—   134   -
Vesela prihodnost Krasa.
Kdo ne pozna ali saj ni slišal od Krasa, ki, čeravno po nekterih krajih obdelan in rodoviten, je vunder zdaj večidel nerodovitno, skalovito morje; nekdaj (ob času Rimskima cesarja Augusta) je bilo gosto hrastovje, ktero je Rimu na tavžente prešičev, in za barke veliko lesa izredilo.
Kar je z dej Kras, nekdaj tedaj ni bil, in spet se bo spreobernil v drug etan, ker sta ministra kmetijstva in kupčijstva zagotovila, de bo nju nar veči skerb, nerodovitni Kras spet v gojzd in polje spreoberniti.
Delo je zares veličansko, truda bo dovelj — tode tudi dobiček bo neizrečeno velik, če se delo dobro izide. De je pa to mogoče, nas zgodovina uči, ki nam kaže, de je tukaj nekdajgost gojzd rasel, kjer zdaj golo skalovje rebra kaže. Že naš slavni Vertovc je v svoji „Vinoreji" opominal,vde naj bi se zapušeni Kras obdelovati začel, rekoč: „Če ptujec po morju v Terst pride, in se proti sredi cesarstva iz Tersta poda, ga na Opčinah strah in groza obide, ko to kamnito, suho in pusto Arabijo zagleda!,AH pojte v Lipico, kjer je cesarsko kobilišče, in precej bote vidili, kaj bi Kras še biti z a m ogel. Kader bo Krašovec poslednjo hrastovo vejo prodal ter si ptujiga želoda kupiti mogel: takrat še le se bo zdramil. De bi nam dano bilo, še 200 let živeti, de bi oblast čez Kras in Terst imeli; v 150 letih bi vam Kras skoraj brez stroškov in z ved-nim pridam, kakor lep raj, zapustili, ter radi še 50 let več živeli in se lepiga dela veselili."
Tako g. Vertovc.
Ministerstvo kmetijstva pa je 19. pret. mesca na-šimu deželnimu poglavarju pisalo, in deželni poglavar je to pisanje tudi kmetijski družbi razodel, kjer te le vesele besede stoje': „Ministerstva nar veči skerb in prizadevanje bode, pusti Kras spet v polje in gojzd spreoberniti. K dosegi tega ravno tako imenitniga kakor veliciga dela je pa združene moči treba. Če ravno tako delo le takrat zamore pridno spod rok iti, ako vla-darstvo vodstvo prevzame in na vso moč pomaga, de to delo dokonča, se vunder ne more cela teža tega početja na rame vJadarstva naložiti. Tisti, čigar je zemljiše in ki bojo dobroto obdelaniga Krasa vživali, se morajo sosebno z vladarstvam združiti in se po primeri vdeležiti tega veliciga dela."
Nadjamo se, de se bo zavolj imenitniga prerorenja pustiga Krasa krog in krog hvala in slava visocimu ministerstvu pela — de bo vsak domorodec vladarstvo v tem delu iskreno podpiral — in de posebno vsi, ki imajo delež na Krasu, bojo hvaležniga serca vse svoje moči napeli v začetek, napredovanje in dognanje tege imenitniga dela.
Novice bojo v tem veliko pisale. Naj bi previdni možje svoje misli tudi v „3Vovicah razodevali, de se imenitna reč pogovori od več strani.