja košar- Žeravice, 16. petnajsta črka grške abecede, »kratki o«, v pacifiškem arhipelagu Tuamotu, Polinezija, 18. 1 13 z i 9 9 10 11 12 - iT"-— 3 lir '9 29 $—1 M 3/ 'hbk župnija, 2. prelaz na Velebitu, 3. žensko D°Pc °Va'no 'mc> Nevena, Nedeljka, 4. tu, 5. ime slovenskega grobo )> 8 **cs,Rerja, 6. avtomobilska oznaka za Milano, 7 te °v'' kupi zemlje ali kamenja; kopice, množice, 8. upo- Jaro'^:i' hiranja, 9. Robert N. Kajanus, 10. češko moško ime, ron, V' ' ■Uuro ime za palestinsko luko Akko (Izrael), 12. •n<(n P 7 i , tvjeli Ml;'Ja ° pariški prostitutki, 16. rastlina zajedavka, U)no^r°c'le 23 pometanje v množini, 18. slab učenec, ki ima stres "Cvekov«, 21. majhna ura, 22. okrožje, okoliš, 23. pod-koroc'1 izbica' Podstrešje, 24. vrsta tujih cigaret, tudi sk:, £'_jaern*k. nekdanja votla mera, 25. ta tukaj, 28. dalmatinci vn^'1 za obalo, 29. rezultat, konec, uspeh, 30. \ glasbe-naij.|v s*,eP glasbe, 32. ime hrvaškega p.satclja Ujeviča, 33. ' Pr«dplačilo, 35. poštni predal. y ReŠjfp ft> jr v Pošljite do četrtka, 2. septembra na naslov: Glas, 4 M revoli,cije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka, grade: l.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. ^''^'m ^,ski mu/ej v kranju — v Mestni hiši ie aa '"''Mu. ' '' 'M aiteološka, kulturnozgodovinska, etnografska, ^ln1I.(>'l"u/!,odovmska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je \.-U,n 'w' ,ava umetniške fotografije Mariborski krog. dvoj , , diapozitivom 1 komentar jem prikazuje to pot Pred-c okolico, b- ?°irk;, "' Stavbi \ Tavčarjevi ul. 43 je odprta republiška ftoviču ', da bi ti pokazal vrata, — je siknil, da i«\ vi ste Slovenec. Zato lahko čutite, Je to krivica. Jaz sem Francoz! To se pravi francoski držav]' pa sJf11 z vsemi dolžnostmi in pravicami! Tebi ne raz °vlP:. Če hočeš sam sebi dobro, potem marveč111^ p"' ka^ Je Pravica in kaJ Je krivica» po tarf1)118'* na de'°' -P'a^an boš po učinku in po vol'3 Za tuJerot'ne delavce.' Ce ti pa ni kaj nj0( .Pote-m se potrudi, da boš odslužil vož- 8°m! T 11 ^° Je družba plačala, in potem zbo-boš m ° pa bo trajalo vsaj nekaj mesecev, ker Ko bod ^CSti VSa-* ncka^ časa tudi na doIg" pa bog"" racu.m med podjetjem in teboj čisti, ^oral S.tL'boj. Ne boš ne prvi na zadnji, ki je je lahk10^^ odslužiti vožnjo in hrano, preden Vsaj n ? Dovczal culo in šel. Druszc izbire nimaš In !J mcsecev ne • • • Štiri nwff!?'r Je imel prav. Zdaj je minilo že ^vnati^-^' Pa Slavko še vedno ni mogel po »HladoJetd°[8a' ki ga ima pri družbi- sa> lavci k P'ačan še manj kakor polnol je kot polnoletni dc- naJ bi potem pisal domov?« vprašuje Ne more ji, ne more je razočarati in priznati, da je razočaran tudi sam. »Nasedel sem prekletemu inženirju.« preklinja v rovu Karlijevega očeta, o katerem so delavci prav te dni zvedeli, da je navaden lovec na uboge rojake v Italiji, čeprav jih lovi iz Ljubljane s pomočjo oglasov v Goriški straži, zanje pa prejema nagrado, nagrado za vsakega delavca, nagrado, ki je del razlike med zaslužkom francoskega in tujerodnega delavca. Prav te dni Slavko računa, koliko delavcev je inženir Klaveda spravil s svojimi oglasi, obljubami in celo pismenimi priporočili v Francijo in koliko je za te delavce prejel. »To so lepi denarci. Pravo bogastvo,« razlaga prav na svoj sedemnajsti rojstni dan tovarišem, ki se čutijo kakor on ogoljufani. »Pravi trgovec s sužnji,« mu pritrjuje Trlikar. Tudi drugi delavci z Goriškega in Benečije se razburjajo. »In ta falot velja doma za velikega dobrotnika in človekoljuba.« »In ne samo dobrotnika in človekoljuba, tudi za mučenika, ki je moral zaradi preganjanja zapustiti Idrijo in pobegniti v Ljubljano. Tudi to je laž. Kako prav jc imel rudar Pahor,« se spominja Slavko, da rudarji inženirja Klavede niso imeli nikoli za mučenika in so o njem že zdavnaj govorili, da je pijavka, kakršen je v resnici in kakršnega sedaj poznajo Slavko in njegovi tovariši. »Nasedli smo. Zdaj smo tu. Ni nam pomoči.« »Je pomoč! Je!« pravi Slavko. »Kakšna? Kje?« vprašujejo. »Organizirati bi se morali!« »Organizirati, hm?« »Da, vsi bi se morali. Mi, alžirski, maroški, poljski, italijanski, ja, prav vsi tujerodci bi se morali organizirati skupaj s francoskimi in nemškimi delavci,« predlaga Slavko, kakor da se je vanj preselil Pahorjev in Vidmarjev duh. Vse, kar je vedel o boju in organiziranosti delavcev, mu prihaja zdaj prav. Žal mu je samo to, da jc pokojnega rudarja Pahorja v svojih idrijskih časih premalo poslušal in da je jemal njegovo in Vidmarjevo delo pri organiziranju delavstva premalo resno. In vendar ponavlja zdaj tovarišem Vidmarje-ve in Pahorjeve besede: »Le v enotnosti je moč! Če bomo vsi enotni, bo morala naše zahteve poslušati tudi uprava rudnika!« Drugi dvomijo. »Francozi in Nemci nas ne bodo hoteli medse. Bolje so plačani.« »Tujerodcev nas je največ! Združiti bi se morali! Pridružiti se komunističnemu sindikatu! Tudi med francoskimi in nemškimi rudarji v našem rudniku so komunisti.« »Toda sindikat je treba plačevati! Vsak frank za članarino bi se nam poznal!« Članarina se zdi marsikomu velik izdatek, ki si ga lahko privoščijo samo bolje plačani francoski in nemški delavci, ne pa oni, Alžirci, Maročani, Poljaki, Španci, Italijani in drugi tujerodci, ki jih mimo tega gledajo postrani tudi mnogi francoski delavci, češ da jim odjedajo kruh in jim onemogočajo boj za izboljšanje njihovega zaslužka. »Članarina, čeprav ni visoka, je vendarle za nas izdatek, ki si ga ne moremo privoščiti/- se strinja tudi Slavko. »Toda ta izdatek bi se nam bogato obrestoval, če si organizirano izbojujemo pravico do enakovrednega zaslužka s francoskimi delavci. V tem boju bi nam pomagal rdeči sindikat!« »Dvomimo, da bi nas Francozi hoteli medse,« se oglašajo nekateri. »To prepustite meni! Pogovoril se bom z nji-ho\imi voditelji.« »Pogovori se!« se strinjajo drugi. In Slavko ne odlaša. »Kakšen fant!