Izhaja v a a k a iriio
C «n e i Letno din 82—, polletno din 16"—, Četrtletno din 9 —, Inozemstvo din 64'— PoStno-Cekovnl račun Številka 10.608
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon »1-18
O• n• lnaer&tom : Cela stras
din 2000'—, pol strani din 1000"—, četrt strani din 600 —, '/• strast din 260—, «/i. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1—<
Pozdrav sv. oieta v slovenščini
Dne 22. maja se je odpeljalo v Rim 473 Slovencev in z njimi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Slovenski romarji so bili sprejeti od sv. očeta v skupni avdianci 24. maja ob desetih dopoldne. Ko so prinesli papeža v dvorano, je bil navdušeno pozdravljen v vseh jezikih. Ker so pa bili Slovenci čisto okrog njega, je postal posebno pozoren nanje v nagovoru. Pij XII. je, poudarjajoč pomen družine in pomen vzgoje v družini, nadaljeval svoj nagovor
20 mrtvili - 33 rešenili
Ameriški podmornici »Squalus« so se tako pokvarili na poti z Belih otokov stroji, da se je pogreznila 72 m globoko. V podmornici je bilo 59 mož posadke. Mornariška oblast je izdala povelje, da je treba storiti vse, da rešijo potopljene mornarje. Takoj so odhitele na pomoč vojna ladja »Falcon«, rušilec »Brooklin« in podmornica »Sulpin«, katera je stopila v telefonsko zvezo s poveljnikom ponesrečene podmornice, od katerega je dobila poročilo, da imajo potopljeni še za 48 ur kisika.
Kapitan Momson, ki je iznašel posebne naprave za reševanje podmorskih posadk, je odpotoval z letalom iz Washingtona na kraj nesreče in je izdal koj vsa potrebna navodila za reševanje.
Z reševalnimi deli so pričeli 23. maja, medtem je bila podmornica v zgoraj omenjeni globini na morskem dnu 28 ur.
Opoldne 23. maja je potapljačem uspelo, da so rešili sedem mož in je bil to prvi primer v zgodovini ameriške mornarice,
z besedami: -»Hvaljen Jezus! Dragi moji Slovenci!« Po teh slovenskih besedah je
dalje govoril v italijanščini in pohvalil slovenske in kulturne organizacije. Pozval je navzoče, naj bodo dobri Slovenci in zvesti državljani svoji domovini. Končal je v slovenščini: »2iveli Slovenci!«
Pri sprejemu se je sv. oče posebno zanimal za uniformirane slovenske fante in dekleta ter za narodne noše, ki so napravile na sv. očeta mogočen vtis.
da so koga rešili iz tolike morske globoči-ne. Mučno reševanje so nadaljevali celi dan 24. maja in so bili vsi na kraju nesreče zbrani reševalci na delu s potapljaškim zvonom, s pomočjo katerega so oteli življenje še 26 mornarjem, dočlm so se vsi ostali zadušili.
Rešene ponesrečence so odpremili v bolnišnico v Portsmouthu in je upanje, da si bodo vsi opomogli. Med rešenimi je poveljnik podmornice in trije častniki, medtem ko sta dva častnika med smrtno ponesrečenimi. Od treh civilnih oseb, ki so bile v podmornici, so rešili samo eno.
Dne 25. maja so odprli potapljači vse pokrove podmornice »Squalus«, da so potegnili iz nje trupla 26 zadušenih mornarjev.
Rešeni izjavljajo, da jih je otela samo prisotnost duha, ker so zaprli pravočasno velika jeklena vrata v sprednjem delu podmornice, ko je prodrla voda v zadnji del ladijskega trupa.
Zlagan &o{?
Ljubljanski list »Dejanje« objavlja « boju med tako zvanimi klerikalci in liberalci to-le sodbo: »Po dvajsetih letih osvobojenega narodno-kulturnega in gospodar-sko-političnega življenja v okviru lastne države lahko priznamo sramotno dejstvo i vse naše delo je bilo osredotočeno okrog nekega zlaganega boja med dvema taboroma klerikalcev ln liberalcev.« Spričo t« sodbe, ki nikakor ne temelji na »dejanjih«, ugotavljamo naslednja dejstva: Koncem marca lanskega leta je imel brat Jože Rus predavanje v Ljubljani, v katerem je tolmačil sokolstvo z idejne strani. Podal je razliko med verskim in razumskim svetovnim nazorom. Po prvem (verskem) nazoru je izhodišče Bog, po drugem pa na| prvi vodi v popolno odvisnost, drugi pa T svobodo. Ali nista s tem očrtana dva tabora: lažnivo-svobodomiselki in verski aH po protikrščanskem izrazoslovju liberalni in klerikalni?
»Sokol«, vestnik ©okolskib žup Ljubija-na-Maribor-Novo mesto, je objavil dne 1. aprila 1. L članek, ki v njem to-le po* udarja: »Ne moremo umeti moralne moči sokolstva, če ne razumemo njegovega iz* vora iz brezverskega svetovnega nazora husitstva in Tyrševe protiverske, zgolj razumske in proticerkvene morale.« Bese« de so jasne in ne potrebujejo razlage. — Celjska »Nova doba« pa je v svoji številki 19. maja 1939 o sokolstvu to-le zapisala; »Neizpodbitno dejstvo je, da je sokolstvo nacionalna, kulturna in viteška organizacija, ki ne temelji na verski ali plemenski osnovi.« Po tolmačenju JNS lista »Nove dobe« je torej verska osnova izključena.
Toliko o kulturnem in vzgojnem svobo-domiselstvu in naprednjaštvu. V pogledu političnega naprednjaštva pa bi na kratko opozorili na skupščino omladine JNS v Ljubljani 21. maja 1939, ki jo je »Jutro« radostno proglasilo kot »krasno manifestacijo našega naprednega mladega rodu«. Poročilo predsedstva banovinskega odbora omladine JNS je podal inž. Jože Rus, ki osredotočuje v svoji osebi idejno vodstvo sokolske in JNS mladine. Banovinski tajnik Andrej Uršič pa je rekel: »Gibanje omladine JNS se je pričelo v času, ko so politični nasprotniki polagali stranko vsak dan v grob in z njo proglašali za mrtvo jugoslovensko in napredno misel med Slovenci. Vključitev omladine v JNS se je pokazala kot vsestransko posrečena odločitev. Tako ideološko kakor taktično nas JNS ni razočarala.«
Praktično vzgojo omladine JNS zlasti v podeželju oskrbuje ljubljanski JNS tednik »Domovina«. Ta smoter skuša doseči z objavljanjem detektivskih in kriminal-
Proslava f00 letnice fninorifókega samostana v Ptofo
Pred 700 leti so prišli sinovi sv. Frančiška v Ptuj. Skozi sedem sto let so posvečevali duhovniki tega reda svoje moči delu za verski in prosvetni napredek ljudstva. Še danes priča o veliki delovni sili minoritskega reda v zgodovini, ki jo je krepila božja pomoč, verska in narodna zavest ljudi, ki so jim bili v vodstvo izročeni. Sedem sto let dela in trpljenja v božji in narodni službi je jubilej, ki ga hočejo oo. minoriti letos o. in 6. avgusta slovesno proslaviti. V ta namen so sestavili častni odbor, ki mu predseduje voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec. V odboru sta tudi oba slovenska škofa in ministra, ban dr. Natlačen in drugi odličniki. V okviru proslave bo tudi kongres vseh tretjerednikov iz Slovenije. K tem veličastnim slavnostim so vabljeni fantovski odseki in dekliški krožki. Poleg mogočne verske manifestacije, na kateri bosta govorila podpredsednik narodne skupščine g. Alojzij Mihelčlč in urednik »Slovenca« g.
Franc Terseglav, bodo tudi velike prosvetne prireditve. Otroci bodo imeli svoje slavje v cerkvi in pred samostanom. Nastopila bo prvič otroška godba na fanfare. Pri prireditvi bo sodelovalo veliko otrok Iz mesta in okolice z deklamcijami, petjem, igrami itd. Ob zaključku bo srečolov za otroke. Ljutomersko in ptujsko pevsko okrožje se pripravljata za mogočen nastop z okoli 300 pevci. Dirigiral bo zvezin pevo-vodja g. inšpektor Marko Bajuk iz Ljubljane. Igralci pa bodo igrali v režiji gledališkega igralca g. Edo Groma iz Maribora novo igro g. Davorina Petančiča »Kuga«. Pri igri bo nastopilo nad sto ljudi, pevci, godci itd. V okviru prireditev bo tudi ognjemet, kakršnega Ptuj še ni videl.
Vabimo na te slavnosti vse organizacije v krojih kakor tudi posameznike. Za navodila se obrnite na domače župne urade. Polovična vožnja bo dovoljena. Naročite si čimprej knjižice in znake! — Na svidenje v Ptuju ob teh veličastnih dneh!
nih romanov, ljubezenskih povesti in prikazov politične zagrizenosti, nestrpnosti in sovraštva. To je glavni predmet »romana iz predvojnih, dni«, ki je prirejen po tujem vzorcu in ki ga sedaj »Domovina« objavlja pod naslovom »Andrej Šolar«. To je iz nemškega vira sfabricirano in na slovenska tla postavljeno skrpucalo lažnivo na-
prednjaške zagrizenosti in liberalnega političnega sovraštva zoper katoliško cerkev in njeno duhovščino, kakršnega že dolgo nismo čitali v slovenskem jeziku. Ali torej ne obstoja na slovenskem ozemlju boj liberalizma zoper krščanstvo? Je ta boj zlagan? Kar je laži v njem, izhaja iz tabora lažnivega liberalizma in naprednjaštva.
celo vozovnico ln železniški obrazec »K-13«. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povra-tek iz Maribora s potrdilom Pripravljalnega odbora na železniškem obrazcu »K-13«, da so se v resnici udeležili tabora. Tudi za pravico do polovične voznine služi kot izkaz taborna knjižica.
Ugodnost znižane voznine velja za odhod v Maribor od 27. junija do 2. julija in za povratek od 2. julija do vključno 4. julija v vseh razredih in za vse vlake razen ekspresnih.
Popust velja le na osnovi taborne knjižice. Članstvo ZFO in ZDK pa še poleg knjižice potrebuje kot Izkaz za pravico do četrtinske voznine člansko izkaznico. Taborna knjižica, na katero je vezan ta popust, je dotiskana in jo bomo razposlali onim odsekom in krožkom, ki jo bodo naročili in v naprej plačali. Podrobna navodila o naročilu tabornih knjižic so odseki in krožki prejeli v posebni okrožnici. Za članstvo ZFO in ZDK je najbolj važna članska izkaznica, ki jo izstavlja Zveza fantovskih odsekov, odnosno Zveza dekliških krožkov. Vsi novi člani in vsi oni, ki ste že izstavljene izkaznice izgubili, naj se
Mladinski tabor v Mariboru
od 29. Junija do 2. julija 1939
Sprevod
bo ena najveličastnejših prireditev mladinskega tabora. Zato moramo skrbeti, da bo letošnji naš pohod res strumen ln mogočen. Razpored sprevoda bo naslednji: konjenica, prapori, predsedstvo (odbor ZFO, odbori vseh štirih podzvez in pripravljalni odbor), vzorna vrsta ZFO, častna četa, člani v krojih, mladci v telovadnih oblekah, predsedstvo ZDK s svojimi prapori, članice v krojih, mladenke v krojih, člani, mladci, članice in mladenke v civilu z znaki, narodne noše po pokrajinskih skupinah in za zaključek četa čla-bov v krojih. Vmes bodo razporejene godbe, fanfare in trobentaški zbori. V vsakem gornjih oddelkov pa bo razpored naslednji: najprej članstvo ljubljanske, potem novomeške, za njo celjske in končno mariborske podzveze. Začetek zbiranja za sprevod bo ob pol osmih, začetek sprevoda bo ob pol devetih. Sprevod krene po naslednjih ulicah: Kolodvorska ulica, Aleksandrova cesta, Trg svobode, Grajski trg, Vetrinjska ulica, Glavni trg (defile pred magistratom), državni most, Kralja Petra trg, Dvoržakova ulica, Frankopa-nova cesta, Ob železnici, Tržaška cesta, igrišče SK železničar.
Taborne knjižice in znaki
Taborna knjižica bo te dni dotiskana, znaki so že izdelani. Taborna knjižica in znak bosta služila vsem udeležencem — članom ln nečlanom — kot Izkaz za znižano voznino in za prost vstop na večino tabornih prireditev. Cena taborni knjižici in znaku je 5 din. Vse fantovske odseke in dekliške krožke nujno pozivamo, da takoj na-renče taborne knjižice in znake in v naprej pošljejo tolikokrat po 5 din, kolikor bo iz njihovega območja udeležencev za mariborski tabor. Da boate to stvar laže Izvedli, skličite takoj sesta-Hek vseh, ki se nameravajo udeležiti našega tabora in poberite od vsakega po 5 din za taborno knjižico in znak. Te dni ste prejeli v tej zadevi posebno okrožnico; ravnajte se natančno po njenih navodilih! Ne odlašajte z naročilom na kasnejše dni, kajti za pozneje ne prevzamemo nobene odgovornosti, da bomo mogli vse naročene knjižice in znake pravočasno razposlati. Vsa na-fcočila pošljite na naslov: Pripravljalni odbor za mladinski tabor, Maribor, Aleksandrova c. 6/1.
Znižana voznina za članstvo in ostale udeležence
Z odločbo generalnega ravnateljstva državnih •eleznlc GD br. 46.878/39 z dne 9. maja 1939 je pdobrena za vse udeležence letošnjega mladinskega tabora v Mariboru znižana voznina na državnih železnicah, in to: članstvu ZFO in ZDK fietrtinska, vsem ostalim udeležencem pa polovična. Člani ZFO in članice ZDK kupijo ob odhodu v Maribor polovično vozovnico in železnl-Bti obrazec »K-14« na osnovi članske izkaznice ln taborne knjižice. Kupljena polovična vozovnica velja za brezplačen povratek iz Maribora s potrdilom Pripravljalnega odbora na železni-fck«m obrazcu, da so se udeležili tabora. — Ostali Udeleženci ¿nečlani), jmptjo pb odhodu v Maribor
takoj preko svojih odsekov, oziroma krožkov obrnejo na ZFO, odnosno ZDK, da Jim izda izkaznice. Ponovno poudarjamo: naročite izkaznice takoj, ker bodo pozneje pisarne ZFO in ZDK s tem delom preobremenjene. Vsa odgovornost za vse pritožbe članstva, ki se zaradi neizstavlje-nih Izkaznic ne bodo mogli poslužiti ugodnosti četrtinske voznine, pade na tiste odseke in krožke, ki se zr. naročilo ižkaznic ne bodo pravočasno pobrigali. Tajniki in tajnice, storite svoje dolžnost!
Taborni lepaki
bodo razposlani odsekom in krožkom takoj pc blnkoštnih praznikih. Nalepite jih na vidna mesta, da bodo klicali slovensko mladino na njen praznik v Maribor!
Prijavne pole
bodo odseki in krožki prejeli v prvih dneh junija. Prosimo vas, da Jih vestno in natančno izpolnite po navodilih, ki bodo priložena. Ko ste jih izpolnili, jih takoj, najpozneje pa do 15. junija, pošljite Pripravljalnemu odboru v Maribor, ki bo na osnovi podatkov lz teh končnih prijav pripravil dovoljno število prenočišč, oskrbel do-voljno prehrano, naročil potrebno število posebnih vlakov itd. Sploh Je od točnosti teh prijav odvisna skoraj vsa zadnja in najvažnejša priprava za tabor. V korist vašega članstva je, da prijave takoj natančno in točno izpolnite in jih s prvo pošto izpolnjene vrnete Pripravljalnemu odboru. Ponovno opozarjamo, da bomo mogli oskrbeti vse ugodnosti le članstvu onih odsekov in krožkov, ki se bodo natančno držali naših navodil in v redu odgovarjali na vse naše pozive.
Naše geslo v teh tednih je:
Kdor je naš, gre z nami v Maribor!
Vse se ponavlja. Kakor smo poročali, je bila v začetku minulega tedna v Berlinu slovesno podpisana italijansko-nemška vojaška pogodba. Po končno veljavnem sklepu pogodbe poudarja italijansko ter nemško časopisje velikanski zgodovinski pomen te zveze; medtem ko so beležile druge velesile ta dogodek povsem mirno. Priliko podpisa vojaške povezanosti med Italijo in Nemčijo so uporabili nekateri listi v to, da so objavili članke pod zaglav-jem »Zgodovina se ponavlja«. Zgodovina se je v začetku minulega tedna resnično ponovila, ker sta natančno pred 50 leti obiskala Berlin italijanski kralj Umberto in tedanji zunanji minister Crispi. To je bil takrat prvi obisk tujega vladarja pri nemškem cesarju Viljemu H. Berlin je sprejel vladarja Italije nad vse svečano. Prestolica je valovila v zastavah, hiše so bile vse okrašene in postavili so na hitro roko celo spomenik, kateri je predstavljal Italijo, kako se naslanja na Germanijo. Ob priliki slavnostnega obeda na berlinskem dvoru 22. maja 1889 sta izrekla vladarja napitnici na nerazrušljivo prijateljstvo med Italijo in Nemčijo. Italijanski kralj Umberto je podčrtal v napitnici, da je zveza med Italijo in Nemčijo jamstvo za mir v Evropi.
Italija je te dni proslavila 25 letnico vstopa v svetovno vojno. Po vsej Italiji so te dni proslavili dan, ko je Italija stopila pred 25 leti v svetovno vojno, in sicer na strani Angležev in Francozov. Sestavili so takrat tako zvano veliko antanto. Pred vstopom v vojno je bila Italija zaveznica bivše Avstrije in Nemčije,
Angleški kraljevski par med kanadskimi bojevniki. Našim čitateljem je znano, da se mudi angleški kraljevski pax v Kanadi na obisku. Kralj in kraljica sta se pripeljala med drugim tudi v novodobno kanadsko prestolnico Ottawa, kjer so odkrili spomenik kanadskim borcem v svetovni vojni. Ob priliki proslave odkritja spomenika se je angleška kraljevska dvojica, ne meneč se za dvorske običaje, pomešala med stare veterane in se je z njimi prav po domače razgovarjala. Tisoč in tiscčglave ljudske množice so bile silno navdušene nad toliko prijaznostjo in so zagotavljale najvišjima gostoma, da jima tega nikoli ne bodo pozabile. Prizori, ki so se pri tem odigravali, so po poročilih očividcev nepopisni in se ne dajo primerjati z nobenim trenutkom v zgodovini Kanade. Kralj Jurij je imel pri odkritju spomenika kanadskim borcem značilen govor, ki ga objavljajo vsi ameriški, in drugi svetovni listi. Dejal je: »Brez svobode ni trajnega miru, brez miru pa ne more biti trajne svobode.«
Do sedaj največji turški proračun pred skupščino. Narodna skupščina v Ankari obravnava turški proračun za 1. 1939/40, ki znaša 161 milijonov turških lir in je največji, kar jih pozna poprevratna Tur-čija.
Italijansko in nemško vojaštvo zapušča Španijo. Zmagovalec boljševiške strahovlade na Španskem general Franco je zaključil proslavo osvoboditve Španije z veliko vojaško parado v španski prestolnici v Madridu, pri kateri je sodelovalo 200 tisoč vojakov. Pb paradi je pričel odho<J
(italijanskih in nemških prostovoljcev iz Španije, ki ao znatno pripomogli, da je stri Franco na zapadu že nevarno se dvigajoče glavo iz Rusije zanesenega komunizma.	1 Ameriški gospodarski Usti o zlatu za morebitno vojno. Ker neprestano straši po svetu vojna nevarnost, so objavili ameriški gospodarski listi podatke o zlatem zakladu glavnih velesil Po tej ugotovitvi znaša zlato za morebitno vojno pri Angliji, Franciji in Ameriki skupno nekaj manj kakor tisoč milijard dinarjev. Italija, Nemčija in Japonska imajo zlata skupaj za kakih 12 milijard dinarjev.
Sprememba ustave na Danskem odklonjena. Na Danskem so hoteli socialni demokrati, radikali in konservativca spremeniti ustavo v glavnem radi tega, da H dobile volilno pravico vse osebe, stare nad 23 let in da bi ostal za bodoče samo en predstavniški dom. Načrt za spremembo je bfl sprejet od obeh domov in potrditi bi ga še moralo ljudsko glasovanje, ki se je vršilo 23. maja. Število glasovalcev je znašalo 2,173.420. Za spremembo ustave je bilo potrebnih 45 odstotkov glasov. Plebiscita se je udeležilo le 44.4% volilcev. Oddanih je bilo 12.002 glasov premalo in radi tega bo ostalo glede ustave pri starem.
Po Icrše ttskem. sv^tm
Kongres Kristusa Kralja, ki se nam bliža z veliko naglico, bo ena največjih prireditev v zadnjih letih. Za velika dela je treba veliko denarja. Tudi kongres potrebuje denarja. Odkod naj ga vzamemo za vso velikansko propagando po širnem svetu, odkod za ves sijaj, M naj tudi na zunaj pokaže, da je Ljubljana svojemu najvišjemu Kralju zvesta in vdana? Od nas samih! Zato vedno te prošnje: darujte za kongres! Mnogo denarja smo že zbrali v ta namen, mnoge odlične osebe so prispevale tudi tisočak za kongres, vsa čast jim, toda kako mnogoštevilni pa so tisti, ki še niso ničesar prispevali? Koliko je takih, ki bi lahko dali, pa ne dajo! Če nasprotniki mečejo težke denarje v svojo propagando proti Bogu, proti Cerkvi, koliko bolj moramo tudi katoličani prispevati vse, kar je v naši moči, da postane Kristus zopet Kralj sveta. Vsak zaveden Slovenec, vsak zaveden katoličan bo zato prispeval, četudi le neznaten znesek kot svojo žrtev kongresu Kristusa Kralja. Nebeški Kralj nam bo vsako žrtev tisočero povrnil! — Svojo udeležbo na kongresu je prijavilo že nad 100 škofov, med njimi tudi neki kitajski škof, ki je že odpotoval s Kitajske. Pri-r^-.Triicip; odbor v Ljubljani je tudi dobil obvestilo iz Montevidea v Uruguaju (Južna Amerika), da se bo ljubljanskega kongresa osebno udeležil tudi tamkajšnji nadškof dr. J. F. Aragone. Z njim vred bo prišlo na kongres tudi precejšnje število vernikov. — Pri vseh velikih prireditvah se dandanes uveljavlja kakor v davnih stoletjih kot najvidnejša točka kaka veličastna skupinska igra, pri kateri sodelujejo tisoči igralcev in se zato vrši na prostem. Tudi na kongresu Kristusa Kralja bo v soboto, 29. julija, proti večeru na Stadionu taka predstava, ki obeta biti največja prireditev v monumentalnem slogu take vrste v naši državi in najbrž v srednji Evropi sploh. Težko bo pri tej prireditvi govoriti o predstavi. Sodelovali bodo namreč vsi: tisti, ki bodo »gledali« prav tako kakor tisti, ki bodo »igrali«. »Igralcev« bo nekaj nad 3000, računamo pa tudi vsaj na 20.000 gledalcev. Vsi skupaj bodo izvajali »Igro o kraljestvu božjem«, katere besedilo je napisal prof. Niko Kuret. Sodelovala bo tako rekoč vsa Slovenija. Organizirajo se namreč zbori iz skoraj vseh slovenskih dekanij, ki iih zbira in vadi g. kaplan Davorin Petančič. V igri sami se prikazuje vlada Antikristova in zmaga verne mladine.
Želja po svetniku prešinja katoliško hrvatsko ljudstvo. Letos dobiva ta želja očitnejši izraz v proslavi petdesetletnice beati-
fikacije bL Nikolaja Taviliča. Dne 6. junija preteče 50 let, kar je papež Leon XTTI. na prošnjo šibeniškega škofa Antona Fo-ska dovolil tej škofiji češčenje jeruzalemskega mučenika Nikolaja Taviliča. S tem, da je bil šibeniški rojak frančiškanski pater Nikolaj Tivilič, ki je dal v Jeruzalemu svoje življenje za Kristusa (leta 1391), proglašen za blaženega, je bil počaščen ves hrvatski narod. Zato bodo petdesetletnico tega važnega dogodka slovesno praznovali po vsej Hrvatski. Hrvatski škofje so izdali po posameznih škofijah okrožnice, v katerih odrejajo, da se ta petdesetletnica slovesno obhaja po vseh cerkvah 4., od-nosno 11. junija. Katoliška društva naj ta dan priredijo akademije, zborovanja in predavanja v proslavo bi. Nikolaja Taviliča. Vsaka cerkev naj si oskrbi če ne oltar, pa vsaj kip ali podobo bL Nikolaja, Toliko zmore vsaka hrvaška župnija, da se v župnijskih cerkvah postavi na oltarje ah na kak drug primeren kraj v cerkvi poleg kipov in podob drugih svetnikov tudi podoba bi. Nikolaja, To bo služilo povečanju slave božje, ker vsak narod največ prispeva k božji slavi po svojih lastnih sinovih. Bivši papeški nuncij v Beogradu, sedanji kardinal Pellegrinetti, je nedavno opozoril
mja m vamp razočaranji
Zefo že pri nakupu Aspirin tablet pazile na »8syer«-jev krit, kaj« bre2 fega Znaka ni Aspirina.
ASPIRIN
TABLETE
OfltM na, pod S. brc tam 3240» cd K XI I «M.
Hrvate na to, da ne spoštujejo in častijo dovolj svojih svetih ljudi iz lastnega naroda. Hrvatski škofje priporočajo vernemu ljudstvu, naj se s svojimi molitvami obračajo k bi. Nikolaju Taviliču, ker je on velik zaščitnik svojega ljudstva v nebesih; moč njegove priprošnje so občutili že mnogi in mnogi. Posebno pa je potrebno, da se o priliki tega jubileja ves hrvatski narod združi v molitvi, da bi Bog kmalu naklonil narodu tisti srečni in svečani trenutek, ko bo bL Nikolaj Tavilič proglašen za svetnika. Zato naj se 4., 6. ali 11. junija dviga iz duše hrvatskega naroda k Bogu ta-k. molitev: »Vsemogočni večni Bog, ves hrvatski narod Te toplo in ponižno prosi, daj, da bo bi. Nikolaj Tavilič čim prej proglašen za svetnika katoliške cerkve.« — Vnema hrvatskega naroda bodi nam Slove»* cem primer in vzgled, kako naj delamo za beatifikacijo velikega sina našega narod*" božjega služabnika škofa Slomieka.
Osebne vesti
70 letni jubilej. V celjskem kapucinskem samostanu je obhajal dne 26. maja 70 letnico g. p. Linus Prah, bivši provinci jal. Jubilant se je rodil 26. maja 1869 pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini Novo mašo je pel leta 1892 in je služboval v mladih letih v Gorici, kjer je pozidal krasno novo cerkev. Po prevratu je moral zapustiti sončno Goriško in se je preselil v Studence pri Mariboru. Tam je bil nekaj let na delu z vsemi močmi, da dvigne stu-denško tedaj še mlado kapucinsko naselbino. V Studencih je pozidal novo redovno hišo. Iz Maribora je bil premeščen v Celje kot provinciaL Celjski kapucinski samostan se mu ima zahvaliti za dijaški zavod. Daleč znani pater Linus slovi po svoji izredni duhovniški gorečnosti in je bil na vseh službenih mestih iskan spovednik. Za njegove zasluge v dušnem pa-stirstvu je bil imenovan od goriške škofije za duhovnega svetnika, od lavantin-ske pa za konzistorialnega. Radi narodnega delovanja je prejel od kralja red sv. Save. Čilemu in neumorno delavnemu ju-
bilantu nakloni Vsemogočni ljubo zdravje, da bi zamogel učakati v družbi samostanske družine in pri obči priljubljenosti še nadaljnje jubileje!
Nesreče
Hudournik zahteval kar dve človeški žrtvi. Pri zadnjih nalivih je r&zbesnel tudi hudournik, kateri je hrumel po OžbaltsM grabi proti Dravi in odnašal izpred žag cele skladovnice raznega za prodajo pripravljenega lesa. Posestnik Peter Pavlii iz Sv. Ožbalta in 37 letni Anton Rotovnik iz Sv. Ožbalta sta skušala obraniti pred valovjem hudournika Prajsov mlin, kateri je bil na tem, da ga voda odnese. Pri reševanju mlina sta oba reševalca smrtno ponesrečila in je njuni trupli potok odplavil v Dravo.
Devetletna deklica utonila. Posestnik Juhart iz Visol pri Slov. Bistrici je zaposlen na ža^' v Zg. Bistrici. Ob priliki zadnjega deževja in povodnji sta nesli očeta kosilo hčerki, devetletna Marica in šeafc» letna Danica. Na povratku proti domu sbf šli preko zasilne brvi brez držajev, ki pelja
V VSAKI HIŠI MARIJIN OLTAR-
ČEK! V maju naj ima vsaka hiša Marijin oltarček. Lepe kipe od pri-prostih in poceni do umetniških imamo na zalogi v vseh svojih prodajalnah. SVEČNIKE za domačo rabo, za kapelice itd., po ugodnih cenah, v lepi izdelavi, vsako množino, tudi trgovcem na veliko, prodajamo v vseh svojih prodajalnah. Za junij kupite kip SRCA JEZUSOVEGA! Mesec junij bo kmalu tu! Pravočasno si oskrbite kip ali sliko Srca Jezusovega, da boste mogli opravljati pobožnosti v domači hiši! Največja zaloga vseh nabožnih predmetov, molitvenikov, rožnih vencev, podob in podobic, kipov, kri-žev itd. je v prodajalnah
TISKARNE SV. CIRILA, MARIBOR — PTUJ
čez Bistriški potok. Na sredi radi dežja spolzke brvi je starejša Marica omahnila, padla v močno narasli potok in utonila. Mlajša Danica je tudi padla v hudournik, a se je ujela za vrbovo vejo in splezala po njej iz vode.
Sreča v nesreči. Mariborski avtobusni prevoznik Lah je vozil od slovenjebistri-Ske tovarne Stiger na svojem tovornem avtomobilu 4000 kg olja. Ker mu je na Polskavskem hribu odpovedala zavora, se je zaletel z avtomobilom v jarek. Avto se je poškodoval, tovor je uničen, le šoferju in sovozaču se ni zgodilo nič hudega. Škodo cenijo na 80.000 din.
Za 30.000 din škode radi prometne nesreče. Karel Kaiser z Zbelovega pri Polj-čanah je vozil s tovornim avtomobilom ptujskega podjetnika Simončiča pohištvo iz Ljubljane na Zbelovo. Šofiral je vozilo Simončičev šofer Lampret. Ko je vozil avto po državni cesti skozi Šmarjeto pri Celju, je privozil na ovinku pri Močnikovi trgovini iz Vojnika neki tovorni avtomobil in zadel od strani v Simončičev tovor-1 ni avto. Sunek je bil tako močan, da je Simončičev tovorni avtomobil odletel v jablano in se razbil. Radi zaleta v drevo strta sprednja šipa na avtomobilu je Kaiser-ja hudo poškodovala na čelu, medtem ko je ostal šofer nepoškodovan. Škoda zaradi razbitega avtomobila in pohištva znaša 80.000 din.
Pri reševan ju starčka utonil. 85 letni železniški upokojenec Edmund Oblak iz Petrove pri Celju se je vrgel s petrovške-ga mostu v duševni zmedenosti v Savinjo. Ob tem času se je sprehajal ob reki njegov tovariš 60 letni Melhior Fabjan, isto-tako železniški upokojenec. Fabjan se je pognal za samomorilcem v Savinjo, da bi ga rešil, a je v močno narasli reki utonil l Oblakom vred.
Nesrečen padec delavca. V Pečovniku pri Celju je padel z odra za gradnjo hiše 8 m globoko 42 letni delavec Franc Zgoznik in »i je zlomil desno nogo.
S strtima nogama v bolnišnico. Karel Lipovšek, dninar iz Loke pri Žusmu, je nakladal pri posestniku Ratajcu les. Pri delu je padel nanj težek hlod in mu je zlomil desno nogo nad kolenom. — Franc Brlo-sar, 66 letni posestnik iz Padeža pri Sv.
Jurju pod Kumom, se je peljal t enovprež-nim vozom proti St. Jur ju. Konj se je splašil, voz se je prevrnil in Brlogar je padel z voza tako nesrečno, da d je zlomil levo nogo in se poškodoval hudo na glavi. Poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico.
Dva otročiča utonila. V Mostah pri Ljubljani je kosil travo posestnik Jakob Vrho-vec. Na delo je vzel s seboj šestletno Erno in dveinpolletnega Janezka, otroka sina, sedlarskega obrtnika. Med košnjo Vrho-vec ni mogel neprestano paziti na vnuč-ka, ki sta se mu zgubila pri trganju cvetlic proti narasli Ljubljanici ter utonila.
Tovarniški brusač smrtno ponesrečil. Dne 24. maja zjutraj so oddali v ljubljansko bolnišnico v obupnem stanju 30 letnega brusača Viktorja Osolnika iz Mekinj. Imenovani je bil zaposlen v Hočevarjevi tovarni v Kamniku. Ko je zjutraj natikal jermen na transmisijo, se je stroj sprožil in transmisija je zagrabila in začela sukati brusača, dokler mu niso priskočili na pomoč tovariši ter ustavili stroj. Osolnik je bil tako poškodovan, da se v bolnišnici ni predramil iz nezavesti ter je kmalu po prepeljavi izdihnil.
Pri trčenju se smrtno poškodoval. Na voglu Miklošičeve ceste in Dalmatinove ceste v Ljubljani sta trčila 25 letni kolesar Albin Jamnikar, mizarski pomočnik, in avtomobilist inž. Salazs, kateri stanuje v Krškem. Jamnikarja je pognal sunek s kolesa na tla in so ga oddali v bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam.
Avto smrtno povožil staro ženico. Pri prekoračenju Šmartihske ceste v Ljubljani je avto industrijalca Zorna iz Šiške smrtno povozil 79 letno preužitkarico Marijo Marn iz Jarš ob Savi.
POŽARI
Sredi naliva v minulem tednu je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Franca štel-cla z Velikega Boča pri Selnici ob Dravi. Zgorela je vsa oprema, gospodarski stroji, »eno, slama in drugI pridelki, razen tega deset ovac. Ostalo živino se je posrečilo rešiti v zadnjem trenutku. Posestnik je oškodovan za okoli 100.000 din.
Zadnje neurje je izrabila na Dravskem polju požigalčeva roka za nočni požig. Dne 22. maja ob 11 v noči ae je pojavU rdeči petelin na Spod. Hajdlni pri Ptuju v gospodarskem poslopju posestnika šketa, po domače pri ftmlgovcu. Kmalu je bila v objemu plamenov tudi hiša. Radi slamnatih streh se je ogenj z največjo naglico širil na vse strani. Rešili »o le živino, vse drugo je zgorelo. Na pomoč so pribrzell gasilci lz treh krajev in so preprečili razmah nesreče.
Razne novice
Nova avtobusna zveza za Slovenske gorice. Mariborska mestna občina je otvo-rila zadnjo soboto novo avtobusno progo za Spodnje Slovenske gorice. Mestni avtobusi obratujejo na novi progi: Maribor, Sv. Peter, Sv. Marjeta (po novi cesti), od tam po glavni banovinski cesti na Sv. Lenart, pod Sv. Trojico po novi cesti do Sv. Antona. Od Sv. Antona, ki je najlepša razgledna točka Slovenskih goric, na Ivanjce, Sv. Jurij ob Sčavnici, Žihlava, Berkovci, Logarevci, Sv. Križ na Murskem polju in Ljutomer. Avtobus odhaja dnevno iz Ljutomera ob 6. uri zjutraj in je ob osmih v Mariboru. Vrača se v Ljutomer popoldne
ob 17.30, po prihodu ljubljan. osebnega vlaka, in je v Ljutomeru ob 19.30. Ob nedeljah In cerkvenih praznikih obratujeta dva voza, ln sicer ob šestih iz Ljutomera in ob istem času iz Maribora, vračata se pa ob pol 18 is Ljutomera in ob 20 iz Maribora. Nova avtobusna zveza je zelo velikega pomena za one lepe kraje Spodnjih Slovenskih goric, ki bo bili doelej daleč od naglega ter modernega prometa in so že dolgo hrepeneli po tej zvezi. Vožnja stane v eno smer 28 din, tja in nazaj pa 48 din.
Nov vodovod. Banska uprava je nakazala za zgradbo novega vodovoda v Novi Cerkvi pri Celju 90.000 din. Pred dnevi je že bil glede napeljave vodovoda oblastveni ogled. Oblast je določila, da pride za novi vodovod v poštev voda v Hrenovi nad Novo Cerkvijo, kjer bodo zajeli izvir in napeljali od tam vod v vse hiše po vasi po 1100 metrov dolgih ceveh.
Drava naplavila neznano utopljenko. V
Selnici nad Mariborom je Drava naplavila truplo neznane ženske, stare kakih 50 let» Truplo je moralo ležati v vodi kake tri tedne, ker je bilo že na pol razpadlo. Spravili so ga v selniško mrtvašnico. Ker niso našli pri vtopljenki nobenih listin, se ne da ugotoviti, kdo je ln od kod jo je reka prinesla.
Nova igra. Te dni je izšla nova igra znanega pisatelja ljudskih Iger g. Davorina Petančiča »Kuga«, ki Jo je založil minoritski samostan v Ptuju. Vsebina igre je vzeta lz poznane povesti pisatelja Meška »Črna smrt«. Igro bodo uprizorili v Ptuju 5. In 6. avgusta ob priliki proslave 700 letnice samostana na prostem pred samostanom. Igra je uprizorljlva tudi drugje. Zamišljena je pa posebno kot spominska Izdaja. V knjigi je spored «lavnosti v Ptuju in pa kratka zgodovina samostana oo. minoritov. Krasi jo pet slik med besedilom in na ovoju. Ta knjižica bo vsakemu najlepši spomin na Ptuj in ptujski samostan. Cena knjigi je samo 10 dtn. Knjiga se naroča na naslov: Minoritskl samostan Ptuj.