« so nad njim navdušeni krajevni voditelji komunističnega sindikata, Slavko pa spoznava, da imajo tudi francoski rudarji enako rudarsko govorico kakor idrijski. »Šlo bo,« govori svojim tovarišem, čas pa drsi proti božiču, ko se spomni na mamin rojstni dan. ljenje in delo na hribovskih kmetijah Žetev - praznik Er* tekmovanje **tey y8 ^. julija, večkrat pa pozneje, se je začela velika ' ta ta jli ki ni težki kmečki praznik so se gospodinje pripravile Prej. Napekle so veliko belega kruha in štrukljev, So Jjjj. Poten ^ maUce' ln tudi malih orehovih štrukeljcev, ki so °dii(e opoldne lahko samo poparile s slanim kropom in ^iivi p r zabelile kot oparjen kruh. Tako so bile lahko na i Vs?lT>l n/'0 po,dnova- kajti ob žetvi Jc bilo treba poprijeti > aJda J110^011- saj je moralo biti v enem tednu vse požeto » sP;«nl >na' Mnogi so izkoristili celo noč, če je bila luna. J? Prav SpIoh ni bl,° casa- saJ ie ŠI° M vsakdanji kruh. POtlaM* t1nCh ,ako nu,a pridc ioia a,i nuda nevihta, n-1 d-" J? >Siikm^>fe dolgo prej i* 0 i»l» bi)0 K in bilo . 'Fosil x- -!Nih H , vcč žanjic dov^i Jielavcev. če ni Vale °mačih- Zato so tek- >p(HlinieT Seb°J tudi *°-c nost,' , tora J»m bo bolj- »le na **ie"šlekUha- TJa V, to, kje se so vedno ' km<*je za de- So ŠT*}1 Posebej I^' Prt h 50 mondi tudi nrK.hr,bib mizi. Po na- **Jo. ,l"Je. kunaJe kot za go- ,5 . —'r so bili pri t •dinU^jA) delavci. so Vle'^daj ni bilo škoda za-dobrot. Naj- težje je bilo v takih dneh za gospodinjo, saj še k mizi ni utegnila prisesti. V kuhinji jc morala skrbeti, da so prišle jedi čimbolj sveže na mizo. To je bilo posebno važno za ajdove žgance in štruklje vseh vrst, saj se mora šc na mizi prijetno kaditi iz sklede, da je maslo še vroče. Oparjen kruh in štruklje so belili največ z maslom, v katerem je bil stopljen tudi med. Slamo suho meso v vročih dneh ni prišlo veliko do veljave, svežega pa niso kupovali, zato so bile na mizi največ močnate jedi in zelje. Jedli so vselej vsi pri eni mizi. Tudi žlic niso nič lo- čili; kakor je pač naneslo, ko jih je dekla delila po mizi, tisto je vsak imel, pa naj je bil to gospodar, hlapec ali dninar. Ob takih dneh je nosila na mizo le najstarejša hčerka ali .velika' dekla. Gospodinje in otroci so jedli v kuhinji največkrat ostanke. Bila je taka navada, da je veliko ostalo v skledi, ki je prej morala biti seveda zvrhano polna, posebno še, če so bili štruklja • Pri mizi so pri nas sedeli po vrstnem redu takole: gospodar in gospodinja sta imela svoje mesto za mizo, nasproti veznih vhodnih vrat. Na materini strani je na stolu sedela najstarejša hči ali velika dekla, na očetovi strani pa je na dolgo klop sedel najprej najstarejši sin ali veliki hlapec. Ce jc bil pri mizi gost, jc bilo njegovo mesto ob gospodarju. Sinovi so sedeli po starosti; najmlajši jc bil na koncu mize, enako seveda tudi mali hlapec. Na koncu mize, nasproti staršev so sedeli najmlajši otroci ali šc prej pastirji. Ob večjih delih je bila okrog mize vselej gneča, čeprav je bila miza velika. Ce za vse ni bilo prostora, so se domači morali umakniti za drugo mizo. Po južini so se. dobro podprti, spet z vso ihto zapodili po njivah vsak za svojim delom. Želi so pri nas tako, da je spodaj vedno žela gospodinja, za njo pa najmlajša hčerka ali mala dekla, da jo jc mati pri delu lahko še kaj podučila. Na vrhu njive je žela najstarejša hčerka ali velika dekla, vmes pa so se po svoji volji razvrstile ostale delavke. Srpe je brusila tista, ki je to najbolje znala, ponavadi velika dekla ali domača hčerka. Brusiti je pričela spodaj pri gospodinji in nato po vrsti navzgor; nazadnje je nabrusila svoj srp. Ce pa je prišel na njivo gospodar, tudi ni nikoli pozabil vprašati, če imajo ostre srpe in rad jih je vsem nabrusil. Tisti ža-njici, ki je znala najbolje nabiusiti srpe, so rekli, da zna tudi najbolje lagati. To »prednost« pa so žanjice najraje prisodile gospodarju. Za klepet pri žetvi ni bilo toliko prilike kot pri plctvi, vendar tudi žanjice niso bile tiho. Le bolj so morale kričati, da se je slišalo od ene do druge. Tudi tekmovale so. Posebno mlada dekleta so se trudila, saj jim jc bilo za to, da so si pridobila ugled pri mladih fantih, bodočih gospodarjih. Stare so se držale bolj skupaj, da so jim z združenimi močmi lažje kljubovale. Posebno, če jc bila vmes pridna domača hčerka, se je tekmovanje razvilo v pravi boj za prvo mesto. Nobena ni marala imeti repa, kot so rekli, če je ostala zadaj, pa naj bo to pri pletvi ali žetvi. Tak rep se vidi v hribih zelo daleč v druge hribe, povsod pa z zanimanjem opazujejo, kako jim gre delo od rok. »Tako smo žele«, je rekla v nedeljo kaka mati, »da bi še škofa ne videle, če bi se peljal mimo«. Za žanjicami so moški hiteli nakladati snopje. Nakladali so ga na ježa; vse klasje je bilo obrnjeno navznoter, v voz. Takoj so snopje vozili v kozolec, kjer sta ga dva Sproti obkladala v štan-te. Vse je šlo kot na tekočem traku, če je bilo seveda dovolj ljudi. Neredko so žanjice še žele zgornji del njive, ko so spodaj že orali za ajdo. Marija I i lic (Naprej prihodnjič) Gorenjski Kraji in ljudje Biserna poroka v Tržiču Prejšnjo soboto je predsednik skupščine občine Tržič poročil Jožeta in Marijo Salberger iz Tržiča. Tako je bila ponovno potrjena zakonska zveza, ki traja že 60 let. Slavij enca sta slavila visoko obletnico skupnega življenja v krogu številne družine, njunih otrok, vnukov in pravnukov. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, živi so še vsi razen hčerke Marije, ki je že leta 1941 kot partizanka padla pod Storži-čem. Dvaindevetdesetletni Jože Salberger je bil čevljar, sprva samostojen, po prvi svetovni vojn', ro'em ko je prišel iz ujetništva, pa se je zaposlil v tovarni Peko. Tu je dokončal tudi upokojitev leta 1947. Kot upokojenec je pomagal pri ustanovitvi društva upokojencev v Tržiču in bil tudi njegov prvi predsednik. Salberger j i so znani kot alpinisti in gorski reševalci. Vendar pa Jože Salberger pravi, da sam ni imel kaj dosti časa za hribolazenje, to je prepustil sinovom in vnukom. Še kot osemdeset-letnik pa se je lahko brez težav povzpel »nad 1000 metrov«. Redno vsak dan gre na sprehod, potem ko kljub slabemu vidu prebere še kup časopisov. Jezi se sicer, da me more delati kot nekoč, vendar pa to »brezdelje« z dobro voljo prenaša in s hudomušnostjo zabava svojo dolgoletno življenjsko družico, ki še vedno kuha in vodi gospodinjstvo. Marija Salberger pravi, da si tega dela ne da odvzeti, ker ji daje občutek, da še lahko nekaj naredi in da je potrebna otrokom. Njuno skupno življenje jima je prineslo vesele in tudi žalostne ure kot jih pač prinaša življenje, vedno pa sta se dobro razumela in skupaj