Dobrodelno tombolo, kakršne Maribor še ni videl, bo priredil okrajni odbor društva Rdečega križa, sekcija Podmladka, v nedeljo, 4. junija, ob treh popoldne na Trgu svobode. Nič manj kot 30 tombolskih in okrog tisoč samih krasnih ln koristnih dobitkov čaka na srečneže! Prekrasen šttrisedežen avto (28.000 din), dve kompletni spalnici, najmodernejši radio-apnrat, klavirska harmonika, osem biciklov itd. Itd., samo za pet dinarjev! Ker se bo uporabil ves prebitek za postavitev Doma na Jadranu, v katerem se bo krepila siromašna ln bolehna šolska mladina iz bivše mariborske oblasti, priporočamo prireditev prav toplo! V nedeljo torej vsi v Maribor na tombolo Rdečega križal
Spomladanski velesejem v Ljubljani od 3. do 12. Junija bo že 45. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 19 let razstavno-tehničnega dela v službi gospodarskega ln kulturnega napredka našega naroda. Splošni del bo obsegal vse panoge obrtniške in Industrijske proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo tako bogata kot še nikdar doslej. Tekstilna razstava bo zelo zanimiva. Gradnja cest je za našo državo življenjsko vprašanje. Na velesejmu bodo razstavljeni najmodernejši stroji za gradnjo cest. Zveza gospodinj v Ljubljani bo podala letos pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, predvsem vezenin, narodnih noš ln Seneklh ročnih del. Ljubljanska tobačna tovarna razstavlja tobačne Izdelke. Videli bomo pa tudi razstavo o pasivni obrambi prebivalstva za primer vojne. Zanimiva bo gorenjska ln dolenjska kmečka hiša v narodnem slogu. Na železnici Ima vsak obiskovalec brezplačen povratek, če si pri odhodu na odhod-ni postaji poleg cele vozne karte na ha vi še rumeno železniško Izkaznico za 2 din in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil na vel esej maki blagajni.
Sanatorij v Mariboru, Tyrševa 19, prej Gosposka, telefon 28-58, Je najmoderneje urejen zlasti za operacij«. Dnevna oskrba I. razreda 120 din, H. razreda 80 din. Vodja specialist za kirurgijo dr. Cemlč.	984
Obžalovanja vredni slučaji
Nevarni pobegli kaznjenec zopet prijet.
Iz jetnišnice mariborskega, okrožnega sodišča je pobegnil ob priliki čiščenja pisarniških prostorov 7. aprila kaznjenec Ignac Kranjc. Skočfl je s prvega nadstropja na ulico ter jo popihal Na svobodi je imel kmalu krog sebe celo družbo nevarnih ptičev, kateri so strašili po mariborski in ptujski okolici z nočnimi vlomi ter tatvinami. Orožniki od Sv. Barbare so imeli zadnje dni srečo, da so v Sp. Koreni naleteli na Kranjca, ko je gostil v neki hiši svoje tovariše s kuretino in vinom. Orožniki so prijeli Kranjca in njegovega pajdaša Janeza Banatko, dočim je dvema uspel pobeg. Kranjca so pripeljali takoj v Maribor, kjer so mu nadeli v jetnišnici verige, da mu bo pobeg onemogočen.
Roparski napad za borih 30 din. Na po-vratku z gasilske veselice pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je napadel Marijo Šantl iz Vukovskega dola moški, jo vrgel na tla in ji odvzel denarnico s 30 din. Napadalca so orožniki izsledili v osebi 23 letnega Franca Horvat.
Oplenjena trgovina. V Trničah pri Št. Janžu na Dravskem polju so nočni vlomilci oplenili trgovino Marije Omerzu in so povzročili 2147 din škode. Lastnik te trgovine je bil g. Julij Omerzu, ki je umrl in je vse podedovala njegova mati Marija. Stara gospa je trgovino zaprla, ker je nameravala blago razprodati. Ko je te dni pregledovala za razprodajo določeno, je opazila, da je imela nezaželjene tatinske obiskovalce.
Dve žrtvi ljubosumnosti. Lesni trgovec Joško Meško v Vitanju je poročil 19 letno Marijo Pirhovo. Zakonca sta se ločila. Mož se je preselil v Oplotnico, žena pa je pričela s trgovino in krčmo v Vitanju. Po poldrugem letu ločenega življenja je prišel Meško 25. maja zvečer v Vitanju v krčmo, da bi tam prenočil. V gostilni na verandi je opazil svojo ženo z nekim tujcem. Stopil je k ženi in io opomnil, naj errs flo-
mov k otroku. Ker žena ni takoj ubogala, je potegnil samokres. Vsa prestrašena žena je skočila za stol, na katerem je sedel 35 letni letoviščar Pero Djordjevič, šef okrožnega urada iz Leskovca v vardarski banovini. Da bi zaščitil Marijo, je Pero vstal, dvignil roke in razgrnil svoj plašč. Prva krogla iz Meškovega samokresa ga je zadela v roko, druga v sence in tretja je švignila v podbradek Marijine matere. Po teh strelih je žena zbežala v prvo nadstropje, Meško pa je stopil v kuhinjo in se je tam ustrelil. Ljubosumnost je zahtevala dve žrtvi
Izpred sodišča
Bivši orožnik obsojen radi uboja tovariša na sedem let. Milan Bajagič, star 32 let in doma iz Črne gore, je služil kot orožnik v Oplotnici pri Slov. Konjicah aprila 1933. V Tepanju se je seznanil z Anico Žučkovo, ženo trgovca, ki je ločena in mati dveh otrok. Da bi Bajagič opustil razmerje z Žučkovo, so ga premestili za 13 mesecev v Ptuj. Lani, 30. oktobra, je podal ostavko in se je preselil v Tepanje v Žučkovo hišo. Ker je bil brez zaslužka, se je prvotna ljubezen toliko ohladila, da so se začeli prepiri in se je nameraval bivši orožnik z Anico preseliti v Maribor. Dne 13. februarja se je odpeljal Bajagič z avtobusom v Maribor, a se je pred odhodom spri z Anico, ker je plesala s fanti. Aniea se tudi ni pripeljala za njim v Maribor in to je Črnogorca silno jezilo. Najel si je avto in se je odpeljal iz Maribora v Tepanje, kjer je prenočil v senu. Drugi dan je prežal na sestanek z Anico, ld mu ni uspel. Plazil je okoli Žučkove hiše in slišal, da je prevaran. V razburjenosti je ustrelil trikrat skozi okno, vendar nikogar ni zadel. Po tem dogodku se je zatekel v oplotniške gozdove, odkoder je pisal tovarišu Ivanu Jokoviču v Oplotnico, da bi ta pregovoril Žučkovo za sestanek. Dne 6. marca je prišel Baiagič v Oplotnico na razgovor z o—■-n"¡enim. sorojakom-orožnikom. Ker ie
Spominki na sv.blnnol
Sv. birma je zakrament, za/to je prav, ako daste mladini kot spominek na sv. birmo predvsem molitve-nik in rožni venec!
Na zalogi imamo sledeče molitven i ke: »Angelček« »Sveta pomlad« »Življenje mojega življenja« »Pri Jezusu« »Ki jliček nebeški« Posebno pa Vam priporočamo najlepši slovenski molitvenik z mnogimi barvanimi slikami »Bogo hvala«. Ta molitvenik bo za vse življenje najboljši spremljevalec Vaših otrok! Preden kupite kak drug molitvenik, si oglejte tega!
Rožne vence imamo na zalogi vseh vrst in vseh barv: steklene, koščene, lesene, biserne, v škatlicah, v usnjati torbici.
Venci za birmanke, voščeni in svileni!
Botrice, botri! Na dan sv. birme
nimate časa kupovati, zato kupite te spominke že prej v prodajalnah
TISKARNE SV. CIRILA, MARIBOR — PTUJ
Jokovič hotel Bajagiča odvesti na orožni-ško postajo, ga je ta pri priči ustrelil. Ubijalec je nato zbežal v Tepanje v Žučkovo gostilno in je tam streljal, da bi usmrtil Žučkovo in še samega sebe. Po oddanih strelih, ki niso zadeli, se je napotil proti Celju in od tam v Zidani most. Dne 12. marca se je vrnil z vlakom v Celje in je bil aretiran. Bajagič je v preiskavi in pri obravnavi v Celju 24. maja očitana dejanja priznal in je bil obsojen na sedem let.
Mladeniški starec V 96. letu je postal oče črnogorski korenjak stari Mile Džoganovič iz Kutine pri Nikšiču. Miletu je pred 30 leti umrla žena, ki mu je zapustila le dve hčerki, pa nobenega sina. Same hčerke za Črnogorca ne pomenijo nič. Želel si je sina, ki bi mu zapustil svoje imetje, ker se na noben način ni mogel vživeti v misel, da bo z njim vred izumrlo tudi njegovo ime. Pred dvema letoma pa je našel 30 latno Milo Djukano-vič, ki ga je bila pripravljena vzeti za moža. Ko je bilo vse pripravljeno, pa so nastopile nove ovire s strani pravoslavne cerkve. Pop ga ni hotel poročiti, češ da mu branijo to cerkveni zakoni. Toda Mile ni odnehal. Obrnil se je na škofa, pa tudi ta
"V
»Ali to ni dovolj?« je Alojzija treščila z nogo ob tla. »Odidem, ali razumete? Nočem vas videti! Sploh mi je žal, da sem vas spoznala.«
Skanlon je še tudi sedaj ostal miren.
»Prav, odslovim vas. Pojdite!«
»Laž! Niste me vi odslovili. Svojevoljno grem,« je odločno odvrnila tipkarica.
»Kakor hočete4«
Iz žepa je potegnil desetdolarski bankpvec in ga sunil po mizi pred Alojzijo. »Tu imate tedensko plačo. Pojdite!«
Tipkarica je vzela bankovec in mirno odšla. V pisarni je pobrala svoje stvari. Nato je odhitela iz pisarne, kakor da bi se bala, da jo bo zrak zastrupil. Na hodniku je srečala mirovnega sodnika Grenhuta, a se ni zmenila zanj.
Grenhut je stopil v pisarno. Ker so bila nasprotna vrata odprta, je zagledal odvetnika, ki je sedel za mizo.
Odvetnik je slišal korake in pogledal proti pisarni.
»Le pridite, gospod Grenhut. Vas že čakam,« je zaklical, ko je zagledal prišleca.
Grenhut je s hlinjeno ponižnostjo pozdravil. Klobuk je odložil na mizo. Nato je sedel.
»Gospod Skanlon, čestitam!« je dejal priliz-nieno. »V časopisu sem čital dobro novico.«
»Hvala!« se je sladko smehljal odvetnik. »Tovariši so mi rekli, naj poskusim. Kaj mislite, kako se bo stvar iztekla?«
»Izvrstno! Uspeh je zagotovljen. Mi bomo storili svoje in vi se že sedaj lahko smatrate za poslanca.«
»Hvala lepa, gospod sodnik!« se je spet nasmehnil odvetnik. »Če bom v resnici izvoljen, v skupščini ne bom pozabil svojih prijateljev... Sedaj pa preidiva na zadevo Mateskas.«
»Prosim malo potrpljenja! Prošnjo imam do vas. V sredo mi poteče menica. Ker ne morem plačati, bom prosil za podaljšanje. Za to rabim še enega poroka. Gospod Skanlon, prav lepo prosim, da bi bih tako naklonjeni in mi podpisali menico.«
Sodnik se je pri tej prošnji kar zvijal od ponižnosti.
Odvetnik je sodnika na tihem poslal k vragu. Na videz pa je naredil prijazno lice in je prijateljsko dejal:
»O, z veseljem, gospod sodnik. Za kako vsoto pa gre?«
»Šest sto dolarjev.«
»Le prinesite menico.«
»Sem jo že prinesel, gospod Skanlon.«
Odvetnik je zadušil jezo, ki se je spet vzbudila v njem in je podpisal menico.
»Sedaj pa k delu!« je nato dejal odločno. »Prosim vas, da mi spravite nekaj prič. Razen tega pa
\
NI NEDELJE — BREZ »NEDELJE«, ki je edini verski tednik Slovencev. Čc le moreš, si ga naroči. Mnogi ga naročijo svojim v tujino ali če gredo po svetu, pa so v nevarnosti, da bi pozabili na sveto vero. »Nedelja« je list vsake katoliške družine! Piši po izvod na ogled na upravo: Maribor, Koroška cesta 5!
Murska Sobota. V soboto, 3. junija, bo ob pol devetih zvečer ljubljanski akademski pevski zbor tudi pri nas izvedel svoj program: Pesem slovenskega preporoda. — Dne 7. junija od 7.30 do 12 in od 14 do 18 bo priredila pri nas banska uprava enodnevni tujskoprometnl tečaj z različnimi predavanji ob spremljanju filmov. Zanimanci se naj prijavijo pri tujskoprometnem društvu. — danska uprava je dobila 42 milijonsko posojilo.
V tem je vštet tudi kredit za gradnjo soboške bolnišnice, zato prosimo, da bi se z deli čimprej začelo. — že dolgo smo pogrešali v Soboti zobozdravnika, ki smo ga končno dobili v osebi g. dr. Guštinove. — Paviljon- za prekmurski teden gradi gradbenik g. Sraka.
Murska Scbota. Po presledku desetletne dobe bo na naši gimnaziji zopet matura — zrelostni izpit. K maturi je pripuščenih 27 dijakov in dijakinj. To bo na Kocljevi gimnaziji prva matura.
Tumišee. Pretekli teden se je po obrazu občutno poškodoval iz Ljutomera se vračajoči g. Pergar Franc. Iz neznanega razloga se mu je med potjo prelomilo kolo, radi česar je tako nesrečno padel, da so mu morali nuditi zdravniško pomoč. — Veliko škode letos povzročajo zopet poljske miši, ki jih že nekoliko let ni bilo opaziti v taki množini. Odkod se je neki vzela ta nadloga?
Križevci v Prekmurju. Ob koncu prejšnjega tedna je v zgodnjih večernih urah začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Kiironja štefa-pa, ki se že dalj časa nahaja v Ameriki. Ker je bilo poslopje s slamo krito, je naglo gorelo ter
so iskre zažgale tudi drugo gospodarsko poslopje, ki ga je predlanskim kupil od Flisar Karoll-ne. Uničeno je tudi vse gospodarsko orodje, ki se je nahajalo v teh poslopjih, ter vsa perutnina. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti. Skoda je velika. Kaj žalostno bo 3in sprejel na znanje materino vest, da mu je doma ogenj uničil vse, kar si je s prihranki v tujini kupil v domovini
Dokležovje. Naši posestniki še niso izpopolnili vrzeli pomanjkanja radi lanskoletne povodnji, ki je povzročila neprecenljivo škodo, pa so že zopet prestopili besneči valovi reke Mure svoje bregove ter se daleč naokrog razlili po travnikih, žitnih poljih in gozdovih ter s tem zopet povzročili velikansko škodo. Skrajni čas je že, da se vsa regulacijska dela izvedejo do konca, ker sicer mi Obmurci ne bomo nikoli varni pred uničujočimi poplavami.
Filovci. V nedeljo, 21. maja, smo imeli pri nas blagoslovitev kapelice Marije Pomočnice, o kateri smo v »Slov. gospodarju« že pisali. Blago-siovitvene obrede je opravil ob asistenci gg. Ošla-ja In Lovrenčiča, ki sta domačina, g. dekan Jerič. To je bil za nas velik praznik, zato smo ga prav slovesno proslavili in se je blagoslovitve udeležilo mnogo vernikov od blizu in daleč. Toda konec je bil kaj žalosten, ker so se fantje sosednje fare v nekem vinotoču pošteno napili in potem stepli. Krono svojemu pretepaštvu pa so položili v Renkovcih na veselici pri Korenu. Kdaj bo taki nespameti konec? Ali ni v lepšem spominu žegnanje v Bogojini, ko nam je g. dekan blagoslovil na Kristusov Vnebohod glavni oltar in so se vsi mirno in spodobno vrnili na svoje domove! ?
Dolina. Prejšnji petek se je nenadoma pojavil rdeči petelin na stanovanjskem poslopju posestnika Ritoper Aleksandra ter mu ga je do tal vpepelil. Ker je bilo ta dan vetrovno, se je ogenj
Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede ter trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolicl, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 35.
razširil tudi na gospodarsko poslopje, škode je nekaj nad 10.000 din. Poslopje Je bilo zavarovano. Vzrok požara je neznan.
Krog. Pretekli teden sta bila pred malim kazenskim senatom soboškega okrožnega sodišča obsojena dva lahkožlvca, katerima Je delo smrdelo, zato sta se večkrat podala v sosednje štajerske vasi na tatinske pohode ter sta kradla vse, kar jima je prišlo pod roke. Bila sta to Raj-ner Franc iz Kroga, ki je bil obsojen na eno leto In pol robije, ter Dervarič Alojz Iz Petanj-cev, ki je dobil eno leto strogega zapora.
Andrejcl. V soboto, 20. maja, okrog 23.30 je med grmenjem udarila strela v hišo posestnika Gorza Miklavža, ki se je vnela in ji je zgorelo ostrešje z vsem žitom in drugimi predmeti, ki so bili na podstrešju, škoda je precejšnja.
Gornja Lendava. Prejšnjo nedeljo je imel tukajšnji dekliški krožek m Marijin vrtec materinsko proslavo. Deklice Marijinega vrtca so pokazale na odru dve lepi igrici: »Tri mamice« in »Prava mati«. Zelo dovršena pa je bila zborna deklamacija »Vseh mater Mati« članic dekliškega krožka. Vse to je vodila naša pridna m delavna učiteljica Letiševa, ki Je tudi v kratkem pa v globokem govoru pokazala srce materino v podobi nebeške matere Marije. Pevske točke pa je vodil naš g. župnl upravitelj Kolenc. Pri nas imamo še voljo in veselje delati v društvu, a eno nam manjka — dvorana. To je res kulturna potreba tukaj ob meji!
Maši rajni
Hum pri Ormožu. Otožno so zapeli zvonovi in oznanili smrt svojega kuma Franca š t e r m a -na. Zapustil nas Je ter se preselil tja, kjer ni več bridkosti ne težav, tja, kjer ni več bojev za življenjski obstoj. Krasen pogreb pokojnika je pričal o njegovem življenju, ki je bilo polno zanosa za sveto stvar. Saj je bil znan kot odločen katoliški mož, kot borec za slovensko stvar In je tudi moral okusiti težo nasprotovanja od strani takratnih nemčurjev, ki so ga tudi pognali v ječo. Bil je dolga leta občinski odbornik, nad 17 let
lelim, da mi poveste, kaj sami veste o stvari. Slišal •em, da ste tudi vi bili tam, ko so našli Kazimira.«
»Jaz sem bil prvi!« je samozavestno odvrnil fodnik. »Saj sem ga jaz našel, in sicer v takem položaju, da me je še sedaj groza.«
Nato je začel živo opisovati Kazimirov položaj in njegove rane.
»To že vem,« ga je prekinil odvetnik. »Povejte jni, kaj veste o samem umoru. Kdo ga je izvršil, Bakaj in kako? Kakor veste, sem jaz zagovornik Nine Mateskas in bi rad storil vse mogoče za njeno rešitev.«
»Veste, gospod Skanlon, ta Štefan Kmicic se je vse poletje smukal okrog tega dekleta. Cesto sem ju videl skupaj. Ta Kazimir se ji je tudi vsiljeval, a ona ni marala zanj. Zakaj se ga je izogibala, ne vem, ker drugače ni bila preveč izbirčna. Kazimir ji Je zapretil, da bo Štefanu vse povedal. Dekle se je ebalo in Kazimira ubilo. To je moje mnenje.«
Sodnikove besede odvetnika seveda niso navdušile.
»Ali mislite, da je bila tako blazna, da ni pomislila na to, da jo morda dobijo?«
»Najbrž je mislila na to. A veste, jaz si tako predstavljam vso stvar, da je izvabila Kazimira v gozd in je s seboj nesla fantov samokres. Gotovo je menila, da če bo Kazimirov samokres ležal poleg trupla, bo vsakdo mislil, da gre za samomor. Toda pesreča je hotela, da se stvar ni iztekla tako gladko tn je morilka prestrelila umorjenčeve dlani.«
»Ce je tako, kaj potem rečete o Kmicicu? Kdaj se je on vmešal v zadevo?«
»On pri umoru ni sodeloval. O tem priča sledeče: Kazimir je bil ustreljen v petek popoldne. No, v soboto zjutraj okrog sedmih sem videl Nino na ulici. Prihajala je iz gozda. Izgledala je ko sam vrag. Okrog poldne sem jo spet videl, in sicer v družbi Kmicica. Fant je šel spredaj, ona mu je sledila in zmedeno govorila. Fant je hitel in se ni menil zanjo. Če bi bil sokrivec, bi tyl že zjutraj šel z njo, da bi se prepričal, ali je Kazimir mrtev. Nina je kriva. Ko je videla, da Kazimir še živi, se je ustrašila in je tekla po Štefana. Fant se bo izmazal, toda mogoče je tudi, da bo dekle vse na njega zvrnilo, da na ta način reši svojo kožo.«
Skanlon je nekaj časa gubančil čelo in razmišljal. Naposled je zategnjeno vprašal:
»Ali ste prepričani o tem, da je Nina izvršila umor?«
»Popolnoma, gospod Skanlon.«
»In ste že komu govorili o tem?«
»Vi ste prvi.«
Odvetnik se je nehote ozrl okrog sebe in polglasno dejal:
»To me veseli. Ker to bi bilo zelo obremenilno za mojo varovanko. In vi veste, da ničesar ne želim bolj, kakor da rešim svoje varovance. Gospod sodnik, poslušajte! Vi ste v presoji stvari preveč ozkosrčni. Temu, da ste videli Nino samo, ne smete pripisovati važnosti. To je bilo zjutraj in vi ste najbrž bili sa-
ga ni uslišal. Slednjič & je obrnil na takratnega črnogorskega metropolita, sedanjega patriarha Gavrila, in ga preprosil, da mu je dovolil poroko. Sledila je poroka. Seveda je bila za vse kraje blizu Kutine velika izrednost, ko mu je žena porodila pred pol letom sina. Starec v 96. letu je postal ves mlad in vesel. Poročajo pa tudi, da je dejansko tako krepak, da opravlja do zadnjega vsa lažja in težja dela pri hiši in da se v košnji celo meri z najmlajšimi.
Najgloblje mesto v Oceanu
Vodomerni zavod ameriškega ' mornariškega ministrstva objavlja raziskovanja križarke Mil-waukee, ki jih Je napravila posadka ladje med zadnjimi pomorski-
«upan humska občina t«r nad SO let odbornik Ljudsko posojilnic« v Ormožu. Poznan J« bil daleč naokrog, aaj j« bil birmanski boter nad petdesetim, bil J« tudi nabavltelj in kum cerkveni kmečki zastavi, katera krasi notranjost prijazne cerkve na Humskem griču. Kolika je bila njegova radodarnoat, je lepo opisal v poslovilnem govoru g. Ivanuša, njegova dela in zasluge pa posojilniškl tajnik g. Munda. Njegovo globoko vero je omenil tn postavil drugim v zgled z lepimi poslovilnimi besedami ob odprtem grobu ormoški g. župnik. Se na velikonočni četrtek je hotel k sveti maši In da opravi svojo versko dolžnost ter da se pripravi na Vstajenje Onega, kateri mu je bil v življenju v»e. Naročnik. »Slov. gospodarja« je bil 45 let. Ob bridki Izgubi izrekamo vsem žalujočim naSe sožalje — rajni pa naj uživa večno plačilo!
Crensovci. V soboto, 20. maja, se je razširila vest, da je v soboškl bolnišnici umrl Z e r d i n Martin, posestnik in trgovec iz žižkov. V začetku nismo verjeli, saj je bil komaj 49 let star, poln življenja in veselja. Pa vendar je bila resnica. Huda bolezen mu je strla življenje, v soboto popoldne so nam ga vrnili mrtvega. Imenovani je bil mož, kakršnih je danes težko najti. Največji del svojega življenja je posvetil našim katoliškim društvom, v katerih je delal z vsemi močmi Od ustanovitve Orla, kateri se jo ustanovil v njegovi hiši, je bil član in odbornik do razpusta. Od leta 192T je bil odbornik in šest let predsednik Prosvetnega društva v črensovcih, katero funkcijo je vestno vršil do smrti. Kljub temu, da je imel mnogo družinskih skrbi s svojimi osmimi otroki, katere je nad vse vzorno vzgajal, je ob vsaki društveni prireditvi sodeloval in pri mnogih Igrah smo ga videli nastopati kot iz bornega igralca. Razen tega je bil dolga leta tajnik gasilske čete in član fantovskega odseka. Kako je bil priljubljen med ljudstvom, je pokazal pogreb, kakršnega v Žižkih še ni bilo. Udeležilo se ga je vse članstvo Prosvetnega društva, fantje v kroju, domača ln trnarska gasilska četa ter vkljub slabemu vremenu okrog tisoč ljudi. Pogreb so vodili gg. župnik Zadrevec, župnik v p. Kleltl ln domači kaplan Rous, ki se je v imenu Prosvetnega društva poslovil od rajnega. V kratkih besedah je opisal njegovo delo ter
se mu zadnjič zahvalil za trud. Na zadnji poti mu je izkazala čast tudi domača godba, katero je rad podpiral, pri odprtem grobu pa se je poslovil od njega predsednik gasilske čete. — Martin! Odšel si, ni Te več med nami Tvoji otroci, žena in društveni sodelavci smo z bolestjo zrli v Tvoj prerani grob. Toda volja Vsemogočnega je taka. TI si odšel, pustil si pa neizbrisne sledove Tvojega dela, za katero Te bomo ohranili v častnem spominu. — žalujočim ostalim izrekamo iskreno sožalje!
Straža pri Teharjih. V sredo, 10. maja, je za-tisnila trude oči Helena Mramo-i, posestnica v Straži. Pokojnica je bila kranjska rojakinja. Bila je vzor slovenskih krščanskih mater. Za vsakega je imela besedo tolažbe, za potrebne tudi gmotno podporo. Zapustila je moža in tri že
KMEČKA ŽENA —
poznaš mesečnik »Kmečka žena«, list za tebe, da ti pomaga podpirati tri vogle pri hiši? Ako ga ne poznaš, piši upravi lista: Maribor, Koroška cesta 5, da ti pošlje list na ogled!
preslcrbljene otroke, katere je vzgojila v strogo krščanskem duhu. Dolg žalni sprevod, ki se je vil 12. maja od hiše žalosti na pokopališče k Sv. Lovrencu, je pač pričal o spoštovanju in priljubljenosti pokojnice. Pokojnici naj Vsemogočni tam gori stotero poplača njena dobra dela! — Svojcem naše sožalje!
t
Gospod ban v Halozah
V predbinkoštni številki smo prinesli opis ba-novega službenega obiska v Ptuju.
Iz središča Dravskega in Ptujskega polja je obiskal g. ban v prvi polovici minulega tedna najbolj znamenite postojanke v Halozah.
Ze 22. maja popoldne je nadaljeval g. ban nadzorstveno potovanje iz Ptuja proti Halozam, kjer je otvoril v bližini št. Vida pri Ptuju na banovin-ski cesti nov železobetonski most čez Polskavo. K otvoritveni slavnosti se je zbralo mnogo šsnt-vičanov z godbo, gasilci, člani fantovskega odseka ter šolska mladina. G. bana sta pozdravila Ivan Vavpotič in dortiači g. župnik Karel Jelu-šič, učenka pa mu je: izročila šopek. Po krajšem zahvalnem govoru in odigranju državne himne je g. ban izročil novi mbst prometu.
Iz št. Vida se je odpeljal g. ban kljub deževju v središče Halcz, k Sv. Trojici. Tam so mu po-
Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po hudi zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Jcsefova« voda se izkazuje vedno kot popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. rež. S. br. 30.474/35.
mlaj. G, banu je izrekel dobrodošlice domači župan g. šega, za njim g. župnik Jazbinšek, stavili v pozdrav vrli Haložani pri cerkvi visok g. šolslti upravitelj, zastopniki raznih organizacij in šolske mladeži. IC pozdravu so se zbrali naši fantje in dekleta v krojih, mnogo gasilcev ter številno občinstvo iz obsežne trojlške ter sosednjih župnij. Pri Sv. Trojici ja obiskal g. ban kmetijski gospodinjski tečaj in je prejel iz rok deklet lep šopek.
Od Sv. Trojice se je vrnil. g. ban nanaj v Ptuj ter je prenočil po odpeti pcdoknici v minorit-skem samostanu.
V torek, 23. maja, so pozdravile g. bana kar tri najlepše haloške župnije. Dopoldne omenjenega dne je bil g. ban kljub deževju deležen mnogoštevilnega ter prisrčnega pozdrhva in sprejema pri Sv. Andražu v Halozah, kjer se je zbralo mnogo ljudi, gasilci, naši fantje ln šolska mladina. Pozdravila sta ga g. dekan O. Skamlec, g. župan Hrovat, od šolske mladine je prejel v pozdrav šopke.
Od Sv. Andraža se-je peljal g. ban k Sv. Barbari po novi cesti, katera bo vezala Leskovec in Podlehnik. Pred šolo sta ga pozdravila domači g. župnik Grobler ter g. župan, šolska mladina ga je pozdravila s šopki.
ml vajami v Karibskem morju. Meritve pri rtu Enganu v bližini Haitl-ja (pred osrednjo Ame-rik6) so pokazale, da Je morsko dno tamkaj globoko 9560 metrov. Doslej znana največja morska globina je bila 8526 metrov.
Sodba o podmornicah
V angleških mornariških krogih se je pojavila struja, ki sodi, da je gradnja podmornic za bodočnost brez pomena, Električno naprave za prisluškovanje ln bombe za pogoditev v globino so danes tako popolne, da bo v bodoči vojni igrača uničiti podmornico v vodi kakor jptico z zvezanimi krili«. Ta sodba je izzvala v državah, ki razpolagajo z večjim številom podmornic^ razumljiv popi ah.
mo na pol budni in niste dobro videli. Morda Nina ni bila sama. Morda niti ni bila ona, marveč kaka druga ženska, ki ji je nekoliko podobna. Morda se vam je samo sanjalo o vsej stvari. Poslušajte, jaz si takole predstavljam ves položaj: Kmicic je bil ljubosumen. Ker je vedel, da Kazimir ne bo pustil Nine pri miru in jo z obljubami morda celo premoti, se ga je hotel iznebiti. Po prej zasnovanem načrtu ga je zvabil v gozd in ga sam ustrelil. Ker ni bil prepričan, ali je Kazimir mrtev, je naslednjega dne šel gledat. Zakaj js šla Nina z njim? Ker jo je prisilil. In vzemimo, da je v soboto zjutraj res sama bila v gozdu. Zakaj? Iz usmiljenja. Ko ji je Štefan povedal, kaj je storil, je hitela ven, da bi pomagala nesrečni žrtvi. Toda jaz mislim, da se vi motite, ko trdite, da ste jo videli samo.«
Odvetnik je tako prepričevalno govoril, da sodnik nazadnje ni vedel, pri čem je.
»Da, najbrž sem se motil!« js dejal zmedeno.
Odvetnik bi se najraje zasmejal cd zadovoljstva, a jo zadušil veselje. Na listič je napisal nekaj imen in papir izročil sodniku.
»Izvolite! Te ljudi pošljite k meni. In še druge, ki vedó o stvari.«
Grenhut je razdvojen odšel. Vest mu je rekla, da je pravilno sodil o umoru, a razni oziri ga silijo k molku.
Skanlon si je zadovoljno mencal roke in dejal sam pri sebi:
»Prvo bitko sem dobil!«
14.
Ko je Alojzija po odpovedi službe stopila na ulico, ni vedela, kam bi se obrnila. V rednih razmerah bi hitela k sestri Benigni. Toda sedaj o tem ni moglo biti govora. Pri Skanlonu je bila stopila v službo vkljub sestrinemu odsvetovanju in ona ni bila ena tistih, ki se brez dušnega boja vrnejo in priznajo svoj neuspeh. Sedaj je obžalovala, da ni storila tega, kar je sestra želela.
Vsa zamišljena je hitela proti stanovanju. V začetku poletja se je bila sporekla s sestro Benigno in je zapustila zavod Naše Gospe ter najela opremljeno sobo.
Alojzijina soba je bila zelo majhna — v tretjem nadstropju stare hiše. Oprema je obstojala iz železne postelje, nočne omarice, omare, mize in stola. Alojzija je stopila k oknu in se zazrla v daljavo. Razmišljala je o svoji usodi. Tako je preteklo kake četrt ure. Nato je šla k postelji, sedla in dalje predla svoje misli. Iz položaja ni našla izhoda. Sobica se ji je zazdela še bolj tesna. Zrak jo je začel dušiti. Morala je ven.
Na ulicah so raznašalci časopisov še-vedno vpili o umoru. Alojzija je kupila časopis. Šla je v park, sedla na klop in začela citati.
Ko je prečitala opis zločina, si je skušala pred-očiti vso stvar. Štefan in Kazimir sta se bila sprla in Štefan je ustrelil svojega tekmeca. Toda Kazimir ni hotel umreti. Nina je torej šla ponoči k njemu in
Btran 8
uiiiii a i—i i"
Po zahvali je nadaljeval g. ban pot proti prijaznemu Za vrču, Med potjo «i je ogledal temeljitega popravila potrebni most čez Dravo pri Borlu. Na Za vrču je pričakala pred farno cerkvijo na griču g. bana ljudska množica pod slavolokom in šolski otroci. Prisrčne dobrodošlice lepe obmejne župnije ter občine so izrekli domači g. župnik Jarh, g. župan Rihtarič, g. Šolski upravitelj, dekleta in otroci. Zavrčani so bili deležni tople banove zahvale za tako lep sprejem tik ob hrvaški meji.
Zaključek bauovega potovanja
O. ban dr. Marko Natlačen je obiskal v torek (23. maja) popoldne lepi dom banskega svetnika Franca Preloga v Zagojičih v župniji Sv. Marjeta pod Ptujem, kjer so mu priredili vaščani, gasilci in naša dekleta lep sprejem.
Iz Zagojičev se je odpeljal visoki gost na Ptujsko goro, kjer so se zbrali k sprejemu pred ptujekogorsko cerkvijo poleg ljudstva gasilci z
zastavo in šolska mladina z učiteljstvom. Pod lepo okrašenim slavolokom mu je po odigranju pozdravne koračnice izrekel dobrodošlico g. župnik O čepek, za nJim g. župan, g. šolski upravitelj, g. zdravnik in šolarka Po zahvali za sprejem in po ogledu starodavne in znamenite romarske cerkve na Ptujski gori je krenil g. ban proti Majšpergu, Id ga Je pričakoval ves v zastavah. Majfiperčani so sprejeli g. bana pod lepo okrašenim jlavolokom. Godba iz Cirkovc Je zaigrala ob prihodu, nakar so sledili pozdravi gg.: župana, zastopnika duhovščine, šole ter raznih organizacij. Učenka in zastopnica dekliškega krožka sta Izročili lepa slovenska šopka in zbor Prosvetnega društva Je odpel nekaj pesmi. Po pozdravu in zahvali si Je ogledal g. ban veliko majšperško tovarno. Tamkaj Je bil deležen prisrčnega sprejema od strani lastništva tcvame in delavstva.
Z obiskom MajSperga je bilo zaključeno nadzorstveno potovanje g. bana po ptujskem okraju.
MLADINSKI DAN V RACAH
Mladina Slomšekovega okrožja kakor tudi vsa ostala mladina iz okrožij Slov. Bistrica in Ptuj >e opozarja na praznik slovenskih fantov in deklet, ki ga priredi Slomšekovo fantovsko okrožje dne 11. junija v Račah. Ob devetih bo sprejem gostov na postaji v Račah, nato sprevod, ob desetih pa bo na prostem sv. maša, ki jo daruje g. ravnatelj Rihter, ki bo imel tudi verski nagovor. Po r.v. maši bo zborovanje, na katerem bo govoril tajnik podzveze prof. Klasinc. Ob pol treh bo javni nastop. Odseki okrožja, hitite s prijavami, v katerih navedite, kdo naroča kosilo, ki bo veljalo proti predhodni prijavi 6 din. Vsi, ki čutite z našo mladino, dne 11. junija v Kače! Predvsem častno pa naj bo zastopano Dravsko
polje, na katerem se prireditev vrši.
*
Se nekaj k prosvetnemu taboru v Slov. Bistrici. Udeležence tabora naproša pripravljalni odbor, naj pridejo pravočasno, ker se bo sprevod začel oestavljati že ob osmih. Nihče naj ne hodi mimo,
ampak se točno pokoravaj rediteljem, ki ga bo-
»NA8 DOM« — je družinski list za vse, zanimiv, poln slik in povesti. Vsako društvo ga ima, oglej si gal Lahko pa ti ga pošljemo tudi na ogled, piši upravi: Maribor, Koroška cesta 5.
do postavili na pravo mesto. Tukaj mirno čakajte na začetek sprevoda. Na kakšno Izzivanje odgovarjamo s prezirom. Taborni znak si kupi takoj. Opoldanski odmor Je za nastopajoče članstvo kratek ln ga je treba izrabiti za okrepčilo. čut discipline zahteva, da nihče, ki bi lahko nastopil, ne Išče izgovora. Za pojasnila se obračajte na reditelje in na pojasnjevalni urad, ki bo v Slomšekovem domu spredaj. Odhod vlakov bo javno razglašen po zvočniku in bo vidno nalep-
l
Vinarski Kongres !n vinska rasstaia z vinsMlm selmom
ljen. Na razpolago vam bo tudi zdravniška pomoč. Vse bo torej tako, da vam bo v nedeljo, 4. junija, pri nas lepo ln prijetno.