skrbela za svoje otroke, ki so okoli njiju tudi zdaj v njuni starosti. Turistično društvo na Jesenicah e primernejši prostor Sedanji prostor turističnega društva na Jesenicah v Kosovi graščini je le zasilen, saj funkcionalno ne ustreza namenu. Zato je društvo sprejelo predlog, naj bi nasproti železniške postaje, kjer je sedaj vremenska hišica, v bližnji bodočnosti postavili manjši paviljon. Prostor naj bi ne bil dosti večji, kot ga sedaj zavzema vremenska hišica, s tem da bi ob njem postavili merilne instrumente. V zvezi s tem so sklenili letos in morda še prihodnje leto rezervirati potrebna sredstva in to zamisel čimprej uresničiti. V zvezi z akcijo »lepe rože« in »smeti na svoja mesta« je lin.lieno društvo ugotovilo, da je akcija zelo uspešna, saj je iz dneva v dan videti več cvetja na oknih balkonov in drugih mestih na Jesenicah in v okolici. B. Blenkuš Avseniki petič zlati Jutri bo na javni radijski oddaji \ Bciliflll prejel kvintet bratov Avsenik že peto I Popularni slo-\ a& i, Vilko in Slavko Av mil ta doma iz Begunj, ho lo P'Ai.it še posebno po-e ;h. Po šririh /Litih plošč', i h bo peta /lata plošč * z diamanti. Že zdaj pa ima ansambel prodanih dovolj plošč za še- sto zlato odličje. To bodo prejeli v novembru na javni televizijski oddaji v Kolnu. Za domače ljubitelje narodnih viž pripravljajo Avscniko-vi fantje novo ploščo s posnetki njihovih na jpopular nejših melodij s številnih nastopov in turnej Obljubili so že tudi svoj prispevek v obliki koacerta za gradnjo strehe nad jeseniškim drsališčem. O svetem Jakobu na Gori še nismo vsega povedali, tudi tega ne, da je bil pisatelj Ivan Pregelj vanj kar zaljubljen. Saj je v letih, ko je služboval kot profesor na kranjski gimnaziji, neštetokrat spe-šil v njegov breg in potem, ko si je pri mežnarju dušo privezal, prisluškoval, kako se stari Jakob pogovarja s sosedoma — Lovrencom pod Storžičem in Miklavžem na Možjanci. Tako je zvedel, kako so mučenca Lovrenca pekli na razbeljenem ražnju in kako dobrosrčno je Miklavž delil revežem darove tam v daljni Smirni... STAR ZVON Dragocenost, ki jo varuje cerkveni stolp na sv. Jakobu (964 m), je gotovo star zvon, menda še iz gotskih časov. Seveda — po načelu, nič verjeti, vse otipati — sem zlezel v zvonik do stolpnih lin. In kako prav je bilo to — zagledal sem tri zvonove različnih velikosti; največjemu je premer 105 cm, srednjemu 85 cm (oba je vlila zvonarna kranjske industrijske družbe leta 1924), najmanjši pa ima v premeru le 70 cm. A prav ta je naj-staaejši. Iz leta 1374! In o tej znamenitosti velja kaj več spregovoriti. In popraviti stare podatke, ki govore le o dveh zvonovih v linah cerkvice Svetega Jakoba. In da je bil ta zvon, ki je sedaj najmanjši, nekoč največji — manjšemu je bilo v premeru le 58 cm. Na zgornjem obodu starega zvona je vlit napis iz velikih gotskih črk, sicer pa je vsa ostala površina brez kakih okraskov — asketična. kot je bila ona stara doba. Starost zvona pa izpričujejo tudi močno obtolčeni robovi krog in krog oboda — zvonove namreč večkrat obrnejo ali preveže jo, tako da ne lete udarci vedno na ista mesta. Napis na zvonu v latinščini slove: O RHX GLORIAE VENI CON PACE AVE MARI A GRACIAE (O, kralj časti, pridi v miru. Zdrava Marija milosti). Po mnenju cerkvenih zgodovinarjev pomeni taka prošnja, posebno »pridi v miru«, kako veliko stisko (kugo, vojsko, potres) onega mrakobnega časa. Poznavalci takih starih napisov mejo i/luščili tudi kro-nogram. to je skrito letnico. To dobimo, če i/, napisa izpišemo one črke, ki pomenja-jo rimsk.i števila (t. j. vse T, V, X. L, C, D in M). Nato ta števila zberemo in /e je pred nuni letnica, skrita v napisu. V našem primeru bomo torej i/pisali: XLIVICCVM1CI, po vrednotil mest: MCCCLXVVI III - KJOO + 300 + 50 + 10 + 10 + 4 - 1374! Ce kronogram ne laže, potem je zvon vlil eden naših najstarejših zvonarjev Viven-cius Nicola, ki je živel v onem času. — Na tako častitljivo starost kažejo tudi gotske majuskule, ki so jih tedaj uporabljali namesto klasičnih latinskih črk. Le kam se je izgubil mali zvon z reliefnimi podobami, težak 246 funtov (približno 120 kg), ki ga je leta 1838 vlil zvonar Anton Samassa v Ljubljani — torej taisti zvonar, ki je vlil sloviti zvon s Prešernovim napisom: Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije kraljestvo v Heladi končal je Navarin. Ga kupi romar; ga Samassa v zvon prelije glasim zdaj božjo čast; iz svet'ga Još ta lin. ČASI SE SPREMINJAJO Kot marsikje, tako je tudi Sv. Jakobu čas krojil novo usodo. Pri cerkvici je dolga stoletja živel mežnar, ki je skrbel za zvonjenje in za redka, priložnostna cerkvena opravila. Namesto plačila jc vsakokratni cerkovnik imel pravico do bere — v vseh zaselkih in vaseh pod Goro, do koder jc bilo slišati zvonjenje s Svetega Jakoba! Razen tega je samotar obdelal nekaj malih njih zemlje okrog cerkve in se s tem preživljal. Zdaj pa že čez deset let pri Sv. Jakobu ni več oskrbnika, staro mežnarijo je kupilo podjetje »Žičnica« iz Ljubljane; uporablja jo kot počitniško hišico za člane svojega kolektiva. Cerkvico so zadnjič obnovili leta 1969; pred tem jc bila obnovljena tudi leta 1904. Te- ga leta je neki J. D. naslikal na ravni cerkveni strop fresko, ki se po slogu in tehniki prav nič ne vsklaja 1 ostalo srednjeveško slikarij* Prej ali slej (vsekakor takrat' ko bodo vse stare freske dokončno odkrite in restavrira-ne) bo treba to disonanco a* glasiti. Opečnat tlak, strog« preproščina cerkvene notranjščine, blagodejen hlad med kameni tirni zidovi — le stare freske je še treba odkriti i* pod beleža. In že bi imeli J neposredni bližini Kranja sokokvalitetno kulturno znamenitost, hkrati pa še P** vlačno izletniško točko. FRANCIJEVA KOČA eseda o samotnosti S* Jakoba pa ne velja J*>v' sem — kajti od le*8 1949 se obiskovalci in fcle?£ ki ob sobotah in nedelja" lahko zatečejo v Francije*0 planinsko kočico, postavljen" nekaj deset korakov po° *f hom, na prelepem razgle* nem robu. In tako smemo či, da Sv. Jakob le ni takj zapuščen, kot kaže na P^1 pogled. Prijazni lastnik Pf' ninske koče na posebno z£ Ijo tudi odpre cerkvico, * se ne motim pa tudi kdaj P3 kdaj dan zvoni ... . Franci Skopec je bil že vojno znan med kranjsk1*01 planinci. In tako se je od«0* čil, da si postavi kočico di Storžičevega kraljestva- * kočica ni le kaka bajtica, l° je pravcata hišica v cvetju« kot iz lepe. daljne PraVfj!' ce .. . Lepota planinske če, obsežen razgled in Fra* cijeva prijazna dobrodošli — vse to vas bo znova in fn-namreč do tomffi*fci«afr nov (svežega in JfJPg** ga zraka) v pljučih. 