Tabor v SredlSču ob Dravi. Dne 18. junija se bo vršil v Središču ob Dravi mladinski tabor. Ormoško fantovsko in dekliško okrožje je poverilo sredlškemu fantovskemu odseku in dekliškemu krožku zelo častno nalogo, da organizirata, pripravita in Izvedeta letošnji telovadni nastop ormoškega okrožja v Središču. Sradlščani pa so se odločili, da prirede mladinski taoor združen s prosvetnim zborovanjem in telovadnim nastopom. Uživajoč vso podporo starejšega članstva se mladina središke fare, včlanjena v katoliških telovadni1-' in prosvetnih društvih, z vso vnemo pripravlja na taborni dan. Ker bo to prva večja prireditev na novo oživljenih slovenskih katoliških telovadnih organizacij, vabimo vse slovensko ln katoliško zavedne sonarodnjake iz bližnjih ln daljnjlh krajev, da se 18. junija udeleže tabora v Središču, da si v skupni manifestaciji za vseslovenske ideale, ~>od nekdanjimi orlovskimi prapori, okrepimo zavest, dokažemo plodnost dosedanjega dela in začrtamo smernice za bodočnost. Na svidenje!
¥ Šmariu pri Jelšah
Dne 4. junija se vrši v Šmarju pri Jelšah XI. vinarski kongres, katerega priredi Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru ob priliki XIII. rednega letnega občnega zbora. Otvoritev kongresa je ob pol desetih v dvorani gostilne Habjan.
Isti dan se vrši v dvorani Kmečke hranilnice (Katoliški dom) v Šmarju pri Jel-
šah vinska razstava, združena z vinskim sejmom. Otvoritev razstave bo 4. junija ob pol devetih dopoldne.
Razstavo, ki traja en dan, priredijo vinarske podružnice šmarskega okraja s sodelovanjem okrajnega kmetijskega odbora. Razstavljene bodo vse vrste lahkih namiznih in sortiranih vin iz okrajev: Šmar-
um
mu prerezala vrat. Uh! kača!
Kaka pokvarjena, zahrbtna
Čez čas je spet začela razmišljati o svojem položaju. Nekaj bo morala storiti, in sicer kmalu, ker si je prihranila le neznatno vsoto. Vstala je in se morda le iz gole navade napotila proti Naši Gospe. A čutila je, da raje umrje od gladu, kakor pa da bi se ponižala in vrnila v zavod.
Pot jo je vodila mimo cerkve svetega Jožefa. Ko je prišla do cerkve, se je spomnila, da bi bilo dobro, če bi šla v cerkev molit.
Ko je prestopila cerkveni prag, je zagledala f cerkvi dve znani ženski postavi, ki sta se bližali glavnim vratom. Bili sta tisti gospe, ki jI je spoznala v pisarni odvetnika Skanlona. Ena gospa se je opirala na drugo in se je videlo, da se le s težavo drži na nogah.
Alojzija je pristopila in od druge strani podpirala Štefanovo mater. Na stopnicah pred cerkvijo je rekla:
»Gospa, sedite na stopnice!«
Mati je kar omahnila. Alojzija ji je z robcem brisala pot-s čela in jo v poljskem jeziku tolažila.
»Rekla sem ji, naj gre domov in se vleže,« je be-•edičlla gospa Dugan, »a ni hotela ubogati. Na vsak način je hotela iti v cerkev, da bi Izprosila za sina kakega dobrega odvetnika.«
Štefanovi materi je nekoliko odleglo. Vstala je ln se oprijela roke gospe Dugan.
»No, pojdive!« je ta rekla. »A preveč se ne naslanjajte name, ker so tudi moje noge slabe.«
V Alojzijini glavi se je rodila dobra misel.
»Pojdita z menoj! Tu na oglu je hiša, v kateri si lahko odpočijeta. Sestra Benigna bo gotovo vedela, kaj bo treba storiti.«
»Ali poziia kakega dobrega odvetnika?« je vprašala gospa Dugan.
»Gotovo!, Ona za vse ve! Le pridita!«
Starki sta ji sledili. Na oglu so vse tri zavile proti pisarni sestre Benigne. Alojzija je začutila neko olajšanje. Saj je našla tako lepo priliko, da bo lahko stopila pred sestro Benigno ...
Kraljestvo sestre Benigne je bila velika rumena hiša, ki je stala nasproti redovni hiši usmiljenk. Njena pisarna je bila v pritličju trinadstropne hiše. Okna pisarne so se odpirala na eni strani na ulico, na drugi pa na verando.
Sestra je sedela na verandi v naslanjaču in si z robcem otirala potno čelo. Bila je zmučena in al je hotela nekoliko odpočiti.
»Sestra!« se je nenadoma zaslišal jasen dekliški glas.
Benigna se je ozrla proti vratom. »Ani£a, ti si? Dobro, da si prišla. Teci v kuhinjo in povej, da nimam časa Iti k obedu. Prosi sestro Moniko, naj mi pošlje žemljo ln kozarec mleka.« »Da, sestra!«
Koliko popijejo v Nemčiji Nemški uradni krogi objavljajo statistiko o uporabi živil ln pija"č v svoji deželi v lanskem letu. Poraba piva je znašala lani 69 litrov, leta 1932 pa 51 litrov na osebo. Pred vojno je odpadlo na vsakega Nemca 102.1 litrov piva.
Umetno vlakno Na zadnjem velesej-mu v Llpskem je vzbujalo med tekstilnimi proizvodi posebno pozornost novo umetno vlakno, ki ni izdelano iz celuloze, marveč na bazi premoga in apna. Vlakno je neobčutljivo proti vodi ln kislinam, ima pa tudi lastnost, da ne gori. Baje je zelo elastično ln prekaša po« dobna vlakna iz svHe.
izrazito vinogradniški in zavzema po površini vinogradov v banovini in v državi vidno mesto.
Železniške «veze za Šmarje in za povratek bo prav ugodne.
V nedel jo popoldan bo tudi skupni ogled bližnjih vinogradov od Sv. Urbana do Tinj-sitega. Za zvezo na večerne vlake bo poskrbljeno.
* '
DOMAČO PliMO
pripravite tudi brez dodatka sadjevca s Sadovin-om. Brezplačen cenik zahtevajte takoj od Drogerije
Sanitas, Celje.	963
liiH
Dravče pri Vuzenioi. Nedaleč od trbcmjske postaje j« v ponedeljek, 21. maja, zdrknila lokomotiva radi plazu s tira. Več oseb J« bilo ranjenih. — Prizadeti smo tudi od povodnji. Radi naliva T noči na ponedeljek so reke se!o narasle, tako da so trgale in poplavljale njive in travnike ter odnašale mostove. V Trbonjah cenijo Škodo na 10.000 din. Se več Škode in strahu pa so trpeli ob vuzeniškem potoku. Zaradi naglo narasle vode, ki je prinašala les, panje in vse mogoče, so morali Izprazniti hiše in hleve. Voda Je odnesla vse mostove ln Jeze, tudi glavni vuzeniikl most, ki je bil nedavno na novo dograjen, je voda odnesla. fikodo cenijo na milijon dinarjev.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Gasilska četa obve-Sča cenj. občinstvo, da Je radi slabega vremena preložila srečolov na 11. junij, v primeru slabega vremena ta dan pa na 18. junij. K obilni udeležbi vabi četa.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Ob priliki svete birme, 4. junija, se vrši pri nas izredna slovesnost. V soboto, 3. junija, po sprejemu PrevzviSe-nega, bosta posvečena dva nova zvonova, in sicer največji in najmanjši. Ne samo fara, temveč tudi romarji, ki radi obiskujejo to božjo pot, so že dolgo hrepeneli, da bi se zvonilo pri cerkvi izpopolnilo. Posrečilo se nam Je končno spraviti skupaj potrebno vsoto in tako bosta zvonova zapela na trojiško nedeljo. Boter velikemu zvonu bo naš voditelj g. dr. Anton Korošec, malemu pa tretji red, ki ga Je naročil. Vse prijatelje naše Jepe božje poti vabimo na slovesnost.
Veržej. Na Vnebohod je pristopilo lepo število .naših najmanjših prvič k sv. obhajilu. Spremljan to jih starši, učiteljstvo in ostali domači. Za vse je bil ves dan velik praznik. Da so bili otroci veseli tudi po sv. maši, so skrbele mamice in naša pridna dekleta, ki so otroke povabile v svoj dekliški dom. Popoldne pa so te male farane razveseljevali Marijini otroci, mali in veliki, z lepimi igricami v zavodov! dvorani. Taki dnevi vzgajajo, zato smo hvaležni zanje!
Zagreb. V soboto, 20. maja, so priredila vsa slovenska društva v Zagrebu v glasbenem zavodu proslavo 70 letnice življenja Slovenca ln zagrebškega kanonika msgr. Janka Barleta. — V nedeljo, 21. maja, so priredila slovenska zagreb-
ška dekleta, ki so Sanice Marijine kongregacl-Je, ▼ proslavo materinskega dne v Jerontmaki dvorani Igro ki petje. Dvorana Je bila polna naših deklet — Dolžnost nam Je, da ponovno poudarimo v Javnosti, da se slovenska dekleta v Zagrebu Jako dobro drže. Skromne so ln delajo. Že skoraj deset let Imajo poleg kongregacije tudi
TRETJEREDNI TABOR V NAZARJIIi
V	nedeljo, dne 4. junija, bo v Nazarjih v Savinjski dolini trotjeredni tabor za gornjegraj-sko, braslovško ln Šaleško dekani Jo. Spored bo sledeči:
V	soboto zvečer bo ob osmih pridiga, ki Jo bo imel p. dr. Hugo Bren. Nato bo procesija z baklami po nazarskem griču. Po cerkveni večerni slovesnosti bo na stopnišču nazarske cerkve uprizorjena verska igra is turških časov »Jurij Kozjak«. Nad 1S0 Igraloev nastopi
V	nedeljo Ima jutranji govor profesor Škofovih zavodov g. Maks Mlkiavčič.
Pozno službo božjo, ki bo na prostem, bo opravil odposlanec lavantinskega škofa g. stolni dekan dr. Franc Cukala. Zborovanje bo otvoril provinolalnl komisar m. reda p. Odilo. Taborni vodja pa bo msgr. Alfonz Požar. Svetna govornika bosta g. dr. Matija Lavrenčič ln g. Franc Terseglav.
V	Nazarje pridejo ta dan tretjerednlki tudi iz sosednjega Kamnika ln Iz Celja. Tudi Ljubljančani bodo napolnili en velik avtobus.
Tretjerednlki in tudi drugi verniki, na svidenje v nedeljo v Nazarjih!
dekliSko društvo »Ognjišče« s dekliškim zavetiščem za ona dekleta, ki so brez službe ali če službo Iščejo. To njihovo zavetišče se nahaja v Solovljevi ulici 3, blizu glavnega kolodvora. Zavetišče in a slovensko gospodinjo, štiri velike sobe, kopalnico, lastno kuhinjo in vse potrebno. Zavetišče vodijo dekleta sama pod nadzorstvom p. I. Koželja D. J. in zdravnika dr. J. Marjetiča. Bilo bi pohvalno, če M starši ln duhovniki navajali slovenska dekleta v Solovljevo ulico 3, kadar gredo v Zagreb ali kam na Jug.
DARUJTE ZA PROSVETNI DOM NA PREVALJAH V BLAGU ALI DENARJU!
)e pri Je'šah, Kozje in Rogatec. Predvsem I» bodo zastopana vina iz Virštanja, Tin-Bkega, Roginske gorce in Koetrivnice, ki •o že znana po svoji dobri kakovosti
Med vinogradniki je za razstavo že močno zanimanje, saj je pa tudi šmarski okraj
Dopisi
Iz drugih držav Vojaška zveza med Francijo, Anglijo in Rusijo. Vojaška zveza med Italijo in Nemčijo Je pospešila osnovanje druge mogočne vojaške zveze med Francijo, Anglijo in Rusijo. Tozadevna pogodba bo podpisana pred 0. Junijem, pred novim sestankom angleškega parlamenta. V vojaški trozvezi Je važno določilo, katero pravi: Vsaka evropska država, ki bi se uprla a silo napadu l>a svojo neodvisnost, Ima pravico zahtevati podporo Francije, Anglije ln Rusije. V primeru, da eaia od velesU ugodi klicu ogrožene države, morata drugi dve velesili takoj priskočiti na pomoč. Glede vojaške trozveze sta si bili takoj
edini Anglija in Francija, le sovjetska Rusija je preoej časa oklevala, dokler ji niso po poročilih Italijanskih časopisov Angleži dovolili tajno posojilo 180 milijard dinarjev za pokritje stroškov pri oboroževanju.
Državnozborske volitve na Madžarskem. Na Madžarskem so se vršile na blnkoštno nedeljo državnozborske volitve, pri katerih j« dobila vladna stranka veliko večino. Od 260 poslancev parlamenta Je že odpadlo na vlado 107 mandatov, v 64 volilnih okrožjih pa izid za praznike še ni bil znan.
Ali si že obnovil naročnino?
Domače novice
Koroški borci izročili Malgajevo slovensko za-stavo celjskemu polku. Na binkoštno nedeljo Je slavil celjski polk svojo slavo. Priliko slave, 20 letnioe bojev za Koroško ln 20 letnice smrti koroškega Junaka ln Šentjurskega rojaka porod« nlka Malgaja so Izrabili koroSki borci za slovesno izročitev okrvavljen« Malgajeve slovenske zastave celjskemu polku. Poročnik Malgaj Je zbral v Celju pred 20 leti četo prostovoljcev, s katerimi se Je boril pod slovensko zastavo za posest Koroške. Pomenljivi slovesnosti Je prisostvovali v Celju na Dečkovem trgu 2000 ljudi, poveljnik IV. armade general JurlSlA, Se štirje drugi generali, več višjih častnikov, zastopniki oblasti, fantovskega odseka, gasilci ter razne organizacije. Katoliške obrede Je opravil g. celjski opat Peter Jurak.
županska zveza našemu voditelju g. dr. Antona Korošcu. Ker Je večina slovenskih občin v znak hvaležnosti, vdanosti in ljubezni že lani is« volila našega voditelja in predsednika senata g, dr. Antona Korošca za častnega občana, Je dala napraviti županska zveza skupno diplomo. Na diplomi bodo podpisi županov ■ občinskimi pečati 322 slovenskih občin. Skupno častno diplomo bodo g. voditelju slovesno izrodil v nedeljo, dna 11. junija, ob pol enajstih dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« v LJubljani.
Birma v mariborski stolni cerkvi. Na blnkoštno nedeljo in ponedeljek Je bilo v mariborski stolnici 1236 birmancev. Sv, birmo Je prejel tudi hrvaški podnarednik, kateremu Je botroval njegov tovariš narednik.
Eden najuglednejših Mariborčanov umrl. Na binkoštni ponedeljek je preminul v visoki starosti 8« let g. Jožef Tscheligi, posestnik in pivo-varnar. Pivovarna Tscheligi obstoja v Mariboru od leta 1768 naprej. Podjetje Je ustanovil Andrej Tscheligi, ki se Je priselil v Maribor od Sv. Martina pri Beljaku. Največji razmah Je dal pivovarni dosedanji lastnik, ki Je podjetje vsestransko moderniziral in elektrificiral. Blagopokojni Je bil velik dobrotnik revežev ln mariborske gasilske čete, koje edini živeči ustanovni član j« bil. Pokopali bodo uglednega gospoda v sredo v družinsko grobnico na lepi Slovenski Kalvariji, katero obdajajo Tscheligljevi vinogradi. Rajnemu svetila večna luč — preostalim naše sožalje!
Smrt — posledica padca z motornega kolesa. Anton Pire, 33 letni ključavničar državne železniške delavnice v Mariboru, je padel z motornega kolesa in se je zatekel v mariborsko bolnišnico radi poškodb pri padcu. Ker je nastopilo zastrup-ljenje krvi, Je Pire v bolnišnici umrl.
Drzna vloma v Mariboru. Na binkoštno nedeljo Je bilo vlomljeno v Slovenski 26 v krojaško delavnico Leopolda Celoerja. Neznanec je odnesel raznega sukna za 0210 din. — Ob železnici 6 Je bilo ukradene Iz stanovanja Marije Dežman zlatnine za 2000 din.
Huda nesreča radi splašenlh konj. Posestnica Marija Dajčman je peljala Iz Partinja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah prašiče na mariborski sejm. Na Košakil so se splašill konji avtomobila in zdivjali Voz se je prevrnil v jarek, pri padcu si
0002532353234848230100000153532323482353480101020200
je nalomila Dajčmanova hrbtenico ln se je tudi Sicer hudo poškodovala na glavi. Hudo ponesrečeno so prepeljali v bolnišnico.
Prometna nesreča. Roseg Anton, 49 letni délayée, se je peljal z vozom iz Podgorja proti št Juifju ob juž. žel. Za njim je pribrzel s slatino na! oženi tovorni avto, kateri je zadel v voz s (taljo silo, da je padel Roseg pod voz, si je dva-Jcrnt zlomil levo nogo in se je hudo poškodoval po vsem telesu. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Osmošolec omagal v Kamniških planinah. Za binkoštne praznike se je odpravil v Kamniške jplanine z manjšo družbo 18 letni osmošolec Si-jmonič, doma iz Šmarje te pri Novem mestu. Na blnkcštno nedeljo Je divjalo po planinah neurje 2 dležjem, točo in snegom. Simoniča je zajel vihar na poti proti koči na Korošici. Ko so ga nalili in prenesli v kočo, mu že ni bilo več pomoči, ker mu je odreklo srce radi prehudega napora.
Podlegel zabodljajem. V gostilni pri Božiču v Broznem je dobil v pretepu z nožem dva zabod-Ijala v hrbet 21 letni Ivan Crešnjar, delavec iz ¡okolice' Rogaške Slatine. Zabodeni je podlegel
požikodbi v celjski bolnišnici.
*
BLAGOSLOVITEV PRAPORA MLADINSKE KZ V ŠT. JURIJU OB JUŽ. ŽEL.
lia binkoštno nedeljo se je vršil v Št. Juriju ¡ob juž. žel. tabor Kmečke zveze, kateri je pričel že v soboto s predstavo igre »Mlinarjev Janez-«. Nedeljska slavnost je bila otvorjena s sprevodom, katerega se je udeležilo 500 ljudi, z vodstvom KZ na čelu. Ob desetih je bil sprejem g. bana dr. Natlačena in podpredsednika narodne skupščine g. Mihelčiča, ki sta bila botra novemu ¡praporu mladinske KZ. V imenu šentjurčanov je pozdravil g. bana domači g. župan Gologranc. Jprt službi božji je govoril šentjurski rojak g. SSličar. Blagoslovni obred je opravil g. kanonik in (domači župnik Mikuš. Ko je bil blagoslovljeni prapor Izročen zastavonoši, Je začelo mogočno zborovanje, s katerega so bile odposlane vdanost-me brzojavke kraljevskemu domu in dr. Korošcu. Po odlgranju državne himne so bile prečitane pozdravne brzojavke voditelja dr. Korošca in Obeh slovenskih ministrov. Glavni govornik, ko-jega besede so spremljali poslušalci z burnim navdušenjem, je bil g. ban, ki je priporočal kmečki mladini, naj jo vodi geslo: vera v Boga, ljubezen do bližnjega ter zvestoba kralju in močni Jugoslaviji. — Za banom so še govorili: predsednik KZ g. poslanec Brodar, predsednik mladinske
KZ g. Puš in predsednik okrajne KZ g. Turnšek. ★
Društvene vesti
Okrožni mladinski tabor Sv. Križ pri Ljutomeru. V središču Prlekije, na prostranem Murskem polju, pri Sv. Križu pri Ljutomeru se vrši v nedeljo, 4. junija, tabor naše katoliške mladine. Obris tabora podajamo v kratkih potezah: pb osmih zbirališče vseh naših organizacij pred ¡Slomšekovo dvorano. Od tam se bo razvil sprevod v župno cerkev sv. Križa, kjer bo ob pol desetih sv. maša z ljudskim petjem. Peli bomo sledeče pesmi: Kraljevo znamenje, Lepa si roža Marija, Pridi molit in Povsod Boga. Slavnostni go-yor bo Imel dravograjski prošt g. Matija Munda. Po sv. maši bo pred Slomšekovo dvorano slavnostno zborovanje, na katerem bo poleg drugih govornikov nastopil g. minister Franc Snoj. Točno ob pol štirih bo velik telovadni nastop fantovskih odsekov in dekliških krožkov ljutomerskega okrožja. Nastopili bodo člani in mladci, članice in mladenke.
Poljčane. Tombola Prosvetnega društva se bo vrSila v nedeljo, 11. Junija (v slučaju slabega Bremena ta dan DriijaflpJa nedeljo), ob štirih po-
poldne pri Društvenem domu. Tombol Je 12, potem Se nad 400 desetin, petem, četveri: in trojk. Tombolska karta stane 2 din. Prebitek je namenjen preureditvi društvenega doma.
Naši rajni
Apače. V Lešanah je po daljši bolezni umrl Slovenec Ivan C e h n e r, rojen leta 1870 v G. Radgoni. — Na pljučnici je umrl v starosti 83 let Slovenec iz Petanjcev Ivan G j e r e k. Kot lastnik mlatilnega ntroja je mnogo mlatil pri lutverških kmetih. Bil je tudi podporni član gasilskega društva v Lutvercih, radi česar so se lutverški gasilci v krojih udeležili pogreba. — Rajnima večni mir, žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Andraž v Halozah. Sredi cvetočega maja, ob veselem žgolenju ptičev, se je poslovil od nas v najlepših letih življenja Mlakar Jožef. Neizprosna morilka jetika ga je položila na bolniško postelj, s katere ni več vstal. Pokopali smo ga 20. maja. — Med nebeške krilatce je šla hčerka Antona Zavec. — Pokojnima večni mir, žalujočim pa naše sožalje!
Velika tombola
v Slovenjem Gradcu dno 4. junija 1989. Glavni dobitek nov avto »Opel Kadet«, Šivalni stroj, deset koles, moška in ženska obleka in še 485 lepih dobitkov. Vse to samo za 4 din. 959
Dopisi
Svočiua. V župni cerkvi sta se 22. maja poročila g. Ivan Elšnik, veleposestnik v Slatinskem dolu, z gdčno Marijo Breznar, hčerko vinograd-nice in gostilničarke iz Ciringe. Poročal je duhovni svetnik g. Fr. časi. Za priči sta bila ženinov brat g. Josip Elänik, veleposestnik od Sv. Petra pri Mariboru, in g. Franjo Zebot, narodni poslanec iz Maribora. Odličnima narodnima novo-poročencema iskrene častitke!
Stogovci. Na bolezenski dopust je odšla učiteljica gdčna Alojzija Cater. Znamenje, da učiteljicam podnebje apačkega polja ne d6 dobro, ker je to že druga učiteljica, ki jo iz področja apačke občine letos obolela.
Litverci. Ravno pet tednov je minilo, odkar je bil požar v Mahovcih, že je izbruhnil tudi pri nas. Dne 25. maja popoldne, ko so bili domači vsi daleč na polju, so začela goreti gospodarska poslopja pri dobri Seidlovi družini, p. d. Sprin-gerjevih. Požarnim hrambam iz Lutvercev — ki je tokrat prejela ognjeni krst in prvič nastopila pri gašenju požara —, iz Apač in iz Gor. Radgone se je posrečilo omejiti požar na gospodarska poslopja. Rešili so tudi vso živino, škoda, ki jo trpi g. Seidl, se ceni na 50.000 din, zavarovan je komaj za polovico te vsote. Kako je nastal ogenj, se še ni dalo ugotoviti. — Tukajšnje gasilno druStvo si zida svoj gasilski dom.
Apače. Kakor je mesec maj poln življenja ta živahnosti v naravi, tako je bil letošnji maj bogat na živahnosti apačkega prebivalstva. V začetku maja je bila pri nas higienska razstava, ki se je je tukajšnje prebivalstvo v zadovoljivem Številu udeležilo z željo in namenom, da so v najpotrebnejših rečeh poučeni o tem, kar koristi njihovemu zdravju. Z zanimanjem so gledali film o dveh bratih, ki nazorno kaže vpliv nezmerno-sti v pijači na gospodarsko in nravstveno življenje družine. Predavanje o jetiki je imel tukajšnji banovinskl zdravnik dr. Matthey. — Pri apačkih Slovencih j« bilo opaziti razveseljivo dejstvo. Iz lastne pobude so vsak večer po nemških šmarnicah prav lepo in ganljivo zapeli kakšno slovensko Marijino pesem. Vedno so prišli v lepem Številu, kar je vzpodbudilo tudi nemške pevke. Ob nedeljah in praznikih, ko so bile nemške šmarnice popoldne, so bile slovenske zvečer,
in sicer s petimi litanijami. Mogočno in lepo J« donelo ubrano ljudsko petje po apački cerkvi Ma» rijl v čast in tudi Slovenci iz oddaljenih vasi m prihiteli v cerkev, da tudi oni pripomorejo p« svoje k Marijini slavi — Lani proti koncu maji Je Mura po vsej dolžini apačkega polja naredil« precejšnjo škodo. Ob istem času letos ni dosti manjkalo, da nI Mura pri nas prestopila obrežja*
Zavodnja. Poročila se j« Ljudmila Ovčjak ugledne krščanske družine Praprotnikove, s prosvetnim delavcem posestnikom Martinom Brlo4> nlk od Sv. Florljana. Na gostiji se Je zbralo 80 dlu za kongres Kristusa Kralja.
Oirkovce. V nedeljo, 4. junija, priredi protitu-berkulozna liga za Ptujsko goro ln okolico veliko dobrodelno tombolo v Clrkovcah. Glavni dobitek bo motorno kolo. Ker ima liga tako zete človekoljuben namen, Se posebej vabimo prijata« Ije od blizu in daleč v nedeljo v Cirkovce.
Zagojiči pri Moškanjcih. Ob priliki službenega potovanja g. bana dr. Natlačena je tudi obiskal našo vasico 23. maja. Kot kuma našega nov« motorne brizgalne ga je gasilska četa sprejela in se mu zahvalila za kumovanje ta za obisk, čet« je korporativno nastopila v krojih. Pri sprejemu Je igral tamburaški zbor. Upamo in želimo, da Je g. ban- z dobrim vtisom odšel od nas dalj« proti Ptuju.
Domova pri Ptuju. Zadnji čas so se razgibala društva, kakor fantovski odsek, dekllžkl krožek itd. Prav delavni so tudi naši gasilci, kateri posedujejo dve ročni brizgal ni, motorko najnovejšega tipa, katere blagoslovitev Je bila na bta-koštnl ponedeljek, obenem pa tudi modernega stolpa. Imajo tudi svojo godbo. — Ni pa tako zadovoljiv razgled od severne strani, kjer teč« Pesnica, katera nam leto za letom dela občutna škodo na travnikih ta poslopjih, posebno pa nam letos grozi uničiti sen eno košnjo ter tako ovira gospodarski napredek. 2elja posestnikov kot tudi delavcev, ki gredo v druge kraje za zaslužkom, je, da se pred leti ustavljena regulacija Pesnlo« nadaljuje, ker sicer grozi našemu sicer lepemu kraju na ta način sigurna propast, zato prosim« oblasti v tej zadovi nujne pomoči.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Podružnica ZAKŠ y Ormožu priredi 8. junija (v slučaju slabega vre-mena ta dan pa 11. junija) vrtno zabavo s tombolo s krasnimi praktičnimi dobitki, ta sicsr na vrtu g. Ozmec Jakoba pri Sv. Miklavžu. Sod«" luj« domača godba na pihala. Vabljeni vsi!
Sv. Andraž v Halozah. Pretekle dni so bili tudi pri nas veliki nalivi, ki so po hribovitih Halozah zelo zgraball presuženo zemljo ta trgali plazove. Tudi toča nas je že obiskala, ki pa nI napravila posebne škode. Bo^ daj, da bi nam bilo v bodoče, prizanešeno! Haložani imamo še velika dobrega vina na prodaj. Cena je od 3.50 din navzgor. Vsak, ki se količkaj razume na delo v vinogradu, ve, da to ni pretirana cena. — Vsem tistim, ki govorijo, da nas je naš voditelj dr. Korošec zapustil, pravimo: vzemite v roke »Slov. gospodarja« z dne 17. maja! V njem na prvi strani preberite izvleček njegovega govora, ki ga je imel 14. maja na banovinskl skupščini mlad« JRZ v Celju, kjer je tudi s smehljajem na ustih stisnil roke našim odposlancem MJRZ. Torej j« dr. Korošec še vedno ob strani slovenskega naroda, še vedno dela ta bo delal zanj.
v
Širite „Slov. gospodarfa"!
iiiiiiiii*^
„Slov. Gospodar" stane:
za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, zA četrt leta 9 din.
Kmečka trcjovlna
Kupčevanje
Da se blago v tolikih primerili pod ceno prodaja, je dostikrat kriva slaba kakovost blaga. Vsakdo namreč raje kupi to, kar mu bolj ugaja, kar njegovemu očesu bolj prlja. Ce blago že na prvi pogled slabo Izgleda, ne bo kupca niti blizu. Blago mora kupca vabiti, dražiti njegove čute in vzbujati v njem željo po nabavi tega blaga. In prav tega manjka kmetom pri prodaji. Kmet mora prav tako pil prodaji svojih pridelkov gledati na to, da bo že zunanjost (ki Je pri kmečkih proizvodih neločljivo združena s kakovostjo) privabljala kupca In dražila njegove čute. Le poglejmo razne prodajalce po mestih. Kako sladki so s kupcem, blago razgrinjajo na vse mogoče načine, tako da človeku kar blešči. Pa poglejmo kmeta kot prodajalca. Nemo stoji ob kupcu, tako da je kupec skoraj nekak gospodar nad njim. Jedva si upa izreči ceno, ki se mu zdi primerna in bojazljivo čaka, kaj bo kupec na to rekel. Ne upa »pregovoriti, ko kupec podcenjuje blago. Tako se zgodi, da kupec plača kmetu kakor sam hoče, dočim mora kmet v mestu, ko nastopi on kot kupec, plačati blago, ki ga rabi, kakor drugi hočejo. V tem dejstvu stoji ena izmed zelo velikih krivd nizikih cen kmečkih pridelkov. Odpomočl bi se dalo s tem, da bi se med kmeti vzbudil večji trgovski duh, večja samozavest pri prodaji svojega blaga, ne pa bojazljivost pred vsakomur, ki pride v kmečko hižo z malo boljšo suknjo.
Trgovina z lesom v letu 1938
V	lanskem letu so se vršile najboljše kupčije s trami in tramiči. Največ je kupila tramov Italija, potem Libija, Tripolis, Grčija in Albanija. Tudi južni predeli države so porabili precej te-sanega lesa, precej pa ga je šlo Se na Madžarsko. Nemčija Je za tesan les sicer kazala zanimanje, toda kupila ni nič. Dalje so Inozemski ¡kupci v lanskem letu iskali borove in macesno-ve deske, ki so se prodajale v glavnem v Italijo in na Malto. Zelo veliko se je izvozilo zabojev za južno sadje. Bukov les ima izglede za prodajo v Španiji. Ker italijanske tvornlce vagonov v zadnjem času rabijo mesto hrastovega lesa macesnov les, je nastal zastoj v prodaji hrasto-vine. Nemčija pa radi pomanjkanja denarja ne kupuje hrastovega lesa, ker bolj potrebuje rude ln živež. Edino hrastove železniške prage je kupovala Nemčija, dokler se nI odredilo, da se morajo plačati z devizami. Tudi Nizozemska pokupi zelo veliko hrastovih pragov. Bukove železniške prage jfa kupujejo v glavnem Madžari. Južni predeli države so v lanskem letu pokupili zelo velike množine bukovih drv. Ker je pa bila zima mila, je.cena drvam padla in še sedaj leži ze^ veliko drv po skladiščih.
Gospodarske zanimivosti
Veliko mlekarno in tovarno kazeina bodo zgradili v Bjelovaru Francozi. Na mesec bodo predelali okrog pol milijona litrov mleka. Izdelovali bodo maslo, sir in kazeln, kar bodo prodajali na francoskih tržiščih.
Modra galica bo spet dražja. Tovarne modre palice so kljub posredovanju raznih vinogradni-ikih organizacij samovoljno odredile ceno modri galici. Vagonska dobava bo stala 5.90 din kg, kar se poviša pri nadrobni prodaji na 6.50 din, v oddaljenejših krajih pa na 7 din kg. Vinogradniške organizacije se na merodajnih mestih trudijo, da diktirane cene znižajo, a o uspehu te akcije se še ne ve.
750 glav prašičev je bilo dovoljeno postaviti našim izvozntčarjem teden pred Binkoštmi na dunajski trg.
V	glavno mesto Madžarske smo 10. maja poslali 384 kg prvih češenj.
Nemci ne dajo češkega zlata Slovaški, zato Je slovaška krona padla in Je v razmerju z madžarskim denarjem 1:24.
Cene goveje živine
Voli. Maribor debeli 4—5 din, plemenski 4.25 do 6 din; Ptuj 4—4.75 din, Zagorje ob Savi 4.50 do 5.50 din, Krško debeli 6 din, poldebejl 4.50 do 5 din kg žive vage.
Biki. Maribor 3.25—4 din, Razkrižje 3.75 do U.B0 din kg žive vage.
Krave. V Mariboru ln Ptuju debele 8.50 do fc.TC din, plemenske 4—4.60 din, krave za klo-ba^arje 2.50—3 din, v Zagorju ob Savi plemenske okrog 2000 din komad, v Litiji pa 2200 do
2500 din komad; v Krškem prvovrstne krave 5 din, ostale 8—4 din kg žive vage.
Telioe. Maribor 4 din, Ptuj 4—4.75 din, Razkrižje 4.50 din, Zagorje ob Savi 4—5 din, Krško 4.75—5.50 din kg žive vage.
Teleta. Maribor 4.50—6 din, Ptuj 5.50 din, Krško 6—7 din kg žive vage.
Svinje
Plemenske. Maribor 5—6 tednov stari prašiči 100—120 din, 7—9 tednov 180—145 din, 8—4 mesece 210—290 din komad, kg žive vage pa 6—8 din. Na ptujskem semnju so bili 6—12 tednov stari prasci po 80—160 din komad.
Pršutarji. Ptuj 7—7.50 din kg, Krško »—10 din kg žive vage.
Debele svinje (špeharji). Ptuj 8 din, Krško 7 do 10 din kg žive vage.
Tržne cene
Meso. Goveje 9—12 din, teletina 12 din, svinjsko 12—14 din, pljuča in jetra 7—8 din, reberca 10—12 din, slanina 12—14 din, svinjska mast 18 din, ribe 15—16 din, zajec 18—14 din kg.
Mlečni izdelki. Mleko 1.50—2 din liter, smetana 7.50—10 din liter, surovo maslo 24 din, čajno 28 din, kuhano 80 din, domači sir 10 din kg, Jajce 0.50—0.75 din komad.
Sadje. Jabolka 5—10 din, suhe slive 12 din, češnje 10 din, celi orehi 10 din, luščenl 82 din 1 kg; liter češenj 4—6 din.
Koga zadeva kuluk, prispevek v materialu, razlika med cestami. F. P. Imate zelo razkosano posestvo, pritožujete se, da Vas zadene mnogo kuluka po občinskih cestah, da morate prispevati v materialu za mostove, da stoji občinska uprava na stališču, da morajo občinske ceste popravljati samo oni, ki vozijo po njih. Vprašate, kakšna je razlika med cestami I., JX ln HI. reda. — Zakon deli ceste v državne in samoupravne; samoupravne so banovinske I. ln II. reda, občinske I. ln II. reda ter dovozne ceste k železniškim postajam. Občinske ceste I. reda so one ceste, ki so važne za vso občino, vse ostale javne ceste, vštevši one, ki služijo v prvi vrsti za gospodarske namene poedinih skupin interesentov, so občinske ceste II. reda. Cest ni. reda ne poznamo. Občinske ceste I. reda se grade in vzdržujejo z občinskimi sredstvi in prispevki višjih samoupravnih teles. Občinske ceste n. reda se grade in vzdržujejo s prispevki davčnih zavezancev v onih krajih, ki so jim te ceste poglavitno namenjene. Porazdelitev teh prispevkov določa občinski odbor po neposrednem davku zavezancev. — Kuluk (ljudsko delo) se mora uporabljati za gradnjo in vzdrževanje samoupravnih cest, kolikor ne bi mogla teh poslov Izvršiti samoupravna telesa iz svojih denarnih sredstev. Osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci v območju dotičnega samoupravnega telesa od polnih 18 do polnih 55 let. Ta obveznost se da odkupiti s plačilom ustrezne delavske dnine. Davčni zavezanci, ki ne spadajo pod obveznost osebnega dela ter plačujejo nad 100 din neposrednega davka, morajo ne glede na spol, starost in delovno sposobnost plačati odkupnino. Zaradi odrejanja delovne obveznosti, odnosno odkupnine, se jemlje za enoto: pri osebah, ki plačujejo do 200 din neposrednega davka, en dan dela; pri osebah, ki plačujejo do 500 din, dva dni dela; pri osebah, ki plačujejo do 900 din, tri dni dela; pri osebah, ki plačujejo do 1400 din, štiri dni dela; do 2000 din pet dni, do 2700 din šest dni, do 3500 din sedem dni itd. V enem letu se sme odrediti uporaba ljudskega dela, odnosno plačevanje ustreznih dnin, največ za tri enote pri banovinskih in tri enote pri občinskih cestah. — Natančnejša pojasnila najdete v knjižici »Slov. gospodarja«: »Predpisi o cestah in prometu na njih«, ki jo dobite za 7 din v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru — ter v sledečem odgovoru.