1 -i mehurčkov na v0,j|. strani, torej v san« ni, ali pa na z»nanJse & ni okoli mehurčka, {f. bira že prej o«**^!!* kocina eksudat. Ce ■ j jast balonček napol«" , vodo, ali ga P°top""0^ vodo in vanj Pihne"k n* v obeh primerih J*f0 pride v balonček. Kđfjziki pojava najdemo v Pri pljučnici je zato di takih sprememb V * det del pljuč izločen ^ halnega procesa. 0đ*j,ie kosti prizadete P0^!"1'' je odvisno počutje ?>1 ka In tudi možno« ^. zdravljenje. Poznal«0 * vrst pljučnic glede v» ^ zročitelja bolezni " de na potek bolezni-dr. Gorazd DRUŽINSKI POMEN KI Delavska univerza Tomo brejc Kranj sPrejema prijave za vpis slušateljev v šolskem letu 1971/72 CENTER ZA IZREDNI ŠTUDIJ (oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil); •Hfl pravni šoli Maribor ekonomski fakulteti Ljubljana (poslovni oddelek) V ODDELEK ZA ODRASLE uPravno administrativna šola (III. letnik) tehniška srednja šola (elektro in strojna smer) Poklicna šola (elektro iri kovinska smer) Poklicna šola gostinske stroke (kuhar, natakar) delovodske šole (elektro, kovinska in gradbena smer) v osnovno šolo za odrasle 6., 7. in 8. razred TEČAJE začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli) za privatne gostilničarje za skladiščnike tehniškega risanja stenografije in strojepisja V i na 'p i * V 0, t S* * V i» f* & [a- V V to Ji« * & H- 0« 1* :g» 'V V* \& »«• ni' ir tfl» »«< ^ tU ,li o« U Prodam večjo količmo KOV IH DRV. Rozman ^ Ccšnjica 19, Podnart Prodam smrekove in p ve PLOHE 25 in 50 "LpjcO rabljeno STRESNO SPICAK. Podbrezje 25 ^ Prodam pet dvodelni"^, zanih OKEN v velikosti .j 120 cm. Podljubelj Vi. 4$ n ^ Izredno poceni prod^Zfit kosov rabljenega, dobro j njenega POHIŠTVA. M1 /A> Zebre, Sp. trg l>, Skofja ^ Prodam BETONSKO 2^ ZO premera 8 in 10 m««1 $ slov v oglasnem oddelk 1 Poceni prodam ' „c GRADBENEGA LESA 3 $ ta Žagarja 46, Kranj ^0 Ugodno prodam tr*kt2f»tJJ SEJALNICO. Britof 82, * tyfi --- «ctrc*i? ! Kupim LES za °s W; ' Kalan Niko, Suha 21, $ \ ja Loka Kupim dobro ohranjeno Joško ŠPORTNO KOLP-^sman Boštjan, Gorica 9, ^dovljica 4258 Kupim stroj za izdelavo cestne opeke (zidak). Ponud-" Poslati v trafiko Cerklje Kupim 500 kosov OPEKE ■fcnta. Grad 3, Cerklje 4260 .Kupim rabljena OKNA in J^TA, lahko tudi železna, ^sajevek 33, Cerklje 4310 Haw- -J Prodam po zelo Mfclm ceni R-16, dobro ohra-Jpen- Ogled vsak dan. Kle-^ac Janez, Križe 20 a 4202 proda karamboliran W^X AVT0 ustava 750. '°^Ja bo v četrtek 2.9. 1971 «. do 9. uj-e v Reševalni J**» (garaže) Zdravstvene-•a doma Kranj 4261 r(^D?.dam dobro ohranjen 1566 ktuunus 12 m> lctnik , • Naslov v oglasnem od- pktt 4262 r^Qdam OPEL, letnik 1957 )o«*nem stanju. Ogled v so-ir ln ncdeljo. Mačinkovič & Savska 5°. Krani 4363 )ETTam avto 0PEL KA' ktnik 1968. Miklavčič, p^J. Kebetova 2 4264 Uji! am novejšo KAROSE-za fiat 750. Zg. Bitnje atriipri gasilskem domu v ;ftodam avto S1MCA 1000 L/ fetnik 1967. Kokrica, tj* na Brdo 44, Kranj lr"> prc " I, le 'opo p^nmj 4267 i U§odnr> uo M< Kri»ni >0Wmt Prodam RENAULT fcw* «L letnik 1965. Infor- aSjc Popoldne na telefon ^ Kranj 4267 ^r°*«tn MOTORNI TRICI EJr Sp. Brnik 35 4268 , '^no prodam FIAT 600. p°k° T7, Šenčur 4269 , °polnoma novo JAVVO 175 ^am za 3000 din. Koži*. r° M, telefon 72-5M 4270 «iv2!ain bro ohranjeno ^Torno kolo tomos. ptičeva 19, Kranj 4271 . 'odam FIAT 750. Predos-' Kranj 4272 fr/AU?-1 Poltovorni avto ZA-cnn v 615- Verbič Milan, Mi-p Korbar 22, Kranj 4273 5E(Vrm OScbni avto PEU" PUB Kranj( lJ0fJ *0va 62 4274 .Sodno prodam odlično "'"Njenega F1CKA. Nogra-I Amon, Titova 84, Jeseni * 43U J'^oj prodam osebni avto fl,L6 - BREAK, prevoženih v;7° ^m. Naslov v oglasnem ^elku 4311 feju oddam opremljeno r«Q v Kranju. Naslov v o%-SJf*& oddelku 42|3 kr\i^»ia išče opremljeno v Kranju ali Skofji ,v Po možnosti s posebnim Wl, Naslov v oglasnem TC^kn 4276 Lok» takoj oddam i n v??1 aU zasebniku dve su-1 f KLETNI SOBI (parketira-, K* *unavo) in GARAŽO za .»blatilo UO0.0OO st. din. ' ernudbe Poslati pod »L sep-c"vber, *~ 4277 Dekle nujno išče SOBO v Kranjo. Čot Slava, Trojarje-va 30, Kranj 4278 V bližini Kranja vzamem na stanovanje dva fanta. Naslov v oglasnem oddelku Bodoči zakonski par išče SOBO in KUHINJO ali samo večjo sobo v Kranju ali okolici. Nudita 5000 din predplačila. Naslov v oglasnem oddelku 4280 SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske za druge, posestva, kmeto valci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po naj višjih dnevnih cenah Kmetovalcem plačamo * gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitet nejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7JC do 16. ure vsak dan tudi v soboto. Na Bledu oddam STANO-, VANJE in posamezne SOBE proti posojilu ali predplači-lu. Ponudbe poslati pod »center — vseljivo« 4281 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku Prodam dvostanovanjsko enonadstropno hišo. Carman Franc, Cerklje 281 4282 Prodam enostanovanjsko HIŠO z vrtom. Visoko 88 Z Sprejmem dva VAJENCA za mizarsko obrt. Markič Albin, mizarstvo, Naklo 114 Za sedem mesecev staro pridno deklico iščem dopoldansko VARSTVO na domu ali okolici Vodovodnega stolpa. Skuber, Valjavčeva 33, Kranj 4209 Iščem kvalificirano ali pol-kvalificirano KUHARICO. Nastop službe takoj. Stanovanje zagotovljeno. GOSTILNA pri J02ICI, Gozd Martuljek 70, telefon 84-501 4210 Sprejmem STROJNO VEZILJO za nekaj ur dnevno. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Vezilj poštno ležeče Radovljica« 4284 ŠIVILJO IN PLETILJO na njenem domu redno zaposlim proti posojilu. Ponudbe poslati pod »stalna zaposlitev^ 4285 Stalno zaposlim dva KLJUČAVNIČARJA in VAJENCA. Poklukar, Bled, Črtomirova n. h. 4286 Iščem DELAVKO na dve izmeni ali UPOKOJENKO za varstvo dveh otrok. Carman Franc, Cerklje 281 4287 VARUHINJO za pet do šest ur .dopoldne iščem. Zglasite se po 7. uri zvečer v nebotičniku v Kranju, 12. nadstropje, stanovanje št. 28 Starejša ženska gre varovat otroke za hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 4289 GOSTINCI POZOR! Grem delat honorarno v sobotah in nedeljah ali po dogovoru. Ponudbe poslati pod »moški 30 let« 4290 Nudim hrano in stanovanje za VARSTVO 2-letnega otroka v dopoldanskem času. Udovič, Nadižarjeva 7, Kranj 4291 Iščem ŽENSKO za dopoldansko varstvo 10 mesecev starega otroka na domu. Plačam dobro. Šenčur, Rožna 39 4292 KROJAŠKO VAJENKO sprejmem, tudi z vso oskrbo. Mali Ivan, Letcnce 4, Golnik turno Našel sem ponv pri kopališču v Kranju. Informacije na te! Jon 23-828 Kranj 4293 Izgubil se je PES šarplani-nec, sive barve. Najditelj naj Zahvala Ob boleči in prerani izgubi našega moža, očeta, sina, brata in strica Franca Štirna iz Sr. vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Stanku Potočniku za požrtvovalnost, č. duhovščini za poslovilne obrede, cerkvenim pevcem in sodelavcem. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, hčerka Francka, sin Franci, oče, brata Rudi in Jože ter drugo sorodstvo Srednja vas, Praprot na Polica, Adergas, 22. avgusta 1971 sporoči Haj dar Hajdi, Kranj, Struževo 2 a 4294 Poštenega najditelja, ki je v soboto, 7. avgusta pred kinom Center v Kranju našel MEDALJON (uro na verižici), lepo prosim, da ga proti nagradi vrne Porenti, Sv. Duh 48, Skofja Loka ali odda na postaji milice 4295 V sredo, 25. avgusta v opoldanskih urah sem v centru Kranja izgubil zlato ZAPESTNICO v obliki verige. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Naslov v oglasnem oddelku 4296 ROLETE lesene, plastične, tudi mini in fužinijf naročite zastopniku Špilcrju, Gradni-kova 9, Radovljica, tele I on 75-046. Pišite, pridem na dom KOTLE za žgan JEKU HO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 24 2644 POLAGAM TAPETE. Gro- belšek Lado, Planina 9, Kranj KONJENIŠKI KLUB KOMENDA priredi v nedeljo, 29. avgusta ob 14. uri velike KONJSKE DIRKE. Nastopili bodo najboljši konji Slovenije in Hrvatske. Po dirkala bo velika VRTNA VESELICA 4298 GASILSKO DRUŠTVO Sp. Brnik priredi v nedeljo 29. avgusta ob 14. uri KEGLJANJE za koš t runa 4299 GOSTIŠČE pri »TOSU« v Križah priredi v nedeljo VESELICO. Igra ansambel METODA PRAPROTNIKA s PEVCEM. Vabljeni! 4300 GOSTIŠČE VALBURGA »ŽLINDRA« prireja vsako soboto ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel METODA PRA-PROTNIKA s PEVCEM. Vabljeni! 4301 TVD PARTIZAN DUPLJE zaradi dežja ponovno prireja v nedelio, 29. avgusta ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO s kegljanjem za kost runa, ki bo za šolo v Dupljah. Zabavali vas bodo GORENJSKI NAGELJNI 4214 IŠČEMO LASTNIKA električnega brivskega aparata znamke PHILIPSHAVE 3 de LUXE na tri krožna rezila za pristrižen je za liscev ali brk. Ima dva metra dolgo priključno vrvico črne barve v oblik spirale. Na zadnji strani aparata je napis PHILIPS TYPE Np 1112, 120 V, 10 W, 220 V, z označbami v krogu NDS, made in Germa-ny. Aparat je v črnem usnjenem etuiju pravokotne oblike. Navedeni aparat z etuijem naj bi bil ukraden v dneh med 17. in 18/8-1971 iz kuhinjske kredence v neki odprti hiši na Bledu. Prosimo neznanega lastnika, da se zglasi na oddelku milice Bled, kjer bo lahko dobil aparat in bo pojasnil okoliščine, v katerih je zmanjkal. Kranj, dne 26/8-1971 UPRAVA JAVNE VARNOSTI V KRANJU T zastopstvo TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza St. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo St. 30, telefon 76-4287 in 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo St. 30, telefon 76-4287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi St. 26/3, telefon »-787 Vodja reševalne akcije Klavdij Mleku/, z Mojstrane pripoveduje o reševanju poljskih alpinistov. — Foto: J. Košnjek nesreče SMRTNA NEZGODA V NEURJU V petek. 27. avgusta, nekaj pred 6. uro zjutraj je med neurjem vozil od Preddvora proti Kranju voznik osebnega avtomobila Marjan Andolšek iz Preddvora. Pri odcepu jezerske ceste na Predoslje, je začelo njegov volksvvagen zanašati. Po 39 metrih take vožnje je avtomobil z desno bočno stranjo trčil v betonski steber. V nesreči je bila sopotnica Branka Guček, stara 22 let iz Preddvora tako hudo ranjena, da je na kraju nesreče umrla. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Na cesti tretjega reda v bližini vasi Nemški rovt nad Bohinjem je v torek, 24. avgusta, dopoldne voznik tovornjaka Franc Dijak s Koprivnika za ovinkom ustavil, da bi vstopil neki pešec. Za tovornjakom je vozil na mopedu Maks Polja-nec z Nemškega rovta in se zaradi prekratke varnostne razdalje zaletel vanj. Huje ranjenega po glavi so ga v kritičnem stanju prepeljali v jeseniško bolnišnico. NEZGODA V HRASTJU Na cesti tretjega reda v Hrastju sta v torek popoldne trčila dva avtomobila. Voznik Franc Senk iz Britofa je pripeljal z neprimerno hitrostjo od Trboj, v Hrastju pa mu je pripeljal nasproti voznik Marjan Mohar iz Voklega. Po trčenju je voznik šenk obstal na cesti. Moharjev avtomobil pa je vrglo pod cesto, kjer je obstal na kolesih. Škode na vozilih je za 13.000 din. ZAPELJAL IZ OVINKA V torek, 24. avgusta, popoldne se Je na cesti četrtega reda Pot na Zali rovt v Tržiču pripetila hujša nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Dušan Mučič iz Podijubelja je zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti v ovinku zapeljal s ceste, po 19 metrih ponovno zapeljal na ceste in na pločnik ter se prevrnil 3 in pol metra globoko v potok Mošenik. Voznik in sopotnika Franc Meglic in Frida Dijak iz Podijubelja so bili huje ranjeni in so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ČETRTA ŽRTEV NESREČE NA MEJI V sredo, 25. avgusta zjutraj je umrla v bolnišnici Marija Pančur iz Krnice pri Mozirju. Umrla je za posledicami nesre če, ki se je pripetila 22. avgusta na Meji na cesti prvega reda. Takrat je zastavo 1300 zaradi izrabljenih gum na mokri cesti vrglo s ceste in jo preklalo na dvoje. ZADEL PEŠCA Na Cesti maršala Tita na Jesenicah Je v sredo, 25. avgusta, dopoldne voznik dostavnega avtomobila {Italijanske registracije Klavdio Turilli na prehodu za pešce zadel 61-lctnega Janeza Mežika iz Rateč, ki je nenadoma stopil na cesto. Ranjenega Mežika so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je naslednji dan umrl. NEPREVIDNO CEZ CESTO Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v sredo, 25. avgusta, zvečer voznik osebnega avtomobila Alojz Kol man z Jesenic zadel 17-letnega Makmuljin Esada z Jesenic. Nesreča se je pripetila, ko je pešec nekaj metrov pred prehodom za pešce Z leve strani prečkal cesto. Voznik kljub zaviranju ni mogel preprečiti nesreče. Z zlomljeno roko so pešca prepeljali v bol •usnico. L Ul Jugov steber je bil usoden V četrtek, 25. avgusta, popoldne so požrtvovalni alpinisti in gorski reševalci iz Mojstrane prenesli v Aljažev dom v Vratih pod Triglavom trupli dveh mladih poljskih alpinistov, 23-letne Anne Radzi-ejske in 21-letnega Edmunda Sliwona, ki sta se smrtno ponesrečila v Jugovem stebru severne Triglavske stene. To je bil zadnji vzpon mladega poljskega alpinističnega para, ki je skupaj s tovariši iz WrocIawa taboril v Vratih pod Triglavom. Poljski alpinisti so namreč plezali v triglavskem pogorju. Reševalci so trupli položili v kapelico pri Aljaževem domu, od koder so ju prepeljali v mrtvašnico v Dovjem, kjer bosta počakala na žalosten povra-tek v domovino. To je že tretja letošnja smrtna nesreča v severni steni Triglava. Pri reševalni akciji so sodelovali Janko Ažman, Janez Brojan ml., Klavdij Mlekuž, Miha Smole j, Alojz Pezdirnik, Kristl Langus, Justin Lavti-žar in Stanko Kofler. Vodja akcije, izkušeni alpinist in reševalec Klavdij Mlekuž iz Mojstrane, je pripovedoval: »Poljska alpinista sta odšla v steno v nedeljo in dejala, da se bosta vrnila v ponedeljek. Ker jih ni bilo. so bili tovariši v skrbeh. Reševalci smo odšli v steno že v sredo, vendar jih nismo našli. Mislili smo, da sta alninista odšla na Dolič, vendar jih tudi tam ni bilo. Zato smo odšli danes zjutraj ob pol sedmih spet v steno, šli bi prej, vendar je megla otežkočala reševanje. Lahko bi jih zgrešili. Megla se je nato skadila in smo imeli kar ugodno vreme. S seboj smo vzeli le najnujnejšo alpinistično opremo. Ob 9,40 sta Ažman in Brojan opazla 200 metrov nad meli-ščem dve trupli. Po radijski zvezi smo sporočili v dom, naj nam pošljejo reševalno opremo. Hitro smo jo dobili in trupli prenesli v dolino.« Klavdij jc pripovedoval tudi o vzrokih tragične nesreče. »Plezala sta Jugov steber, ki je precej težak. Verjetno sta omahnila kakih 200 metrov više, kot smo jih našli. Tam jc najtežje mesto v smeri in tam se je pc-prečil leta 1924. tudi dr. Jug, po katerem se steber imenuje. Poljaka verjetno tudi nista bila dovolj izkušena, saj sta po pripovedovanju tovarišev plezala šele dobro leto. Poleg tega na Poljskem nI tako dolgih sten (Jugov steber je visok 900 metrov). Njihova najdaljša smer Jc dolga 450 metrov. Pri njih jc tudi granit, ki nI krmtljiv, pri nas pa tega ■*...« J. Košnjek Nagovoril ga je za rop Pred okrožnim sodiščem v Kranju sta se zaradi ropa varjala Cerim Midhat, star 25 let in 18 letni Srečko G***^. 22. junija letos sta s silo vzela Petru Šternu z Jezerskega*^^ poslenemu na Jesenicah, denarnico v kateri je bilo Nekaj ur prej sta obtoženca, oškodovanec in °škod°v~\\^ sodelavec Martin Kociper sedeli v hotelu Korotan na J ^ cah. Cerim Midhat je Šternu ponudil svojo uro Darvvil za ^ din in Štern jo je kupil. Ko je plačeval, je Midhat vide ima štern v denarnici večjo vsoto denarja. Nekaj po P° j je družba odšla najprej proti železniški postaji, nato P^JEgi bifeju športnega igrišča pod Mežakljo. Med potjo j« Midhat predlagal Gerbcu naj bi Šternu s silo vzela denavjjfl» Ko je Kociper nekoliko zaostal, sta oba obtoženca P° ^ote! korak in dohitela Šterna pri bifeju. Cerim je najprej vedeti koliko je ura, nato pa je šterna s pestjo trikrat u ^ v obraz, štern se je branil in klical na pomoč, me-pjl mu je Gerbec iz hlačnega žepa izmaknil denarnico in P° ^ domov. Medtem je šternu, ki se je z napadalcem ruva|/.?edl* tel na pomoč Kociper. Napadalca sta obvladala in ga ^.»„jkl do postaje milice. Tu jima je pobegnil, vendar so ga ttu ^ kasneje našli. Del denarja, 710 din, je štern pobral *j raztresene okoli bifeja, vsoto 1850 din in denarnico pa Je doma Gerbec. ogeg* Sodišče je če rima Midhata obsodilo na tri leta »tf 15 f(\ zapora, Srečka Gerbca pa na leto dni strogega zaPofja j* odmeri kazni Čerimu Midhatu je sodišče upoštevalo, ^ že bil kaznovan in da je bil pobudnik ropa. V kaznivo ^ nje pa je nagovoril tudi komaj 18 let starega Gerbca. . neiii je v sodbi Gerbcu upoštevalo, da je dejanje storil v v'™se je stanju in da je dejanje obžaloval, vendar je menilo, o* ^ kot mlajši polnoletnik zavedal svojega dejanja in mu i dosodilo najmanjšo možno kazen za to kaznivo dejanje- ^ Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Slobodana Kri-stla, starega 28 let, iz Maribora zaradi tatvine denarja na tri leta strogega zapora. Slobodan Kristl se je v začetku maja kot strojni ključavničar zaposlil v jeseniški železarni. V hotelu Pošta na Jesenicah se je 8. maja seznanil s Stametom Klakočar-jem. Znanca sta se srečala tudi naslednji dan na avtomatskem kegljišču. V razgovoru je Kristl omenil, da bi rad gledal nogometno tekmo med Nemčijo lin Jugoslavijo, pa ne ve, kje bi lahko gledal televizijski prenos. Klakočar pa ga je povabil v svoje stanovanje. Sam ni gledal prenosa; šel je v spalnico in zaspal, novega znanca pa je pustil samega pred televizijskim sprejemnikom. Po kon-čatnem prenosu je Kristl stopil v spalnico^ da bi se od gostitelja poslovil. Ta je spal. Kristl je malo pogledal po predalih in v nočni omarici zagledal šop bankovcev. Vzel Jih Je In jih skril v rik-njič, nato pa brez slovesa zapustil stanovanje. Okoli osme ure zvečer se je vrnila Klakočarjeva žena. čudno se jI je zdelo, da vrata stanovanja niso zaklenjena. V spalnici je zbudila moža, ki JI Jc povedal o obiskovalcu, ki gleda menda televizijo. Obiskovalca pa nI bilo več. Posumila sta, da je morda tudi kaj odnesel in res v predalu nI bilo več milijona starih din, Idi sta ga hranila za neki večji nakup. Vzel milijon in ga zapravil Slobodan Kristl Je z - ^ jem v žepu takoj sku»» ^ pustiti Jesenice, vendar čas ni bilo nobenega * busa. Ob njem Je u ist. avtomobil in nemška j<, ka ga je vprašala za P p Ljubljane. Prosil Jo J lahko prisede, pa Je d° Najprej sta peljala Pl"° ^ grehu, kasneje pa sta s a mislila In se odpeljala y^ morju. Za ukradeni ° ^ sta si skupaj privosciia^j ge počitnice. Denarja Je .gjj junija zmanjkalo in llC ^ty turistka Je odpotovala mov po denar, kot je jfl NI Je bilo nazaj. Krist« i čakal v piranskem " ^ ker pa nI mogel pl**" #0 čuna, ki Je narastel Cj» j, din, je pobegnil. Ilcg^ ii9> prestopil mejo In pre* ^e„j. lije dopotoval v Zah- ,^ čijo. Iskal Jc svojo spr<^ ^ valko, pa je nI našel. četku avgusta se je P^1 jtt' goni spet ilegalno vrnil goslavijo, vendar so £a Isti dan prijeli. Obtoženec se Jc pred Sčem zagovarjal, da je P**^ pat in da se mi mogel z* žati, ko Je videl denar. =>' Sče pa Je menilo, da PjJ Patlja pri njem ni dl,S bolezen, ampak samo ltXiXL\0l ska iztlrjcnost. Glede na a da je Ml obtoženec Že Ijjj kaznovan zaradi , dejanj, se Je odloČilo strogo kazen v prep«****2 da bo le taka kazen P nJem kaj zalegla in ga • • metovala. * ■ 1 rcpSrt-*11 Janez Otrin se Je zelo dobro izkazal na minulem °"skem prvenstvu v streljanju. — Foto: B. Malovrh Kranjčani v Udinah Vaterpolisti kranjskega 'glava so včeraj zvečer ^•Potovali v Udine, kjer ■e bodo kot slovenska re-^zentanca na dvodnev-n} mednarodnem tur-p.'J" Pomerili z Romo iz Jjm« ter Tnestino iz Tr-5| '-'"imivo je, da bodo jranjčani tekmovali v uinah v času, ko so do-actn, prij-cditclji letoš- njega finala za evropski plavalni pokal v skupini B za ženske. Na pot so odšli brez trenerja Petra Didičn, ki jc vodja in trener mladinske vrste, ki se bo danes v Rovinju potegovala, da na republiškem prvenstvu osvoji najvišji slovenski mladinski naslov. -dh Ljubljanska conska rokometna liga Jutri derbi v Dupljah se bo pričela novo prvenstvo v ljubljanski conski t>upjjeL 'u .''S'- Z Gorenjske bodo igrale naslednje ekipe: Tržič, njm;Vr.' r1".^0, Kiimnik in Alples. 2e prvo kolo bo izredno za- 'mivo Jnače k kajti Moštvo. Dupljah se bosta srečali ekipa Tržiča in do-V K i i/ah bodo gostovali rokometaši Olimpi je, bo v "ajIVs,K\iši kandidat za prvo mesto. Tudi ekipa Al plesa Vse tei(VCni k°'u 'Krala doma in se pomerila s Hrastnikom. Kmc sc bodo pričele ob 10. uri. J. Kuhar Kolesarstvo V nedeljo dirka v Škofji Loki lt utrJ bo s startom ob g\™« v Skofji Loki tra-j 'onalna nicdklubska če« V sP°m«n "a doma-Ka kolesarja - borca — •n«*a Peternela. Mladin- ci bodo vozili do /hov in nazaj, turisti pa do Hota-velj in nazaj. Start ln cilj bosta na glavnem trgu v Skofji Loki. A. Potočnik Od gorenjskih strelcev najboljši Janez Otrin V soboto in nedeljo sta bili na ljubljanskem strelišču na sporedu še zadnji dve disciplini letošnjega republiškega prvenstva v streljanju z MK puškami. Najboljši slovenski strelci so se pomerili za naslove prvakov v olimpijskem matehu in v trojnem položaju. Tekmovali so s puškami proste izbire. V obeh disciplinah je pri članih zma- gal Mikolič iz SD Olimpija — Ljubljana, med Gorenjci pa je bil najboljši Janez Otrin z drugim in petim mestom. Prvenstva se niso udeležili mladinci in mladinke z Gorenjske. Ta ugotovitev meče slabo luč na občinske strelske organizacije in tudi na tiste, ki načrtujejo razvoj športa v občinah. Kaj ni čudno, da na Gorenjskem ni niti enega Namizni tenis Za mednarodno prvenstvo Kranja Danes in jutri bo v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju drugi mednarodni mladinski namiznoteniški turnir za prvenstvo Kra- nja, na katerem bodo sodelovale ekipe in posamezniki iz Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Zaključek turnirja bo v nedeljo ob 13. uri. J. J. Za kriterij mest vse nared Kranjski atletski delavci so neumorni. Komaj je končano tekmovanje pod nazivom Kranj 71, že je pred vrat* novo veliko tekmovanje. V soboto, 28. avgusta, bo mesto Kranj imelo v gosteh predstavnike sedmih slovenskih mest, ki se bodo pomerili v kriteriju slovenskih mest. Zanimivo je, da je na področju Jugoslavije to edino tovrstno tekmovanje ter da postaja iz leta v leto bolj priljubljeno. Nastopilo bo okoli 140 atle- tov iz vse Slovenije, ki se bodo pomerili v 16 disciplinah. Nastopili bodo vsi najboljši domači slovenski atleti in atletinje med njimi tudi: Kocuvan (KI), Vivod (Ki), Pisič (01) itd. Od domačinov bodo nastopili: Milek, Udovč, Kavčič, Paplerjeva, Fister, Ka-štivnik itd. Ker bo udeležba zares imenitna ter z ozirom na to, da je to tekmovanje zelo popularno, se obetajo zanimivi boji za točke. D. žumer Kavčič še en rekord Na mednarodnem atletskem mitingu v Celju je mladi talentirani srednje progaš Triglava Kavčič še enkrat dokazal svojo pravo vrednost. Progo dolgo 1000 m je pretekel v času 2:23,8, kar je nov državni in republiški rekord za starejše mladinec. Kavčič je bil v tem teku izvrsten: prvih 400 m je pretekel za 53,1 800 m pa za 1:53,1, kar jc prava redkost. Tako ima Kavčič sedaj v lasti 3 državne in tri republiške rekorde. D. tumer Republiško prvenstvo v smučanju na vodi V soboto in nedeljo bo v Zbiljah odprto republiško prvenstvo v smučanju na vodi. Tekmovalci se bodo pomerili v slalomu, likih in skokih v konkurenci članov, članic, mladincev, mladink in pionirjev. V soboto so na sporedu predtekmovanja, v nedeljo pa finalne borbe. Na prvenstvu bodo sodelovali tudi člani vodno smučarskega kluba Elan Begunje, ki so se zadnje dni vestno pri- pravljali na Zbiljskem jezeru. Eden glavnih favoritov za osvojitev naslo\a republiškega prvaka v slalomu je Fric Deliček, v skokih pa Jože De/man in Primož Finžgar. Po obveznem delu tekmovalnega programa bo v nj-dcljo na sporedu ekshibicij-ski «iastop najboljših smučarjev na vodi in kot največja zanimivost za gledalce: polet z zmajem po jezerski gladini. strelišča, ki bi ustrezalo tekmovalnim pogojem? V takih razmerah prav gotovo ne moremo pričakovati napredka in množičnosti v strelstvu. Končno pa to le ni samo športna panoga, posebno, če pomislimo na tolikokrat omenjeni program splošnega ljudskega odpora. Rezultati: OLIMPIJSKI MATCH — ekipno: 1. Olimpija (Ljubljana) 2276 krogov, 2. Celje 2256, 3. Kranj, 2154; posamezno: 1. Mikolič (Olimpija) 584, 5. Otrin (Jesenice) 575, 10. Lombar (Kranj) 544, 11. Peternel (Šk. Loka) 542, 12. Cerne 541, 13. Rozman (oba Kranj) 538 itd.; TROJNI POLOžAJ — posamezno: 1. Mikolič (Olimpija) 1132, 2. Otrin (Jesenice) 1117, 14. Peternel (Sk. Loka) 1025, 15. Kern (Kranj) 912 itd. B. Malovrh Kranjčanka Metka Papler bo zastopala jugoslovanske barve na letošnjih balkanskih igrah v Zagrebu. — Foto: D. žumer Paplerjeva na B Poškodba na roki, ki jo je Metka Papler dobila na pripravah v Celju za balkanske igre v Zagrebu, se ji je že precej popravila, tako da že lahko trenira. S svojimi rezultati v metu diska je popolnoma upravičeno da ta mlada in talentiran., tekmovalka brani barve Jugoslavije na tako renomiran- i-.-! im-vanju kot so BA1 i\ bližnjem tekmovanju »kriteriju slovenskih mest« njena poškodba še ne bo ozdravi jena, bo kljub temu kot predstavnica mesta K ran ia t J v skoku v višino. S 155 cm, kolikor jih jc preskooHs lahko računa na solidno u. i tev. Đ. Žumer GLAS SOBOTA - 28. AVGUSTA 1971 Šola - otrok in cesta V tej rubriki smo se pogovarjali že z ljudmi različnih poklicev. To pot smo izbrali raznašalce časopisov. Morda raznašanje časnikov res ni pravi poklic. Prav gotovo pa ima tako kot vsako drugo delo slabe in dobre strani in težke dneve, kot temu pravimo. Tri izmed tistih, ki nam vsak dan dostavijo na dom Dnevnik, Delo in druge časopise smo poiskali in jim zastavili vprašanje: »Zakaj ste se odločili za to delo?« Ančka Brezar (62 let), doma iz Srednje vasi pri Šenčurju: »Petintrideset let sem bila tkalka. Ko sem se 1960. leta upokojila nenadoma nisem imela kaj početi. Malo sem hodila na dnino na kmete. Odreči nisem mogla, kmečkega dela pa nisem bila preveč vajena. Zato sem se javila na Dnevnikov razpis, ki je iskal raznašalce časopisov. Vsak dan že deset let raznašam ta časopis po Partizanski cesti, Kebetovi, Valjavčevi, Mandeljčevi in Mlakarjevi ulici, po ulici Moše Pija-dc, Cesti Kokrškega odreda in Nazorjevi ulici v Kranju. Na vasi ne bi zmogla toliko. Tu pa oddam v vsakem bloku ali stolpnici po pet, šest, deset časopisov. Kako /aslu žim? Dobro. Po šest par od izvoda mi plačajo. Toda dolgo ne bom več. Ce bom zdrava, bom razna-šalka še kakšno loto.« Bojan Janša (14 let), doma iz Kranja: »Časopis raznašam šele mesec dni. Zakaj sem se odločil? Pravzaprav sta se odločila z bratom, ki je dve leti mlajši. Cas imava, pa sva rekla, da bi kaj delala. Vsak dan razdeliva v centru Kranja 125 časopisov, ob četrtkih pa šc 160 izvodov Nedeljskega dnevnika. Zaslužila bova okrog 500 din mesečno. Kaj bova z denarjem? Prvo plačo bova porabila za nakup šolskih potrebščin. Potem pa bova denar nalagala v banko.« Marija Jerala (57 let), doma iz Stražišča: »Oba z možem sva invalidsko upokojena. Pokojnine so nizke in z denarjem, ki sva ga prejemala nisva mogla preživljati družine. Zato sem se odločila, da postanem raznašalka časopisov. Nekaj ur na dan bom že delala, sem si rekla. Toda rajon se je širil in kmalu sem imela naročnike po vsem Straži čti Kalvariji in Gorenji Savi. Seveda tega dela nisem zmogla sama. Na pomoč so mi priskočili otroci in mož. Zadnji dve leti pa raznašamo časopise le na Kalvariji in Gorenji Savi. Pa še to bom kmalu opustila. Koliko časa že op ravljam to delo? Več kot petnajst let. L. Bogat »J (Nadalj. s 1. strani) prehodu za pešce, opozoriti ga na pazljivost, kjer ni dobre preglednosti, hoja po pločniku, hoja po levi strani, kjer ni pločnikov itd.). — Po nekaj dnevih obiskovanja šole bo morda namesto staršev nekdo drug spremljal prvošolce na poti v šolo in domov. Ce je le mogoče — z ozirom na začetek in konec pouka — naj to skrb prevzamejo njihovi starejši šolski sovrstniki. Za to nalogo bi izbrali predvsem prometno disciplinirane učence. — Dolžnost šole in staršev je, da prvošolce čimpreje seznanijo z najosnovnejšimi prometnimi pravili za pešce, da se bodo sami znali v prometu pravilno ravnati. TUDI LETOS RUMENA RUTICA Za varnost teh udeležencev v prometu pa je dolžna skrbeti tudi skupnost. Da bi otroke prvošolce kar najbolj zavarovali pred nesrečami na cesti in na njihovo nebogljenost v prometu e-oozorili tudi voznike motornih vozil, so se komisije za varnost v cestnem prometu gorenjskih občin tudi letos odločile za prometno-vzgojno akcijo »RUMENA RUTICA«. Rumeno rutico kot opozorilo voznikom motornih vozil, naj še posebno pazijo na prvošolce, so si otroci nekaterih gorenjskih občin zavezali okoli vratu že pred tremi leti. Otroci prvih razredov osnovne šole bodo od L septembra pa do konca oktobra nosili rumene rutice in opozarjali ostale udeležence v prometu na svojo neizkušenost na cestah. Izkazalo se jc da je taka akcija uspešna, saj so npr. v kranjski občini (od leta 1968) bile v času akcije le 4 prometne nesreče z udeležbo prvošolce v in to le Očka In hčerka sta se sprehajala. Prišla sta miimo visoke hiše v mestu. »Kakšna tovarna pa ho to, očka?« je vprašala hčerka. »To ni tovarna!« »Kaj pa delajo v tej hiši?« je bil še naprej rauovcdAi otrok. 4gUč!«, jc razložil očka, »to je vendar občina.« ta 1968 3 nesreče, leta 1969 ena, leta 1970 pa v času akcije ni bilo prometne nesreče z udeležbo prvošolcev. Morda bi akcijo kazalo podaljšati za celo šolsko leto. Starši, katerim je skrb za varnost njihovih otrok vsekakor na prvem mestu, naj ne bi pozabljali vsak dan zavezovati svojim otrokom rumene opozorilne rutice okoli vratu. Tudi starejši šolarji so kljub svoji dokaj večji pr«* metni izkušenosti na cesti prav tako stalno v nevarnosti* zato naj bi jih tako doma kot v šoli redno opozarjali n8 prometne nezgode in jih seznanjali s prometnimi pravdi* da bi jih obvarovali pred srečo. »ŽIVLJENJE IMA PREDNOST*! M. MažgoB »Dvajset let se je pri nas premalo gledalo na razvoj zasebnega kmetijstva. V nekaj letih se ne da nadoknaditi zamujeno. Kmetijska zadruga — občina se trudita, da bi pomagali kmetu. Tistemu, ki je ostal. A je Še toliko nerešenih problemov. Zakon o gospodarjenju z gozdovi se nam zdi krivičen, treba bo urediti pokojninsko zavarovanje kmetov, jim nuditi možnost nakupa mehanizacije, urediti kreditiranje«, pravi Bla:\ H" bjan, kmet iz Sopotnice v Poljanski dolini. Ne dom visoko v hribih, ne trdo kmečko delo ga nista nikdar odvrnila od družbenopolitičnega tlela. Večkrat je bil občinski odbornik, bil je predsednik občine Zminee, član sveta za kmetijstvo in gozdarstvo zadruge m ie bi lahko našle vali. Zadnji dve leti je predsednik loške ekonomske enote kmetijske zadruge Skofja Inka. član občinske organizacije SZDL in drugih organizacij na terenu. Aktivno sodeluje tudi pri reševanju problemov krajevne skupnosti. »Naša kmetijska zadruga je res kmečka zadruga. V vseh organih upravljanja je vsaj dve tretjini kmetov. In prav je tako. Saj kmet najbolj ve kaj je zanj dobro in kaj ni.«