Prispevek za izredno uporabljanje samoupravnih cest. P. V. Kdor povzroča znatno- večje stroške za vzdrževanje samoupravnih cest nego ostali interesenti, mora plačevati vsako leto izreden prisp.evek za vzdrževanje prekomerno ukoriščane ceste. Ta prispevek mora biti tolik, da se z njim po možnosti pokrivajo vsi večji stroški. Ta prispevek se določa pri občinskih
BATERIJE CROATIA
žepne anodne-ogrevače, Iz« deluje samo domača ivornlca
IVAN PASPA I SINOVI
ZAGREB, KOTURASKA 69
iito. 1 q pženice, rži ln prosa 175 din, ječmena tn koruze 150 din, ovsa in ajde 125 din, 1 kg fižola 2—3 din, prosenega pšena 3.50 din.
Krma. 1 q sladkega sena 50—60 din, kislega 40—45 din, otave 50—60 din, pšenlčne slama 38—40 din, snop Skope 1.25—1.50 din.
Zelenjava. 1 kg krompirja 0.75 din, čebule fl din, česna 6—10 din, špargljev 12—14 din, lu-ščenega graha 10 din. Komad kumarce 2—8 din, karfijola 2—12 din, zelje in ohrovt 0.50—3 din, glavnata solata 0.50—1 din. Zelenjad v kupčkih po 1 din.
Sejmi
5. junija goveji in konjski: Murska Sobota1/ goveji: Ormož — 6. junija tržni dan s svinjami! Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; za govedo in konje: Ptuj — 7. Junija svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; goveji in kramarski: Kapele pri Brežicah — 9. junija svinjski: Maribor; živinski ln kramarski: PilStajn — 10. junija svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje.
cestah sporazumno med občino in onim, ki cesto ukorišča. Ce se sporazum ne doseže, določi pri-spevek pristojni organ banovine. — Tega izrednega cestnega prispevka seve ni treba plačevati za le normalno ukoriščanje Javnih cest. Pod nor* malnim ukoriščanjem se razume prevoz posameznika in njegove Todbine in vsega, kar jo posestniku za njegovo hišno ali poljsko gospodarstvo potrebno, če se opravlja ta prevoz a vozmi na živalsko vprego in če ne presega 52 ton na leto.
Plačilo stroškov nasprotnikovega advokata pri tožbi na ubožni list. A. Š. Nasprotnik Je potom odvetnika tožil Vas in Vašo ženo radi razžalje-nja časti; vidva sta vložila protitožbo »na ubožni list«, bila pa sta vzlic temu obsojena, odnosno kaznovana. Nasprotnikov advokat zahteva od vaju plačilo stroškov, Vaš advokat pa pravi, da vama nI treba plačati ničesar, ker ste tožili »na ubožni list«. — Z ubožnim listom si lahko izpo-slujete začasno oprostitev plačila taks, raznih pristojbin in stroškov, odnosno nagrade odvetnika, v kolikor je bil Vam od sodišča postavljen kot zastopnik revnih. Niste pa oproščeni plačila stroškov nasprotnikovega odvetnika, ako, ste bili obsojeni na kazen, čeprav pogojno. Zahtevani znesek 900 din se nam zdi previsok. Vsekakor počakajte, da sodišče odmeri nasprotnikove stroške; preden ne dobite zadevnega od-' merilnega sklepa, Vam jih ni treba plačati. Stro-' ške morata plačati oba z ženo nerazdelno. Zato okolnost, da je Vaša žena brez premoženja, ni važna; ako stroškov ne boste plačali ob pravo-' močnosti odmerilnega sklepa (to je v osmih dneh, ko vama je bil dostavljen, ako ne bo nihče vložil pritožbe), bo nasprotnik najbrž predlagal izvršbo zoper oba. Ako ne bo od žene ničesar izterjati, se bo cela terjatev izterjala od Vas, odnosno iz Vašega premoženja.
Sosedje si laste pravico voženj po bivši kozji stezi. Kaj treba za preprečenje nedovoljenih voženj? M. K. Ako ste šele leta 1911 napravili pO svojem svetu vozno pot, dočim je vodila preje preko njega le kozja steza, tedaj si sosedje še niso mogli priposestvovatl služnostno pravice voženj po navedeni poti, ker je za priposestvo-vanje potrebno 30 letno izvrševanje pravice V določenem obsegu. — Voženj ne boste mogli preprečiti z zadelanjem pota; s tem bi si utegnili celo nakopati tožbo radi motenja posesti. V kolikor pravita soseda, da morata od Vas na pot postavljene rante podreti v šestih tednih, ker da drugače propadeta, je v resnici stvar sledeča: ako sta soseda v zadnjem času opravljala vožnje nemoteno, nato bi Vi pot zadelali z ranta-< mi in če bi soseda to vedela ln bi skozi 30 dni vožnje opustila, tedaj bi ona dva Vas ne moglaj več tožiti radi motenja njune posesti pravica voženj. Za učinkovito preprečenje voženj M bi»
Razgovori i našimi naročilih!
treba, da ju Vi tožite s tako zvano negativno tožbo na priznanje, da jima ne pritiče pravica voženj preko Vašega sveta ter na opustitev takih voženj. — Ako Vam je rajni sosed plačal 5 kron za to, da bi smel kdaj peljati po navedeni poti v mlin in jo uporabljati za pes-hojo, tedaj mu smete prepovedati vsako drugo, odnosno širšo uporabo poti. Ako bi njegov sin o vsebini dogovora kaj drugega trdil nego Vi, bo moral seve dokazati. Ako ni bila pri dogovoru navzoča nobena priča, boste VI zaslišani kot stranka, sosedov sin bo pa najbrž predlagal priče o tem, kaj je njegov oče drugim pripovedoval o vsebini dogovora. Vsekakor bo Vaša izpovedba po našem mnenju merodajnejša, vendar pa ne moremo prerokovati, kako bi v eventualni pravdi sodišče dokaze ocenilo. — Ako se bo hotel sosed sklicevati na to, da je že pred sto leti vodila preko Vašega sveta vozna pot, bo moral dokazati ne le, da je pot res obstojala, marveč tudi, da so njegovi predniki in on po njej vozili 30 let (vštevši sedanje vožnje) javno, brez sile in brez prošnje in da ni prekinitev voženj (katera je vsekakor morala biti podana, ker pravite, da se med letom 1906, ko ste Vi kupili to posestvo, pa do leta 1911, ko ste pot napravili, ni vozilo) trajala 30 let. Ako se namreč služnostna pravica skozi 30 let ne izvršuje, tedaj ta pravica zastara in bi jo trebalo znova priposestvovati v nadaljnjih 30 letih. Ako pa kdo izvrševanje pravice, odnosno opravljanje voženj opusti radi prepovedi (Vaše ali Vašega prednika), izgubi pravico Že v treh letih.
Prijava neobstoječih dolgov in dolgov vdov» v zapuščino. Ugovor. J. Ž. Umrl Vam je oče, ki je zapustil otroke iz dveh zakonov. Vdova (Vaša mačeha) hoče prijaviti razne neobstoječe dolgove, radi česar M bili Vi in sestra prikrajšani. Po smrti moža je vdova vplačala v pokojninski sklad neko večjo vsoto (katero si je sposodila), s čimer bo dosegla pravico do pokojnine, odnosno višje pokojnine. Tudi to posojilo hoče prijaviti kot dolg v zapuščino. — Ni 3e Vam bati navedenega prikrajšanja. Pri določanju zapuščine, oziroma njenih pasiv se bodo upoštevali 1« dolgovi pokojnika, zaostale obresti, neplačani davki in zaostala občasna plačila, vse to izraču-njeno do dne zapustnikove smrti. Treba je označiti, na kaj se opirajo navedbe o dolgovih. Vi imate kot dedič pravico ugovarjati zoper obstoj posameznih dolgov. Ne bo zadoščalo, da vdova kratkamalo navede razne dolgove, zahtevajte, da se eventualno zasliši upnike. Ako Vi kot dedič ne boste priznali kakega dolga, odnosno terjatve kakega upnika, ga bo sodišče napotilo na pravdo. Seve, ako bi upniku v pravdi uspelo dokazati obstoj terjatve zoper zapustnika, boste morali plačati pravdne stroške. — Ne bo se vpoštevalo kot dolg pokojnika posojilo, ki ga je vdova najela radi doplačila v pokojninski sklad, ko vendar dolga ni napravil pokojnik, niti pokojnik ni bil dolžan v sklad kaj doplačati. Za vsak slučaj ugovarjajte zoper vpoštevanje navedenega dolga.
Cenitev v zapuščino «padajočih zemljišč. J. 2. Ako so med dediči nedoletni otroci, bo cenitev zapuščine opravilo sodišče bodisi samo, bodisi potom notarja ob pritegnitvi sodnih cenilcev. Vrednost posameznih parcel se bo cenila po taktičnem stanju in boniteti in ne morda po na-i^jrotu jočem vpisu. Preklasi f i k aci ja radi tega nI potrebna, niti Vam je ne svetujemo. K cenitvi boste gotovo povabljeni in takrat predlagajte film ugodnejšo cenitev. Natančnejših podatkov glede cen Vam ne moremo dati, menimo pa, da se na sodno zaprisežene cenilce lahko zanesete.
Od javi j ena obrt — plačilo davkov. M. A, v P. Ako ste svojo obrt odjavili in je tudi v resnici ne izvršujete več, niste seve dolžni plačati ni-kake pridobnine. Ako dobite kak plačilni nalog, se morate pravočasno zoper njega pritožiti, kajti sicer postane pravo močen in Vas davčna uprava lahko skozi 30 let rubi v izterjavo zadevnega davka. Pravica davčne oblasti predpisati Vam davek pa zastara v petih letih. Ako ste obrt odjavili, Vam davčna uprava ne bi smela več predpisavati davka od dohodka od obrti. Možno je, da se je informirala, ali obrt morda vzlic odjave še izvršitjete naprej; ako so jo njeni informatorji obvestili (čeprav morda napačno), da jo izvršujete, Vam je smela odmeriti dohodnino od domnevnih dohodkov.
Izselitev mladoletnika v inozemstvo. Jože Z. Mladoletni (16 let stari) sin bi se rad izselil v Inozemstvo, kjer že biva njegov oče, ki je izučen kovač in bi se sin rad pri očetu izučil kovaštva. Vprašate, aH ne bo tvorila oviro vojaška dolžnost. — V splošnem se ne daje dovoljenja za potovanje v inozemstvo osebam, ki še niso zadostile vojaški dolžnosti ali niso bile spoznane
za trajno nesposobne. V opisanem primeru pa bo najbrž dovoljena izjema. Povprašajte pri okrajnem načelstvu.
Razmejičenje od strani občinske komisije. L. A. Pred osmimi leti ste zaprosili za občinsko komisijo, ker med Vašim in sosedovim svetom ni bilo mejnikov in je bilo potrebno posamezne par cele zmerlti. Komisije sta ae udeležila le dva občinska odbornika, ki pa nista prinesla s seboj občinske mape in se je merilo, »kakor jim je pač pasalo«. — Občina ni pristojna za določevanje mej, razen, ako se stranki v naprej sporazumeta, naj mejo določi občina ter da bosta to od občine določeno mejo smatrali za veljavno. Ako ste morda mejo, kakor jo je določila občina, čeprav se je merilo brez mape in na način, kakor ste omenili — odobrili, tedaj ne morete sedaj naknadno ničesar več ugovarjati in ste dolžni mejo spoštovati. V primeru pa, ako niste od občine določene meje priznali, odnosno se niste že v naprej podvrgli določitvi meje od strani občine, niste vezani na od občine določeno mejo In lahko zahtevate sodno določitev meje. Ako vrednost spornega mejnega prostora ne presega 500 din, določi mejo sodišče v nepravdnem postopku dokončno. Pri tem upošteva sodišče predvsem močnejšo pravico, to se pravi n. pr. pridobitev zemljišča z določenimi mejami potom nakupa ali temeljem kakega drugega pravnega naslova, in sicer od nasprotne stranke; nadalje tvori močnejšo pravico priposestvovanje zemljišča do gotovih mej potom 30 letnega javnega izključnega hasnovanja brez prošnje in brez sile. Ako nihče ne more dokazati močnejše pravice, določi sodišče mejo po zadnji mirni posesti če pa tudi te ni možno ugotoviti, pa se sporni mejni prostor razdeli po pravični oceni sodlSča. Mapna meja ni odločilna sama po sebi, razen ako se stranki dogovorita, da naj velja mapna meja, odnosno je pridobila ena stranka od druge zemljišče po mapni meji Sicer pa tvori mapa le pomožno sredstvo pri ugotavljanju meje.
Obresti obljubljene dote. L. A. Ob priliki poroke so Vam nevestini starši obljubili v petih letih izplačati doto. Glede obresti se niste ničesar
dogovorili in vprašate, ali Vam pripadajo in * koliki višini — Ako so star« obljubili doto izplačati v petih letih naenkrat, tedaj niso dolžni plačati ni kakih obresti pred potekom petih let, ker zapade njih obveza v plačilo šele po petih letih Obresti se plačajo le, ako so bile izrecna dogovorjene, ali pa od tistega dneva naprej, ko bi moral dolžnik obvezo izpolniti, pa j» ni i» polnil.
Priposestvovalna doba za pešpot sedaj in pred vojno. N. N. Preko sosednega travnika sta S» 27 let hodili na svojo njivo, ne da bi Vam kda to branil sedaj pa Vam hoče novi lastnik travnika prepovedati pešpot. — Služnostno pravico se zamore pridobiti šele s 30 letnim izvrševanjem. Ta 30 letna doba velja enako za pešpoti kakor za vozne poti in je veljala že tudi pred vojno preko sto let. — Služnostni upravičene» ne more ugovarjati ako služnostni zavezane« služnostno pot preloži tako, da svoji svrhl S« vedno ustreza in Izvrševanje služnosti ni bistv» no otežkočeno; tembolj je zavezanec upraviče» napraviti novo, krajšo pot.
OTJZD in renta za izgubljeni mezinec. A. R Kot delavec na daljnovodih KDE ste pri delu i» gubili desni mezinec; zdravnik Vam je rekel da OTJZD ne plača za tako izgubo nikake renta — V zakonu ni predpisa, da za izgubo mezinca nimate pravice do rente, niti ni predpisa, da jo imate. Za priznanje rente je merodajno mnenj« zdravnika, ali je Vaša delasposobnost radi izgube mezinca kaj zmanjšana ali ne. Obstojajo navodila (ne zakon), da se za izgubo mezinca zamore priznati deset do dvanajst odstotna renta Izplačevanje že priznane rente se pa zopet ustavi, ako se ponesrečenec »na defekt navadi«, kar se vidi iz normalno razvite muskulature in iz tega, da je ponesrečenčeva plača ista kakoi plača drugih delavcev iste kategorije. — Ni sicer mnogo izgleda in tudi ne prisilnega zakonitega določila, vendar lahko poskusite z omenjeno prošnjo, ker Vas nič ne stane. Zaprošeni naslov: Slemenšek Ladislav, Medlog, nova hiša p. Celje.
Malim malčkom
I

Jjojiip jčžnžfčžr
Szjdfa
^Siovgftžbr j&ntž&p ^
(Nadaljevanje) Nepričakovani zavezniki
Cerkev in pokopališče, obdana s precej visokim zidom, je bilo natlačeno begunov, ki so tu iskali zavetja. Menihi, ženske, otro-
ci in starčki so šli v cerkev, možje pa so se zbrali za zidom in sklenili braniti se do zadnjega diha. Vsak je pograbil, kar mu
je prišlo pod roko: palice, svečnike z oltarjev, kamenje. Kmalu so Turki obkolili tabor. — Na severni strani je tik obzidja stala lipa. Predrzen janičar spleza med njene veje in od tam povzroči s svojimi puščicami mnogo škode stiskanim kristjanom.	*
•t4 - \ / /1
2e so se kristjani začeli umikati. Zdaj so se opogumili še drugi janičar ji in začeli plezati v lipo. Na deblu lipe je visela podoba Matere božje. Za podobo so se pa bili v votlem deblu zaredili sršeni. Turek je podobo Matere božje brcnil z drevesa in tako razdražil sršene v duplu. Ves roj se zakadi v Turke in jih jame pikati. Zdaj dobijo pogum tudi kmetje in Turki so se morah pred dvema sovražnikoma umak' niti,
(Dalje prihodnjič)
t
MALA OZNANILA
C«mlk malim «¿lasom. Vuki baacda ▼ malem oflaaa stane Dla — (Preklici, fo (laso, Iijave pa Din 2.— «a besedo.) Dsvek se sarataaava »oeebel ia velikosti Mem' Dla 1—, do velikosti Rm1 Dla 2.50. — Kdor Ineerira tako, da aa pove avo|ega oaaJora. ampak mora lUrati «prava lista prifave, doplača i« Dla I.— — Mali of lasi •• morajo breai>|cmno plaiatl naprei, ataar a« m« oblavilo. Kdor koče odgovor ali naslov ia malih laaeratev, mora priJolHI isamko za Dls i.— sloer s< oa odtfovarla.
SLUŽBE:
Dekle, is poštene kmečke družine, staro 20 <Jo 80 let, dobi takoj službo v »upnišču na deželi kot pomočnici v kuhinji, pri gospodinjstvu, na polju in pri živini. Ponudbe na upravo »Štor. gospodarja« pod Stev. 051.
Albumi, spomlnshe hnflge
T veliki izbiri ln po ugodnih cenah
v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj
Kupim takoj Jabolčnik od tnotanc, 200—300 li-trov. Vprašati Maribor, Betnavska 43. 967
Knpojmo v manufakturl Grajske starinarne, Ma. ribor, Vetrinjaka 10, ker je najceneje. 969
Cagtuio kolje, k rajnike prodaja Pistor, lesna trgovina, Maribor, Mlinska 18.	962
oooooooooooooooo Za mgscc junij
Vam nudimo sledeč« kipet
SRCE JEZUSOVO: visok 20 cm 20 in 65 din; visok 80 cm 35, 87, 42 in 85 din;, visok 35 cm 94 din; visok 40 cm 56, 60, 70, 75 din; visok 55 cm 100 din; visok 90 cm 810 din; visok lm 1720 in 2150 dinarjev.
SRCE JEZUSOVO Z RAZPETIMI ROKAMI: visok 25 cm 100 din; visok 30 cm 90 in 130 din; visok 40 cm 120 din.
Pri naročilu napišite velikost ln ceno. — Priporočamo se za naročila!
TIskarna sv. Cirila Maribor - Ptuj.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Vulkan kose
za letošnjo košnjo dobite v najboljši kvaliteti v trgovini železnine 957
Alfonz Meuz
Maribor, nasproti frančiškanske cerkve.
Dofroin in Dotrlcam
priporočamo trgovino FRANJO KLANJŠEK, MARIBOR,
Glavni trg št. 21 (zraven avtobusne postaje). Tam dobite raznovrstno blago za moške in ženske obleke, platno, oksford, perilo, nogavice, svilene robce itd. po zelo ugodni ceni.	902
Gospodarske raznoterosti
(NB^BBSBHMMHHMBHMBHBBnODHMMMIMBMMHBHHHHMHMV
Praktični članki. V 6. Številki »Sadjarja ta nt-Barj« priobčuje ravnatelj Vinarske Sol« navodila sa obvarovanj« sadnega drevja pred pamia-ganMro posebo. Dalj« >■ v omenjeni Številki S« Članek « Škodljivosti mačk« ▼ sadjarstvu, naprav« o zajcu, negovanju vrtalo in razne drobne aanlmlvoatt — Stev. 4. »Naših goric« prinaša razsodb« glede trošarine na vino, kar j« vzdignilo mnogo prahu in ponovno poudarjenj« veljavnosti dosedanje uredb« za ozemlje Slovenije. Ivan 8«r-binek zelo lepo tolmači in razlaga žično vzpenjajo v vinogradih. Kosi pa govori o narodnih vtnakfh izrekih m pesmih med naSim ljudstvom. Zelo praktičen je članek Vinka Drolca »Vinograd ta klet v aprilu ta zadetku maja«. — V Kmetovalcu * dne 16. aprila priobčuje Ooričan svoj« Izkušnje ia gospodarstva. Njegov «log je lahek, izkušnje stvarne, beseda j« jasna, neboječa. Tudi članek o reji telet j« poučen, posebno so pa zanimive tozadevne slike. — Mlekarski list a dne 1. maja prinaša razpravo dr. PavSiča o bolezni Bpolovil pri govedu ter razne druge razprav« is mlekarstva, predvsem is mlekarskega zadružništva. — Poljeprlvredni glaanlk z dne 1. maja prinaša (v srbohrvaščini) med beležkami navodilo D negi žrebetnih kobil, ter razne druge članke, Id so pa bolj prikrojeni za razmere v Vojvodini. «— Majniška Številka »Kmečke žene« prinaša ras-pravo o zalivanju in okapanju, o ureditvi tokallSČ ca prašiče in navodila za vzrejo piščancev. Ostala vsebina je leposlovna, prepletena z narodnimi Šegami in običaj».
Zatiranje podleska. Pred tridesetimi leti sem bil upravitelj veleposeatva barona Hellenbach-a v Marla-Blstrlci. V okolici je vsako leto poginilo iz nerazumljivega vzroka več živine, posebno po dolinah, kjer je bilo po travnikih vse polno tako rvane »čmerike«. Pregledal sem vse senožett Te pogubonosne rastline je bilo vse polno. Živina pa je zgubljala zdravje, mleko in življenje večinoma ravno pri posestnikih, ki bo imeli na traviflčih strupen podlesek, po hrvaško imenovan »divja turščlca«. Zadevo sem razložil mojemu gospodarju. On je pisal takratnemu banu baronu Rau-ohu. Čez par dni ao dobili vsi «reški načelniki nalog, da se mora v teku osmih dni divja tmSHca ■ vseh travnikov odstraniti, štirinajst dni ea Um m je ban Rauch sam pripeljal pogledat, 6» se j« njegovo povelj« Izpolnilo. Od tega časa ▼ teh krajih ni bilo več slišati, da bi bile krav« zgubljale mleko in poginjale. Ker j« bilo lani ta posebno tudi letos t« strupene rastline vsepovsod T taki obilici, da marsikateremu posestniku ttvtna ■boli in pogin«, s« resno opozarja vse posestnike, Id imajo ob potokih ta strugah senožeti, da strupeni podlesek odstranijo ter rešijo živino botosni ta pogina. — V. Kosi.
Sprejmem mlado, pridno dekle ca hiSo ln polj«. Pukšič, Maribor, Radvanjska 66._966
Solarskega pomočnika sprejmem. Ostero Andrej, Veržej, p. Križe vel._966
Učeni starejšo deklo na deželo. Znati mora vtao-gradna dela. Maribor, Tomšičeva cesta 21. 966
Iščem za jesen zanesljivega ta poštenega vlnl-čarja s 6—6 odraslimi delovnimi močmi. Ponudbe, oziroma naslov« sprejme uprava pod »Tik ob Mariboru 896«._
Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dob9r zaslužek — eksistenco. PiSite: »ANOS« Maribor.	j	383
POSESTVA:
Prodam posestvo s hišo, gospodarskim poslopjem, njive, goad itd, 10 oralov, tik banovinske ceste. Poizve se pri Vinko Pečuh, Lormanje St. 16, Sv. Lenart, Slov, gorice._947
Kupim vinogradno, sadonosno posestvo. Pismene ponudbe upravi Usta pod »Posestvo 962«.
Njive ta travnike s košnjo ugodno prodam. Vprašati Cafnlk, Vel. Zimlca, Sv. Barbara (lastnik Gosak).	964
RAZNO:
Posnomalntk in smetalnik »Alfa«, nov, cenejša. Pri grajskem urarju Jan Ignacu, Maribor. 954
Čevlje, ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermeckl, Celje._949
Naznanjam občinstvu, da sem odprl novo gostilno v Gočovi, Sv. Trojica v Slov. goricah. Se priporoča gostilničar Pečovnik Vinko. 948
Kupijo se doge od 80—800 litrov. Ponudbe na Kletarsko zadrugo, r. z. z o. J., Maribor, Aleksandrova cesta 14.	946
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerlja I. Thllr, Maribor, Gosposka ulica 19.	681
Kmetovalci! Ugodni plačilni pogoji vam omogočijo, da si daste pravočasno popraviti vaše stroje ali kupite nove. Vabim vas na brezob-vezni ogled mojih Izdelkov. Se vam naj topleje priporoča Kadrmas Jožef, Maribor-Melja, Kra-ljevtča Marka 13._953
Kmetice 1 Bučmce ta druga oljnata semena zamenjate najbolj« v tovarni olja, Maribor, pri mostu. Za krave ta svinje prgo to otrobi. 958
TRGOVCEM 1 Vsakovrstni papir, vrečice po engros cenah, glavna zaloga krep-papirja. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Podpisani «poročajo t tvojem ta ▼ imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, de j« njihov vročeljubtjeni oče, brat, tast, svak, stari oče, strio, stari stric in prastric, gospod
JOSSP TSCHELIGI
PIVOVARNAR IN HIŠNI POSESTNIK danes, na binkoitni ponadsljsk, ob H aa 1. uro zjutraj v 87. letu sta-
rosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogr« ri p
Sveta maSa sadulnica se bo brala ▼ stolni ta mestni župnijski
Pogreb dragega pokojnika se bo vriil v sredo, dne 31. maja ob 16.. uri po blagoslovitvi izpred hiic žalosti Gregorčičeva ulica 29, na Kalvarilo v P.ltrah, kj er bo počival ▼ družinski grobnici.
cerkvi v četrtek, dn« 1. junija ob 7. uri.
Maribor, dne 29. maja 1939.
PAULA FELBER, JOSIPINA LUCKMANN, hčerki. — FRANC TSCHELIGI, sta. — FRIC FELBER, HUBERT LUCKMANN, z«ta. -PANI, GROFICA ALBERTI, sestra, — ANNELIZE, ILZE, vnukinji. IN2. VINCENC ANDREASCH, svak.
960
■■■■■■■■■I
Jaituš Goleč:
Zloraba ccrftvencga pelfa
(Konec)
Razkrinkani in prijeti
Od bizeljskega gospoda sprožena zveza med omamljivim petjem in žeparji se je izkazala na večer na praznik Marijinega rojstva pravilna.
Trije orožiniki so se oblekli civilno. Prežali so tako dolgo na vse dohode z Gor, dokler se ni pojavil na večer celokupni pevski zbor z nahrbtniki. Pevci so krenili k Logarju v Št. Petru v krčmo, naročili večerjo in se obnašali, kakor bi se jim prav nikamor ne mudilo.
Večerjali so zunaj pod milim nebom, a niti eden ni odložil nahrbtnika.
Stražmojster se je odločil za napoved aretacije že iz jeze, ker je bil sam za žandarja sramotno okra-den, dasi se možakarji niso obnašali sumljivo in niso dajali nobenega vidnega povoda za krivdo.
Iznenada je zadelo mirno kramljajoče tujce žandarsko povelje: .
»V imenu zakona ste aretirani in pojdite z nami!«
Če bi se bil lotil aretacije en orožnik, bi bili ušli vsi ali vsaj trije. V očigled štirim nastavljenim bajonetom pa so se tudi pevci prestrašili, odrekel jim je pogum za pobeg, predali so se in sledili žandar-jem, ki so jih vzeli v štirikot in korakali na žandarsko postajo.
Popevači so se čutili pred morebitnim razkrin-kanjem tako varne, da so imeli romarjem pokradene ure v nahrbtnikih med razno vlomilsko ropotijo, iz-maknjen staroavstrijski papirnat denar lepo razdeljen na štiri dele v listnicah vsak v svojem žepu na suknjiču.
Žandarji so znali takoj, da imajo po bistroumnosti in zaslugi g. bizeljskega v rokah kar štiri kolovodje procesije, katero so tvorili najbolj pretkani žeparji in žeparice nekje od madžarske meje, od koder so se rekrutirali v prejšnjih časih najboljše organizirani in izvežbani žepni tatovi, kateri so obiskovali ter vznemirjali štajerska sejmišča in božja pota.
Lopovske pevce so skrbno vklenili in jih predali sodišču, ki pa ni iztisnilo iz prijetih niti enega
imena številnih sokrivcev.
*
Zadeva z zasačenimi glavarji žeparske organizacije bi se bila zavlekla ter bi bila pojasnila marsikatero tatvino in razkrinkala bogznaj koliko poma-gačev, da ni padla v prevratni čas.
Tatinske kolovodje so odgnali iz Kozjega v Celje, kjer so bili obsojeni po kratkem postopanju. Odvzete uro in papirnat denar sta najbrž zapadla sodišču, ker so tedaj podili najvažnejši dogodki eden drugega in je radi tega pozabil z denarjem založeni narod, kako so nastopili na znameniti sveto-gorski božji poti žeparski glavarji od madžarske meje v vlogi najboljših cerkvenih pevcev.
„Pâlie® 12 foiDc!"
(Pravljica)
Neki oče je imel tri sinove. Najstarejši, ki je bil mizar, je imel čudežno mizo, ki se je na povelje pogrnila z najboljšimi jedili. Drugi brat, mlinar, je imel osla, ki so mu padali cekini iz gobca, kadar je hotel. Najmlajši je bil strugar in je imel palico, ki je neusmiljeno mlatila, če ji je gospodar zapovedal.
Bratje so živeli v miru in zadovoljstvu. Sčasoma pa so se začeli dolgočasiti in jih niti njihove čudežne stvari niso mogle razvedriti.
Nekega dne reče mizar:
»Vesta kaj, brata? Jaz grem po svetu iskat nevesto. Ko jo pripeljem domov, bo pri nas bolj veselo
in prijetno. S svojo čarodejno miznico bom gotovo našel imenitno nevesto.«
Vzel je mizo na ramo in se podal na pot. Kmalu je prišel na neko veliko posestvo, kjer je videl lepo gospodično, ki je bila oblečena v zeleno žametno obleko in je jezdila krasnega belca.
»Hej, to bi bila nevesta zame!« je vzkliknil mizar in takoj povprašal kmeta, ki je delal na bližnji njivi, kdo je ta gospodična. Kmet je odvrnil:
»To je bogata, plemenita gospodična Bicibanci.«
Mizarček se je skoraj sesedel od spoštovanja, ko je slišal tako odlično ime. Takoj si je oblekel najlepšo obleko in se podal pred gospodično Bicibanci.
»Jaz sem samo mizar,« je začel, »pač pa je ta mizica čarobna in je moja last. Ako boste postali moja žena, bom zelo ponosen in vesel.«
»Kaj ,pa zna tvoja čarobna mizica?« ga je vprašala gospodična prezirljivo.
»Ona! se more vsak hip pogrniti in napolniti z najboljšimi jedili, ki si jih kdo zaželi.«
»To bi bilo nekaj imenitnega!« si je mislila gospodična, ki je bila samo na videz bogata in se je zato oblačila lepo, da bi ujela bogatega ženina. Mizar tega seveda ni vedel. Pokazati je hotel, kaj vse nudi njegova mizica.
»Mizica, pogrni se!« je ukazal.
Mizica je bila bolj pametna ko on. Pogrnila se je, toda o dobrih jedilih ni bilo ne duha ne sluha. Pokrita je bila s prtom iz slabega platna, na njej pa so stali: vrč z vodo, krožnik s kosom črnega kruha in solnica s soljo.
»To naj bo imenitna pojedina!« je jezno zavpila gospodična Bicibanci. »Marš ven!«
Mizar je hitro pograbil mizico in zbežal. Spotoma si je mislil:
»To bi bila slaba v Ljuba mizica, rešila si me, hvala ti!«
(Konec prihodnjič)
Nov redilni prašek za prašiče
Vsak kmetovalec al a Redinom hitro in z malimi stroški zredi svoj« prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din,
HOSTIH^f
Moštna esenca Mosti» za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 158 litrov stane 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali Z steklenica 16 din.
Za boljše izrabljanja poštnine priporočamo^ da naroči eden za ve6 sosedov skupaj. 108
Prašek za pitanje goveja živine. Pospešuje močno rast in hitro zdefceljenj« govedi in telet. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožite? izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilna in redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. Pošt' nina povzetje za 1 ali J zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar* 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od S zavitkov naprej 12 din.
Pravi Redin, Govedi», JMlekin, Konjin ter Mo-Ptin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami in ga prodaja samo
Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica
Zaloga v Celju: Lojbner Karel, Kralja Petra cesta št. 17.
MALA OZNANILA
RAZNO:
Zidajte poceni! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčlč, Maribor, Tattenbachova ulica 14 ln v podružnici vogal Ptujske ln Tržaške ceste._597
b 10.000 din je proti nezgodi zavarovan vsak, kdor kupi kolo v trgovini Metoda Senčar, Stri-gova. Na zalogi kolesa najboljših znamk, Waf-femrad-Steler, Styria, Puch, Viktoria, Vesta, Wanderer, Diamant Itd. Nova kolesa že od 490 din naprej. Proti dobremu jamstvu tudi na majhne mesečne obroke. Stara kolesa vzamem v račun.	835
Posteljne odeje, močno prešite (domač Izdelek), B belo vato, od 70 din naprej, zglavniki od 80 din naprej, tuhne, lzgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slama-rice, madrace, posteljno platno, inleti, klote ln »vilo za odeje, zavese, perje ln puh po najnižjih cenah. ANA STUHEC, specialna trgovina ln Izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5.	524
Moštna esenca, Izvrsten izdelek, za Izdelovanje jako dobre ln zdrave domače pijače z Izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	843
Botri! Botrice!
Najprimernejša birmanska darila vam nudi najceneje T. Fehrenbacha naal.
J. VIDOVIČ,
urar ln optik,
Maribor, Gosposka 26
Nalivna peresa
od din 6'— naprej dobite v prodajalnah
Tiskarne sv. Cirila
Maribor—Ptuj
ZA BIRMO	850
ptroški sandali od 12 din dalje, ročno delo. Bele nogavice za otroke od 2.50 din dalje, svileni trakovi, venčki, pajčolanl v veliki izbiri, najceneje pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.
To vedno znova zatrjujejo vso gospodinje, ki perejo » Schlcfitovlm terpentlnovira milom. Kajti to čisto in izdatno milo odpravi ■ svojo bujno peno brez truda In prizanesljivo vso nesnago Iz tldva. Perilo postane čudovito fisto In ble&eče belo.
SCHICHT0V0

. -...... . . .,........... „ , _____ ■: , -. - ' - '
TER RENT! NOVO MILO


Ce hočete biti zares dobro in poceni oblečeni, obiščite 868	manufakturo
ČEŠKI MAGAZIN,
MARIBOR, pri glavni policiji,
kjer dobite največjo izbiro blaga za moške, ženske obleke, plašče, kostume, za birmance in otroke po najnižjih cenah. Najboljša kakovost. Polovična cena ostankom! Krojaške potrebščine!
registro vari a zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge stare in nove.	Dovoljuje posojila in trgovske kredite.
jnpnnnnnnnnnninmnnnnnnnnnnnnnnnnni ir n mnr inmnnnmmmnnnnnr EiaaananDapaaaaDaooamDni^iDaaoDaaaDaaDDnac
Hranilnica Dravske banovine nartbor
Centralo: Pribor	Podružnico: Cclfc
v lastni novi palači no ogln	nasproti pošte, pref liižnošia-
Oosposhe-Slovenshe ulice.	,7	fersha Hranilnico.
■ Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj
; varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. c
ULmujuLintii iLruyvTrrTnmrxrTnnnnrx^	nnncoxinnaaDDDDDanaaaaDanaannnnnDD[:c
49212930909824217596847592599257574525725137258759176905075656687109226949
IliBLJANSKI VELESEJEM
od 3. -12. junija 1939
(46. razstavna prireditev),
600 razstavljaloev iz 12 držav NaJ-
raznovrstnejše blago. Posebne razstave: Pohištvo, avtomobili, narodne vezenine Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2 din. — žrebanje vstopnlo za dobitke v vrednosti okrog 100.000 din 609
H
9HRIIIIIIIIII
B
Klobuki,
obleke, "i p erilo, čevlji
i. t. d. i. t d. velika izbira in najugodneje v konfekciji
Jakob la h, Horibor, 61. m 2
Kupujte pri naših inserentih.!
Lastniki srečki
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni Bil večje dobitke, česar pa še ne veda — Lastniki srečk vojne škod«, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami ln številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite tri znamke po din 1.50!	816
Za blrmanfte krepdeSIne
beli 12 din, saten beli 20 din, pyke beli 14 din se dobi pri L Trpinu, Maribor, Ve-trinjska IS	676
Velja od 15. maja 1939 "VI
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
ZA BIRMO
venčki, pajčolani, nogavice, rokavice, bele srajčke za dečke itd. najceneje pri »VIDA« Maribor, Koroška cesta 10. 907

Naflepše ln nainovefše vzorce za roina dela,
kakor kuhinjske prtiče, namizne prte, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno v prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg T

ZA BIRMANCE, BIRM ANKE velika Izbira gotovih obleko kakor tudi ▼ raznem volnenem in svilenem blagu po metru po nln ugodnih cenah v manufakturnl trgovini
J. Preac, Maribor, Glavni trg 18.
Zaloga »ABOZA« oblek.
Lam
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU,, . „v. , :aht£^a3te brezplačen,katalog!
M EINE b HEROLO?i m ariboOo6
VSA ML PHEVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE JL
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 01. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! -g^t
najbolje in najvarneje pri
SpodntcStalcrs
Gosposka nllca 23 f
Ulica 10. oktobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Janui Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelji
TIskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru