Izhaja vsak« irii« ia stkat*. — Vrctaiitra la ipranlitra: LjHkljaia, Krakar trf itav. It. laaataa mraialia B K. — Ptauum itarilk« 60 vir
Karz ia Engels: Proletarci vseh dežel, združite
PoStnin« v državi SHS pavšaHrana.
Leto I.	V	Ljubljani,	17.	aprila	1920.	št.	8.
88!
Neizbežni polom.
Kratkovidnost železniške birokracije upro-pašča promet, železničarje in državo obenem s tem, da zavedno in z zlobnim namenom sabotira promet v vseh panogah. Z vso silo, ki je je zmožna demonična zlobnost, je ta čedna družba navalila na pravice železničarjev, ki jih hoče upropastiti samo zato, da se po-pne do čim največje oblasti. Splezati hoče preko ram prometnega osobja čim najvišje, in če pri tem vrag vzame vse skupaj z državo vred.
In ravno to je, kar hočejo železničarji za-braniti, ker se predobro zavedajo nujne potrebe urejenega prometa in države.
Že ves čas, odkar je bi! sprejet in podpisan Protokol sporazuma, smo razkrinkali in žigosali zlobno početje jare gospode, ki tira železničarje do odločnih korakov za brambo svojih pravic. V slučaju skrajnosti se ne more osobju očitati povzročitve posledic, ker se le-to bori samo v silobranu in da si ohrani golo življenje. Krivda zadene tiste kroge, ki izzivajo boj s svojim zločinskim nastopom v škodo prometa in države, v prvi vrsti pa osobja in prebivalstva sploh.
Največjo slavo v tem oziru si je steklo žolto »Udruženje", kojega članstvo sestoji po-največ iz uradnikov in malega števila zapeljancev, ki pa tudi že zapuščajo potapljajočo se ladjo.
S kakim besom je ta družba navalila na Protokol sporazuma, nam je vsem le predobro znano. Na vse kriplje je skušala ministrstvu in javnosti »dokazovati", da je P. s. absurdnost, da je neizvedljiv in državi škodljiv. Napadala je vsevprek tiste, ki so ga podpisali in z najpodlejšimi sredstvi blatila in psovala železničarje z »duhovitimi" neslanostmi.
Očitalo se je železničarjem, da ne vedo kaj početi s tolikim denarjem in da ne vedo za kaj ga prejemajo toliko. Res je, da železničarji ne vedo, kam bi z denarjem, toda ne raditega, ker po mnenju gospodov ravnateljev in drugih takih ljudi preveč dobivajo, temveč zato, ker prejemki železničarjev ne zadostujejo niti za najnujnejše potrebe. Če bi se draginja od časa podpisa Protokola sporazuma ne bila niti najmanj povišala, bi se bilo še dalo izhajati z določenimi prejemki. Vsled brezglavne valutne »reforme" pa je draginja narasla do take vrtoglave višine, da je to, kar je določenega v Protokolu sporazuma, že zdavnaj premalo.
Pri vsem tem pa so saboterji prometa in obstoja železniškega osobja razmerje tudi v gmotnem oziru zelo poslabšali.
Med saboterje pa prištevamo poleg nazadnjaških ravnateljev in žoltega »Udruženja" tudi „socijaliste“ na ministrskih stolčkih, v prvi vrsti g. Kristana. G. Drašlcovič, ki je podpisal Protokol sporazuma, se ni mogel
ubraniti volkov. Odšel je po podpisu v inozemstvo, izvedbo Protokola p?i je prepustil g. Kristanu in -ravnateljstvom. Torej so bili postavljeni kozli za vrtnarje.
V svoji novi časti kot aamestnik ministra sao-bračaja je g. Kristan glede P. napravil še večjo zmešnjavo. Namesto, da bi zadevo uredil, pa je »odrejal" vse drugo, samo io ne, kar bi bilo vsestranske koristi. On torej ni v najmanjši meri kriv, da je prišlo do tega kaosa, ki grozi zadaviti ves promet in ž njim vred železniško osobje.
Ko so prišli naši delegatje v Beograd — in to na poziv ministrstva — je g. Kristan prevzel žalostno naiogo, da skuša razdreti edinstveno našo organizacijo, ter zahteval, da se slovenski železničarji odcepijo od ostalih železničarjev Jugoslavije. Prišel je celo z grožnjo, da je vlada pripravljena dati dva milijona kron za žolte organizacije, samo da razbija našo trdno organizacijo.
In v tej vladi je sedel tudi „sodrug“ Kristan I
Naši delegatje so z ogorčenjem zavrnili tako početje, ker predobro vedo, da je ravno trdna in enotna organizacija železničarjev cele Jugoslavije izvojevala Protokol sporazuma, dočim se pred ujedinjenjem te stroke živ krst ni zmenil za njih zahteve. In če je g. Kristan slovenskim železničarjem obetal, da lahko zanje vse stori, če se ločijo od ss. Hrvatov in Srbov, je pač imel za to že poprej dovolj prilike, ko naša organizacija še ni bila uje-dinjena.
Namen je bil seveda povsem drugi. Da je ta gospod smel sedeti poleg liberalne fra-karije na ministrskem stolčku, je moral vsaj poskusiti, da se izkaže uslužnega tistim, ki so ga milostno sprejeli v svoj krog pri koritu.
Posledice tega početja niso izostale. Ro-varski elementi žoltega kalibra, njim na čelu železniška birokracija, so dobili večji pogum in so tembolj v kalnem ribarili. Napeli so vse sile, da pokopljejo Protokol sporazuma in uveljavijo nazadnjaški ferman v obliki »začasnega pravilnika", ki oropa osobje vseh pravic, birokraciji pa da vso oblast.
Zrušila se je »demokratična" vlada liberalcev in socijalpatrijotov in njej je sledila še bolj nazadnjaška vlada Protič — Korošec. Česar si prejšnja vlada ni upala odkrito izvesti — namreč razveljavljenje Protokola sporazuma — je bilo pridržano tej vladi, v kateri je — o ironija — pop prometni minister. Strokovnjakov ta gospoda itak ne trpi. In v tem se ž njo strinja tudi železniška birokracija, ki ruje proti strokovnjakom na vseh koncih in krajih.
»Kjer je sila največja, je pomoč najbližja", pravi pregovor. Sila je prikipela do vrhunca in prometno osobje bo pač primorano, da se po-služi vseh razpoložljivih sredstev za obrambo svojih pravic in proti nasilju od katerekoli strani.
Če tudi je Protokol sporazuma trenotro razveljavljen, železniško osobjo vendar odločno vztraja na njega izvedbi in zboljšanju zlasti glede prejemkov, ki m a	biti dra-
ginji primerni. Protokol mora ostati vsaj dotlej, ko se sporazumno s Savezt; \ STRSJ uveljavi modernim potrebam odgovarjajoči službeni red.
Ne plaši nas vse beganje javnosti od strani vlade in njenih slug. Železničarji bodo znali čuvati svoje pravice tudi v najskrajnejšem boju do končne zmage pravičnih zahtev.
A ko pa bodo zaslepljeni krmarji prometa in države s svojimi oprodami tirali svojo kratkovidnost še dalje, da pride neizbežni polom, ne bo naša krivda. In to naj si zapomnijo vsi, ki se jih tiče.
Naš prvi strankin zbor.
Vršil Fe je tako, kakor smo pričakovali: Valike udeležbe delegatov iz vseh važnejaih krajev. Moč naše stranke se je pokazala v polnem obsegu. Sklenilo se je ujedin-jenje z .,Radničko Socijalistieko Partijo Jngoslavije (komunistov). Zboru so prisostvovali sodregi Filipovič in Marijanovid iz Belgrada za srbske sodruge in dr. Radoševi« iz Zagreba za hrvaške. O poteku tega važnega strankinega zbora, ki je postavil za vse »ase trdni temelj socialističnemu pokretu v Sloveniji, bomo objavili prihodnjič obširno poročilo, ki ga dane* radi neljubih tehničnih zaprek ne moremo.
Sprejeta j« bila soglasno naslednjaresolucija:
I.	Strankin zbor delavske socijalistične stranke za Slovenijo izjavlja, da je nepretrgani razredni boj, ki ima za cilj odstranitev kapi-talističnaga družabnega reda nujni pogoj jo-polni zmagi sooijalizma. V to svrho je treba usmeriti vzgojevalno in organizatorično delo stranke in sploh vse njene boje predvsem za tem, da se pokaže in ojači razredno revolucij onar no stališče in zavest proletarijata. Strankin abor stoji na stališču, da je vsako sodelovanje proletarijata z meščanskimi strankaiai ob vsakem času, še posebno pa sodelovanje v sedanji revolucijonarni dobi za proletarijat škodljivo in zato ga načeloma odklanja.
Da se borbena moč proletarijata poveča, smatra strankin zbor takojšnje ujedinjenje s Socialistično stranko Jugoslavije (komunistev) za absolutno potrebno, vsled česar proglasa, da se smatra od danes naprej za sestavni Ael te stranke na temelju resolucij in sklepov velikonočnega kongresa lanskega leta v Beogradu.
Jeseniško delavstvo proti naseljevanju belegardistov.
Delavstvo, zbrano na shodu pri Jelenu na Savi 25. marca in na katerem je izčrpno poročal sodr. Petrič z ozirom na dejstvo, da je vlada dovolila večim ruskim ubežnikom, da se nastanijo na Ble$u, sklenilo naslednje:
Shod izraža najprisrčnejše simpatije ruski sovjetski vladi, ker je ista sestavljena iz delavcev in kmetov ter tudi v resnici stremi za tem, da se proletariatu zboljšajo življenske razmere ter da se delavno ljudstvo upošteva ne le v Rusiji, ampak na celem svetu, da je ljudstva
tisti faktov, ki je edini, *d katerega j« •dvisn* življenje človečanstva.
Shod je mnenja, da tisti ljudje, katerim so postala pod delavsko vlado v Rusiji tla prevroča in so vsled tega morali iz Rusije pobegniti, niso prijatelji delavnega ljudstva. Protestira z vso odločnosti proti te rti n, da bi se sedaj taki ljudje naseljevali v Jugoslaviji, v prvi vrsti pa protestira proti temu, da bi se sedaj taki ljudje naseljevali v fnkajšnem okolišu in bi s svojim kapitalom, ki so si ga pridobili na račun ruskega delavnega ljudstva, zraVen še dražili živila tukajšnemu revnemu delavnemu ljudstvu, kar s« to že sedaj dogaja, namreč s tem, da se kupuje za nje krompir po tj K za 1 kilogram, ko s« bodo pa enkrat tukaj naselili, delavnemu ljudstvu ne bo več mogoče kupiti od tukajšnili okoliških kmetov niti najpotrebnejših življenskih potrebščin, ker ne bo moglo s svojo malo plačo plačevati tako visokih ceu, kakor jih jo mogoče plačevati tem ljudem.
Shod izjavlja, alto vlada ne bo napravila potrebnih korakov, da se odvrne ta nesreča za delavno ljudstvo, bo pač morala nositi sama eventuelne posledice, ako bo ljudstvo v te« oziru prisiljeno izvajati potrebna dejanja.
Politični pregled.
Volitve na Češkem. Na Češkem se vrši ljut volilni boj za konštituanto. Nešteto strank dela na vso moč med narodom, da pridobo njegove glasove. Kramar prireja vsepovsod nacionalistične shode. Stoji še vedno na ekstremnem narodnjaškem stališču. V državi, ki ima v svojih mejah na milijone Nemcev in drugih narodnosti, naj bi se uveljavil zakon, ki pripoznava en sam državni in učni jezik, to jo češki. Zmote staro Avstrije hoče češka buržoazija ponoviti v svoji državi. Da jih ni preteklost prav nič podučila 1 Klerikalna agrarna stranka se seveda opira na reakcijonarne življe, zlasti na kmečke veleposestnike.
Najboljši stoji socijalistična stranka, ki danes, dasi razcepljena, stopa v volilni boj na jako radikalno revolucionarnem socialističnem programu. Odrekla so je vsakemu sodelovanju z buržoazijo, nočo nič vedeti o kompromisni politiki. Njena parola je: V s a m o č s o cij a li-stični stranki, vsa vlada njenim zastopnikom, ali pa srdit opozicijski boj buržoazni vladi, ki ne bi hotela izročiti države pro le tari j atul
Pričakovati je, da se volilni boj na Češkem zakljnči s pomembno zmago socijalizraa. Stranka kandidira poleg drugih tudi znanega komunista Muno, kije bil tako preganjau od oblasti. Tako gre tudi češko soeijalistično gibanjo svojo naravno revolucijonarno pot.
Reška kolobocija, z okupacijo Reke po D'Annunzievih četah se je vstvarila v Jadranu situacija, ki je napravila nemalo preglavic ofi-cijelni Italiji in Jugoslaviji. Mi smo se temu pedjetju smejali. Kako tudi Ue. če vidimo, da navadni šovinističhi pustolovec ruši disciplino buržoazne drmado bolj kot vsaka socijalistična agitacija, moramo pač reči, da sabotira buržoazija že samo sebe. No, po tolikem prerekanju se sedaj govori, 'da bo Reka menda ostala Italiji, Jugoslavija pa dobi v zameno... albanski Skaderl To so vam modrijani! trdili so, da jim gre za samoodločbo narodov, za osvobojenje malih narodov itd., pa ti rešijo vso stvar tako, 'da nista nezadovoljna samo Jugoslavija in Italija, marveč sedaj še . . . Albanija, ki mora pri tem sporu plačati glavne stroške. To je ono prokletstvo buržoazije, ki ne more rešiti pravilno nobenega vprašanja, ker je že njena družabna sestava krivična: Nasilje ji je temelj in zato moro reševati vse probleme zgolj z nasiljem.
Delavstvo na Reki, ki je pri vsem največ trpelo, je med tem zastavkalo. Zahteva odstranitev D’ Annunzijevih čet, uvedbo mirnih odno-šajev z Jugoslavijo, uvaževanje njegovega razrednega položaja. Stavka je splošna in zelo srditega značaja. Je pač vedno delavstvo tisto, ki more s svojim bojem premagati nasilje, uvesti mir in blagostanje. Z reškim delavstvom je solidarno vso italijansko delavstvo.
Stavke v Italiji. V Italiji se vrsti stavka za stavko. Zdaj izbruhne v tem, zdaj v onem mestu. Stavke so večinoma splošne in zelo re-volucijonarnega značaja. Delavci jemljejo enostavno v svojo posest tovarne, kmetje pa zemljo veleposestnikov. Sedaj je izbruhnila splošna
stavka tudi v Tratu. Gre radi zahtev občinskih nastavljenccv. Ta stavka je zbudila v javnosti veliko pozornost. Socijalistična stranka v Julijski Benečiji dela ž njo revolucijonatni poizkus, da izmeri in spozna svoje sile.
Angleška socijalistična stranka za III. iaterhacijonalo. Angleška socijalistična stranka se je na svojem strankinem zboru, ki seja vršil 5. t. ra. v Londonu, izjavila za takojšnji pristop k tretji internacijonali. Tako narašča noprestane moč novo internacijouale. Vse najboljše in najmočnejše Soeijalistično stranke ao že združene pri njej.
Angleška „Labcmr-partij“ je izstopila iz II. intertiecijonale. Tudi angleška delavska organizacija „Labour-partija, ki je sestojala iz bolj zmernih korporalivističnih elementov, se je na svojem kongresn, ki je bil v Glasgovu 5. t. ra., izrekla za izstop iz druge internacijouale, ker ta ne odgovarja več svoji razredni nalogi. Izrekla se je tudi proti ministerijalizmu, sploh proti vsakemu paktiranju z meščanstvom.
Ljenin o zmagah proletarske Rusije. „Daily Express“ javljajo iz Moskve z dne 30. marca: Deveta konferenca komunistov se je otverila 29. niarea. Ljenin je v svojem poročilu o delovanju osrednjega odbora izjavil: Vzrok, zakaj je Rusija premagala najmočnejše države sveta, jo v centralizaciji njene discipline in v njenih neizmernih žrtvah. Sovražniki so bili sicer na videz zložni, manjkalo pa jim je notranji edinosti. Dalje jo Ljenin izjavil, da more vlada za vodst m svojih industrijclnih podjetij samo med buržoazijo najti ljudi, ki imajo potrebne tehnične izobrazbe. Obenem se pa mora pripravljati, da bodo tudi delavci dobili vodilna mosta. Trockij jo izjavil, da je bila mobilizacija za industrijelno obnovo potrebna.
Boji V Nemčiji. Vsled vojaškega puča v Nemčiji se je tam zopet razvnel oster boj med zavednim proletarijatem, ki hoče dobiti oblast v svojo roke, in branitelji starega sistema, no iz-vzeraši Inžujive vladinovske socijalpatriote, ki drže bolj za buržoazijo kakor za proletarijat. Jasno je že sedaj, da nemški proletarijat gre bolj in bolj na levo. Tudi v berlinski strokovni komisiji jo že zavladala leva smer. Neodvisni socijalisti in komunisti nastopajo večinoma zložno. V Ruhrskem okrožju so dolavski sveti proglasili oblast nad mesti. Vlada je poslala tja svoje čete. Zaradi tega je nastal spor z Francijo, ker spada to okrožje v neviralno cono, v katerem glasom mirovne pogodbe Nemčija ne sms poslati višjega števila svojega vojaštva. Zdaj pošilja svoje čete tudi Francija . . . Vse gre v prvi vrsti proti delavstvu. Pa ne bo pomagalo. Poštena stvar mora naposlod zmagati.
Ogrska je še vedno kraljestvo. Sedanja zločinska ‘Hortyjeva vlada na Ogrskem jo razglasila v svojem uradnem listu odlok, v katerem pravi, da je sicer kraljevska oblast prenehala 13. novembra 1918, da se pa oblika orgske države še vedno ni iepremenila. Ogrska je še vedno kraljestvo. Vsled tega imajo nalsgo Vsi državni uradi na Ogrskem, da se zovejo uradi ogrske kraljevine. Nad ogrskim grbom mora biti zaznamovana tudi „svetau ogrska krona, kot znak vrhovno kraljeve oblasti.
Pa pride čas, ko ne bo niti Ogrska več kraljestvo. Tu ne pomaga noben Hortyj. Človeški razvoj ima svoje zakone.
Dopisi.
Št. Vid pri Ljubljani. Kako se pri nas
skrbi za siromake, kaže sledeči slučaj. Kakor po vseh županstvih, tako bi se tudi pri nas moral sestaviti zapisnik vseh najbolj potrebnih in poslati na pristojno mesto, od koder bi se potem nakazala ubožna podpora. Naše gerent-slvo pa io je drugače iztulitalo. Dalo je na zapisnik vse učiteljstvo, nekaj uradnikov in par drugih družin. Nismo nikomur nevoščljivi tistih borih krone, nasprotno, saj vemo, da ob današnji draginji vsakdo težko izhaja, razun kapitalistov in verižnikov. Neumljivo pa nam jo, da se jih je toliko prezrlo, ki bo res v skrajni bedi in najbolj potrebni pomoči, kajti mislimo, da je stara ženica in oče, ki mora preživljati pet, šest, da celo osem otrok, bolj potreben, nego samska učiteljica ali mlada zakonca brez otrok, oba zdrava, zraven pa mož uradnik „Gospodar-ske zvezeu. Kdo je zakrivil tA strašno nespodobnost nad že itak ubogim lačnim ljudstvom ali grent ali tajnik, to prepuščamo tistim, ki se
jih^ ta stvar tiše. Ti pa s* as čudite, če tudi v Št. Yid prihaja koaiunizsai, počasi, a tsliks bolj gotovo.
Zidani most. Dslavstvs, zbraao 19. marc 1920 »a občne* zboru v goStilai Moser v Zidane* mostu js soglasno sprejelo naslednjo resolucijo: spoznavajoč
1. da more edino la popolna gonpadarska odrešitev delavstva vseli strok zajamčiti človeštvu
j svoje pravice in ga rešiti hlapčestva, v katerem j ga drži kapitalistični družabni red, ker imajo v j tem sasso posaaieaniki lastninska pravico do | produkcijskih sredstev in proizvodov;
2. da edino le enotna organizacija in taktika, določena po enotni bojni metodi, ki najbolje odgovarja dejanski moči delavstva, mora dovesti proletarijat do osvoboditve, se v smislu marksističnega programa o zakonih gospodarskega razvoja in o razredno revolucionarnem stališču delavskega razreda zahteva socijalizacija
t obratov do postopno odprave zasebne kapitalistično lastnine ter uvedbe Bocijalne lastnine vseh produkcijskih sredstev in proizvodov.
Odpravo sedanjih krivičnih narodnih mej, uvedba združenih svobodnih evropskih držav.
Ujedinjenje jugoslovanskega proletarijata v skupni soeijalistično komunistični organizaciji in pridružitev svetovnemu proletarijatu iste smeri. Vzdržauje nepretrganega razrednega bojnega stališča v boju proti kapitalizmu; parlamentarizma so je posluževati le v obrambne in kontrolne svrhe; odkloniti se mora brezpogojno vsak kompromis s kapitalističnimi strankami in družbo.
3. Meščansko socijalno politiko, ki gre za tem, da snuje starostne, bolniško in nezgodne zavarovalne ustanove, je smatrati zgolj za stranski pripomoček, ki gaje pospeševati le v toliko, v kolikor ni to v kvar končnemu cilju.
Iz Hude jame. V težkih, hudih časih živimo in še te nam grenijo ljudje, ki si domišljujejo, da so več kakor ljudje. Naš paznik J. Gostinc je tudi tak stric. Vemo, da stoji popolnoma pod uplivom „prečastitih“ in da on ni sam toliko kriv, če ta družba nanj tako slabo upliva. On se tako obnaša, tudi zato, ker ga ravnatelj Widra v tem obsolutistienem vladanju podpira, seveda za kompenzacijo itd. itd. . .
On preganja rudarje, ki si vzamejo par starih preperelih drv; ne pove pa nič o orodju iz rudniške delavnice.
Trbovlje. Narobe sveti Ta izrek mi je vrgol nekoč tukajšnji strasten socijnlni patri jot, ki ga nimajo menda lastni prijatelji radi, pri neki priložnosti v obraz, ko se mu je jasno dokazalo, da zahteva novi čas novih mož in daje stališče, katerega zavzema zavedni socijalist, popolnoma pravilno. Kadar je potreba nastopiti raznim gospodom rudnika, nimajo gotovi gospodje nikdar zato potrebne kompetence, da celo razni predmeti tikajoči Re plaž in sličnih podrobnosti ne spadajo v njih podrožjo. Ko jo pa treba nad tem ali onim gospodom malo zarentačiti, tedaj pa uide takemu možu korajža. Zato se razni g. ravnatelji, rudniški nadzorniki in upravitelji tako objestno izražajo, ako se do kosti izmozgan delavec pritoži odnosno prav milo naprosi za kako beraško razcefrano pvonico poviška na plačo. V takih slučajih se popolnoma enostavno in kratko odgovarja „imate že tako boljšo plačo kot jaz; ako ne morete živeti, pa pojdite na „Numero“ in boste zaslužili 100 K in ie več; ako se vam ljubi delali; ali pa celo, če se vam tukaj ne depade, pa pojdite drugam.u Tako imenitno se nam odvezujejo ti gospodje, ker io menda no vedo, da žive od naših žuljev. Isto se godi s stanovanji. Omenim samo mime-grede, da si je postavila slavna trboveljska, pre-mogokopna družba veliko lepši konjski hlev, kakor pa so stanovanja onih, od katerih imajo ti ljudje zagotovljeno žlvljensko eksistenco.
Kakor že prej omenjeno, ne more žrtvovati družba niti kronice za delavca, dočirn imajo nekateri gospodje, ki so uslužbenci družbe, lahko dan na dan že po 2—3 mesece od 2—5 delavcev, vmes pa tudi večkrat po par konjev s hlapcem zaposlenih pri napravi olepševalnih vrtov, katere zagrade z rudniškim lesom, nasadi si v te vrtove akacije, češminja, brez in raznega olepševalnega grmovja, dočim odvzamejo delavcem grede, katere so si z velikim trudom napravili iz starih odsipin in jih nekoliko ugnojili, da si pridelajo nekoliko krompirja in solate, ter jili colo precej občutno kaznujejo, ako vzame ta ali oni kak preperel krajnik iz lesnega skladišča v svrho zavarovanja bornega pridelka. Imenitno se je izrazil tudi nek gospod napram delavcu,
ki gs j« prosil za izboljša«j« plač* svoji £**i, ki je pottrežnic* samskih rudarjev v takozranm „BnrschenhausuM. Služb* ti-»j* n mr« 2 od 8. mr* zjutraj do najmanj 11. uro ponoži t tej b ©Krnci, ki bi *e najbolj imenoval* bivalnrea ali kaznilnica rudarjev. In kakšna je tu plaža ona ionske, ki se trudi 20 ur na dan? Ako pomislimo, da znaia 21 K Sit s prostim za pn sposobnim stanovanjem in kurjavo, toraj nora d*l»ti vsak da* 12 nr rastonj ali bolje rečeno, d*lati mora „tlako*' vkljub temu, tla je bila Ž9 zdavnaj odpravljena. Naprošeni gospod se je tudi prav lepo soiutao in tudi v lepem slovenske* j»ziku izranil približno takole: „Tl,utiča! saj sm* vsndar dal dost, če dam tists nekaj, juter atam vs* druga tukaj noter, tista pe šo ne inorin; č« noš* tota, bomo pa druga tobil, sej mame dost babe.* Ker pa je inož lo moledoval in prosil »sa zboljSanje t« mi z orne plače, zaretanči opisani stric: alli*ta»#l Sakrament puste me na mir nfemam cajt »am delat dost.w
Takih in enakih ljudi imamo pri nas S« rež kot dovolj. Tudi tukaj bode treba poklicati železno metlo in očistiti tako birokratsko ssaUgo. Kje vendar kodi roka pravice?
Toliko danes, prihodnjič v«o.
Železničarski vestnik.
Katastrofalni odlok ministrstva saobračaja.
Meseca avgusta so železničarji cele države predložili ministrstvu .saobračaja zahteve za povišanje plač, ureditev delavnega časa itd. Po desetmesečni potrpežljivosti so železničarji pričeli bolj energično nastopati in uspeh lega je bil Protokol sporazuma, ki je vseboval najnujnejše zahteve železniškega osobja, če tudi še zdaleka ni odgovarjal vsem potrebam osobja.
Proti tako urejenim odnošajem med železničarji in državo, je ravnateljska birokracija takoj pričela aktiven in pasiven odpor proti zboljšanju položaja železniškega osobja. Na prvem mestu pa so bili atentati na železniške odbore, ki so bili določeni v Protokolu sporazuma, kojega najvažnejša točka je bila uvedba železničarskih odborov. In ravno to je bilo, čemur so se vsi ti nazadnjaški elementi najbolj l protivili. Videli so, da je s tem omajana njih neomejena oblast nad osobjem.
Vsako sredstvo jim ja bilo dobrodošlo, da rovarijo proti Protokolu soprazuma, dokler ni pop-minister podlegel njih mahinacijam, slasti Jeliča, Čutiča in drugih takih ljudi in zapel našemu prometu svoj „Requiescat in pace“.
Protokol sporazuma je razveljavljen, njegove uredbe ukinjene. Plače železničarjem «e znižajo. Odvzema se jim pravico do obstoja v državi, v kateri je zakonito zajamčen osemurni delavnik za vse osobje vseh podjetij. Priganja se železničarje od strani ravno-iste države, da „po potrebi" delajo tudi po 16 ur dnevno brez vsake odškodnine. To pa za delavce v kurilnicah, delavnicah, sekcijah, na postajah itd., dočim mora vožno in strojno osobje že sedaj delati po 400 ur mesečno, kar znači 14 ur dnevno, z enim dnevom odmora v mesecu. Za čezurno delo se temu osobju ne plača niti ficka, delavcem v zaprtih delavnicah po 100% temeljne dnine, kar znaša komaj 25% skupnega zaslužka.
To omenjamo zato, da bo javnosti znano, kako država izkorišča delavce, hujše nego katerokoli zasebno podjetje.
Po zakonski uredbi se mora čezurno delo plačati z minimalno 50% skupnega zaslužka več, pa do 100%, dočim plača država koma n j 25%.
Z rušenjem principa osemurnega delav-jnika in priganjajoč železničarje, da delajo do
brezkončnosti, ja ministrstvo s to uredbo odpravilo ie celo vrsto drugih pristojbin, ki so jih železničarji že poprej imeli.
Odvzeta, oziroma omejena jim je pravica do brezplačne rsžije, omejeni tudi sistemizirani dopusti itd.
Cela ta „uredb*“ ni nič drugega kot proizvod histerične, mračne koterije, Iti se je polastila prometnega ministrstva in ki hoče za vsako ceno izzvati nered, v kojern se najbolje počuti.
Piače reguliranemu osobju še niso definitivno urejene, dočim so plače delavcev znatno znižane, nekaterim, zlasti nekvalificiranim, skoraj za polovico.
Samo en primer: Progovni delavec, oženjen in oče štirih otrok, izgubi m e s e č n o o k o 1 i 500 kron »kupnega zaslužka 1200 kron, ki ga je imel doslej. Kvalificirani delavci z večjim številom otrok, ki so imeli dosedaj 1500 kron skupnih prejemkov, izgube po 300 in več kron mesečno.
Tako smo v kratkih potezah navedli to, kar odvzema prometno ministrstvo železničarjem. In to se dogaja v času, ko vse žolto in meščansko časopisje pisari o sijajnem položaju železničarjev in povdarja, da je železničarski položaj po novem prometnem ministru zelo srečno rešen.
Kako „srečno" je rešeno to vprašanje, navedemo še en primer, iz kojega jc razvidno, da so železničarji mnogo na slabšem nego delavci drugih podjetij. Tako na primer je železniška birokracija v novi „uredbi“ obdržala in razširita vse zastarele avstrijske zakone in predpise, po kojih lahko vsak paša postopa z osobjem kakor hoče, in če mu kaže, tudi odpušča iz službe. To kaže, da se odpravi vsako obveznost železniške uprave napram delavcem. In to razmerje je slabše kot pri vsakem zasebnem podjetniku.
Po taki „uredbi“ in na podlagi takih »obveznosti" zahteva prometno ministrstvo od osobja, da mora „po potrebi" delati tudi po 16 ur dnevno brez kakršnekoli posebne odškodnine.
Vse to je navaden zločin od strani prometnega ministrstva napram železničarjem in državi. Ako ostanejo te odredbe v veljavi in jih poklicani činitelji še v dvanajsti uri — in ta že teče — ne napravijo temeljite izmene na bolje, potem more pop-minister (riumfirati in ž njim ostali separatistični elementi, ker urejenega prometa ne bo več. Odpelo se mu je smrtno pesem.
Žolto časopisje pa lahko še nadalje piše o popu čudotvorcu, železniškemu w strokovnjaku", ker vse to, kar so železničarji tekom desetletij z največjim trudom pridobili, uniči g. dr. Korošec z eno potezo.
Če ima ta gospoda tak smisel za socijalna vprašanja in urejen promet, potem naj nikar ne zahteva od železničarjev druzega, nego da ustavijo delo in gredo drugam iskati kruha po prislovici: „Svet je naša domovina I"
Žalostne razmere na južni železnici.
Razmere na južni železnici so javnosti že precej znane, ali marsikaj še ostaja skrito.
Po dolgih in mučnih potih je vlakospremno osobje izvojevalo turnus. Ljubljansko obratno ravnateljstvo ga je izdalo, tako da je s 1. aprilom zagledal luč sveta. Pa že v ptvih dneh turnusa so se vsi vragi zakleli, da ga ne pripoznajo. Tako na postajah Zidani most in Zagreb, kjer delajo v prometu največje zmešnjave. S tem hočejo pokazati, da je turnus neizvedljiv.
V soboto 3. aprila je prišla ena skupina z vlakom 42 v Zidani most, da prevzame svoj po turnusu določen vlak 550. Ob prihodu vlaka 42 se je skupina javila pci službujočem uradniku, ki je naznanil, da vlak 550 izostane in da mora skupina prevzeti vlak 532, ki odide skoraj tri ure kasneje iz Zidanega mosta. Skupina je ugovarjala, da tega vlaka ne more prevzeti, ker kakot so razmete na tej progi, ni sploh nobenega reda, tuko da vsak vlak napravi 6, 8, 10 ali pa še več ur zamude, kur jc javni škandal na 40 km dolgi progi, ki jo dtber pešec opiavi v tem času. V to prerekanje med uradnikom in skupino se je vmešal bivši „oberltjtnant“ zmagovite avstrijske armade, sedenji predsednik Zveze gosp. Deržič. Z besedami: Kaj pa je to neumno prerekanje, ako ne marate službo delati, pa se bolani javite ali pa idete v „penzijonu (slovensko bi rekli v pokoj). Gotovo se je predsednik Zveze v tem trenutku spomnil na dobrobit vpokojencev južne železnice. Radovedni smo tudi, kdo je klical orožnika, kije stal med vratini prometne pisarne.
Skupina je navsezadnje bila primorana prevzeti vlak 532 z upanjem, da bo šlo po sreči naprej ali varala se je. Na postajališču Podsused je vlak čakal več ur tako, da je skupina ob prihodu v Zagreb izgubila nad osem ur počitka. Skupina ima po turnusu odločen vlak 547 za povratek. Ker pa je ta izostal, bi se imela skupina peljati brez službe nazaj. Pa kaj si brihtne glave gosp. činovnikov ne izmislijo, skupina mora prevzeti vlak 553. S tem bi pa bila zopet udarjena, ker vlak 553 z večno zamudo nikdar ne pride v Zidani most do vlaka 37 a ali 37. Osobje mora potem čakati na vlak 39 v Zidanem mostu, ter pride v Ljubljano ob 9., 10. ali pa tudi ob 12. uri ponoči. Drugi dan pa ima skupina vlak 865, ki odide iz Ljubljane ob 630 zjutraj. Torej zopet le malo počitka.
Kaj si izmisli brihtna glava gosp. nad-revidenta Stefančiča? „Zakaj pa imamo postajno redarstvo in orožništvo na razpolago ?* Izjavi torej: „Ako ne sprejmete vlaka, vas pustim vse skupaj aretirati in zapreti." Ker se je vlakospremno osobje čutilo bolj izobraženo kakor veliki vezir in vsi tisti slovenski uradniki, ki so po božji neprevidnosti zaposleni na Zagrebški postaji, in ker so znane krutosti gosp. nadrevidenta, ko je še paševal v Št. Petru in Postojni, in ker je aretiranje sprevodnikov v Zagrebu na dnevnem redu, je skupina pod takim pritiskom prevzela vlak, ker sicer bi to osobje lahko v zaporu obhajalo velikonočne praznike. Lepa svoboda v svobodni Jugoslaviji, in pa lepo velikonočno darilo, kaj ne da ? Poživljamo ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani, da napravi red! Osobje nikakor ni voljno prenašati takih šikan.
Na občnem zboru
naše organizacije dne 14. in 15. marca t. 1. so bili sprejeti sledeči predlogi:
I.
Današnja konferenca delegatov sklepa, da se naj izvršejo predlogi za volitev osrednjega vodstva na sledeči način in sicer:
Predsedniki ljubljanskih skupin tvorijo vsakokratni volilni odsek, ki ima nalogo postaviti kandidata za predsedniško mesto in to kandidaturo predlagati konferenci delegatov.
Vsaka ljubljanska skupina ima dolžnost izbirati iz svojega članstva po štiri najamožnejše sodruge kot kandidate v osrednji odbor, v kontrolo in nadomestno kontrolo in ime, značaj in naslov teli sodrugov priglasiti pokrajinskemu tajništvu.
Prvi dan razprav konference delegatov volijo le-ti iz svoje srede osrednji volilni komite in odpošljejo v ta komite podružnice Maribor, Ce^je,
Pragersko, Zidanmost, Jeienie«, Novom«»to po enega in Ljubljana tri zastopnike.
Ta osrednji rolilni komite sestavi iz list ljubljanskih sknpin predlaga«ih »odrugov kandidatno listo za a) osrednji odbor, b) za kontrolno komisijo in e) nadomestno kontrolo in to po svoji najboljši vesti, toda neoziraje »e na članstvo kandidate pri eni ali drugi ljubljanski skupini. Osrednji volilni odbor ima 1« dolžnost, da se pri izberi kandidatov ozira 1« na zmožnosti v poštev prihajajočih sodrngov.
Porazdelitev mandatov naj s* tako izvrši, da dobi juž. žel. 2/s in drž. žel. Ve zastopnikov. V splošnem naj se ozira pri razdolitvi mandatov na število članov posameznih železnic. Skupine pridruženih strok izven železničarjev dobe v »srednjem odboru po enega zastopnika.
Pravkar imenovana sestava tvori ožji osrednji odb«r in je njegova naloga v bivstvu predpisana v pravilih. Za širi« poBl« mu j« pridaljen dodatek zaupnikov iz tistih kategorij, ki v ožjem •dboru še nimajo zastopstva. Te zaupnike volijo ljubljanske skupine na zahtevo ožjega odbora in je njih funkcijska doba ravno tako dolga, kakor doba funkcijonarjev ožjega odbora, ki jih voli redni občni zbor.
Seje širšega odbora sklicuj« predsedstvo a^ega odbora po potrebi. Kontrolni komisiji pripadajo, polsg ljubljanskih funkcijonarj«v, še p* en Član od podružnice v Mariboru in na Jese-niaah, ki imata nalogo, da pri p«rijodičnih re-vfmjah sodelujeta.
II.
V ačigled nečuvenega dejstva, da j« sicer nasmaten del slovenskega žel«zničarstva, ki je združen v „Zv«zi jugoslovanskih železničarjev11 patom svojih zastopnikov skušalo oslabiti gmotni položaj železničarjev v splošnem s t«m, da je hatolo vladi usiliti neko začasno službeno prag-nutiko, katere vsebina bije vsakemu modernemu nmru in socijalnomu pokretu naravnost v obran, iafavlja konferenca del«gatov ta nestvor za »•-spremljiv. Sočasno zahteva, da „Savoz saobra-čajaih i transportnih radnika i službonika Jugoslavije14 zastavi ves svoj vpliv in vso svojo moč, da se ta produkt zlovolje in hudobnosti pod nafcenim pogojem no uveljavi.
Konferenca vztraja na tem, da se, kakor hHr« mogoče zakonitim potom uveljavi moderna službena pragmatika, katera mora pred vsem dohiti sankcijo ljudskega zastopstva, voljenega na podlagi splošne, direktne, tajne in enako vadliie pravic« za oba spola in po najširšem praporcijonalnem sistemu in katera mora temeljiti na določbah ^Protokola sporazuma1* zboljšanega •Ogovarjajoč sedanjim razmeram.
Dotlej pa se mora neprikrajšano izvajati vse dalašbe „Protokola sporazuma11 in posebno tiste, ki d«slej še niso uveljavljene.
Konferenca izraža svoje ogorčenje napram p«skusu žoltega „Udruženjau, katero je hotelo gmatno in službeno oškodovati železniške usluž-beaee vseh kategorij in s tem činom dokazalo s vaj« pravo nrav sovraštva napram delavstvu, zvttto tvoji tradiciji kapitalističnih hlapcev.
Poživlja vse železničarje brez razlike v bojevite vrste „Saveza s. i tr. r. i sl. J.“ potom katerega jim je njih bodočnost kakor bodočnost družin zasigurana.
Pod geslom: Kdor ni član „Saveza s. i tr. r. i sl. J.u zanj na železnici ni kruha in dela! se podajmo vsi na delo za vzvišeni cilj socijalizma.
III.
Dne 14. in 15. marea 1920 zborujoča konferenca delegatov železničarske organizacije S. s. i kr. r. i sl. J. z obžalovanjem konštatira, da se v novi državi s strani državnih oblasti obeh meščanskih blokov, doslej na polju socijalne zakonodaje ni napravilo niti enega koraka. Slovensko železničarstvo, ki je preživelo desetletja v reakcijonarni Avstriji, jc bilo vendar deležno skromnih dobrobitov tedaj veljavnih socijalnih zakonov, prod vsom: zavarovanja proti nezgodam in v slučaju bolezni, starostne preskrbe, delavskega zastopstva itd. in nikakor ni voljno od teh težko priborenih ustanov odstopiti ali dovoliti, da se mu jih samovoljno krajša.
V obrambo uže imajočih pravic in dosego izpopolnila in moderniziranja obstoječih socijalnih naprav zahteva konferenca, da uprava S. s. i tr. r. i sl. J. skliče čimpreje konferenco zastopnikov v našem Savezu organiziranih železničarjev vseh pokrajin ujedinjene Jugoslavije, kateri naj izdelajo tozadevne zakonsko načrte in katere naj uprava predloži na kompetentnem mestu. Sočasno naj
se skličejo po vsej državi, če le mogoče na aa dan, železničarski shodi z dnevnim rodom: V«n a soeijalno zakonodajo! Kateri naj imajo demonstrativen značaj in naj meščanske stranka opomaijo na svoje dolžnosti napram delavskemu razredu.
Uprava „Sav«zau naj akcijo v tem pospaši, da ustvari vse predpogoje za čim preje sklicanja konference in naj obvesti o tem C. R. S. V. v Beogradu.
IV.
Podružnica Sp. Šiška I.
Konferenca delegatov skleni, da uprava „Sa-veza“ posreduje pri C. R. S. V. v Beogradu, da se v Sloveniji čim preje, toda najkasneje takrat ustanovi pokrajinsko sindikalno viječe v Ljubljani, ko bo pet strokovnih skupin odnosno zvez pridruženih že obstoječim Savezom, ki so včlanjeni v C. R. S. V. v Beogradu.
Da se pa po možnosti prepreči vsaka cepitev slovenskega proletarijata, naj skuša C. R. S. V. v Beogradu doseči sporazum z hžo obstoječo ^Strokovno komisijo za Slovenijo11 in naj to akcijo v interesu celokupnega jugoslovanskega proletariata čim bolj pospeši.
Prispevki za strok. kom. za Sloveaijo naj s« toliko časa ne odrnčunajo, dokler ni to vprašanja rešeno na strokovnem kongresu.
• V.
Podružnica Ljubljana I.
Z ozirom na krožeče govori««, da s« baj« v ministrstvu za soeijalno politiko pripravljajo b»-konski načrti, ki kažejo tendenco, poslabšati š« sedaj veljavne socijalne zakone v kolikor ■« tičejo železničarjev, zahteva konferenca, da posveti uprava S. s. i tr. r. i sl. J. vso svojo pažnjo temu str«mlj«nju in zastavi vi« »vojo sil«, da prepreči v s« eventualne aakane, ki bi lahko železničarjem škodovale.
V to svrho smatra konferenca nujno potrebnim, da uprava „Saveza“ sama pripravi potrebne-zakonske načrt« in jik aa merodajnem mestu predloži.
VI.
V bodoče aaj uprava Spl. žal. org. za Juga-slavijo poskrbi, da dobe podružnioa vsej ea izvod letnega poročila o zadnji poslovni dobi; ta poročila naj bodo kolikor mogoča podrobna in naj vsaj vsebujejo, koliko denarja ta podrnžmice pokrajinski upravi odračunale, adnosno koliko so prejele na subvencijah, podporak, pravovaratvo, koliko shodov in kakšnik se ja v vsaki podrufrnici vršilo.
Shodi, ki jih prirejajo podružnica brez prajš-nega odobrenja od strani uprava, no sm«jo iti na račun osrednje uprave, pae pa mora prizadeta podružnica nositi Btroške sama.
Podružnice so dolžne, da pr«d vsakokratnim občnim zborom vpošljejo upravi podrobno poročilo o poslednji poslovni dobi.
VII.
Zbor delegatov železničarjev, /.branik dne 14. in 15. marca 1920 na občnem zboru, konštatira, da današnje strokovno glasilo „Železničarw ne odgovarja več potrebam sedanjenega iasa in to glede izdaje, kakor glede vsebine.
Zato nalaga zbor bodoči upravi, da posreduje pri Savezu s. i tr. r. i sl. J., da slednji kot najvišja inštanca dovoli tedensko izdajo lista z obširnejšo vsebino. Zbor smatra z ozirom na sedanji svetovni in notranji položaj rešitev, ozir. izvedbo tega predloga nujno potrebnim.
Dopisi.
Zalog. Dne 5. t. ra. se je vršil v Zalogu železničarski shod, na katerem je poročal sodr. Perdan o službenem pravilniku, ki so ga skrpucali slavni zvezarji v Beogradu. Vsi navzoči so sa zgražali nad tem lopovstvom, ki ga je naredila zvezarska svojat na škodo uslužbencev. Energično so protestirali, da ne bodo priznali t«ga službenega pravilnika, ki krade železničarjem stare pravice. Shod je bil izredno dobro • obiskan. Za sodr. Perdanom je poročal sodr. Možotič o draginji, ki narašča od dne do dne, železničarjem pa se hoče odtegovati plače, ki so že itak veliko prenizke. Na to jo bila prečitana protestna resolucija, ki jo bila enoglasno sprejeta. Potem se je vršila debata, ki jo bila precej burna. Vsi železničarji so izražali svojo ogorčsnje nad zločinom, ki so ga naredili Držičevi tovariši, zatrjujoč, da hočejo uveljaviti Protokol sporazuma do zadnjo pičice-'^;	ceno, tudi ako imajo
vparabiti zadnje iredstvo, ki ga imajo železničarji na razpolago. Na to je predsednik sadr. Dovjak zaključil lapo uspaii chad z besedami: nŽalezničarji, vsi na krov!u
Spl. žel. org. za Jugoslavijo, krajevna skupina Zidani most obvešča tem potom vse člana, da svoja članske knjižico oddajo »vejim zaupnikom, katerim plačujejo članarino in od katerih prejemajo »voj izvod »obotne Številke „Ujedinjenjau brezplačno kot svoje žel. strokovna glasilo, radi žigosanja in kolekovanja članskih knjižic. Vse te članske knjižice naj se izročija sodr. Fran Schusterju, I. blagajniku krajevne skupine Zidani most, ki jih jx> izvršitvi zopet vrne zaupnikom in članom.
Svečnik M., Laznik M., računska preglednika in blagajniška kontrolorja.
Uslužbenci južne železnice s 150 K mesečno. To j* »icer neverjetno, toda resnična. Obratno ravnateljstvo juž. žel. zatrjuje, da je •uvaj kam preveč izplačalo, baje zato, ker ni razumelo Protokola spor. S«daj je pa modra ravaateljstvo čuvajem kar vso naenkrat odtegnila od plače, tako da »o nekateri dobili samo 150 K z« celi mesec. Kako naj ubogi šlovek preživi svojo drnžino, ko stane 1 kg moke 12 kron, to naj brihtne glavica v ravnateljstvu povede.
Seveda go»podje niso raaumeli Prot. spor., ker nimajo časa take reči študirati, paš pa morajo pridno agitirati za zvozo. Vi, euvaji, pa le hitro v zvezo, saj »o gospodje v zvezi dobri. Nekega dne se nam zna pripetiti, da nam bodo kar pa-zabili izplačati. Pa kaj zato, saj eni ne veda, kaj ja beda. Še v »tari Avstriji je ravnateljstva priznalo b«do te kategoi’ije, ali gospodje pri ravnateljstvu v Ljubljani tega ne poznajo. Kar veseli bodimo mi južni železničarji, ker imama teko brihtne glavic« pri obratnem ravnateljstvu v Ljubljani 1	Prizadeti.
Ljubljana. Dne 6. t. m. ja_ bil pogreb tri-naj*tlotne hčerke cent. nadz. g. Sage od južne železnice. Tem povodom »e je zapovedalo delavstvu (okrog 500 osebam), da imajo spremiti pokojnico na zadnji poti. Toraj v take svrhe ima sic«r bankerotna uprava južne železnice donar na razpolago, nima pa potrebnih »rodstev, da izplača delavkam-vdovam z otroci družinske draginjsk« doklade in seveda tndi ne za izplačilo draginjekih doklad svojim upokojencem, ki dob»»edno gladu mro.
bo izdala »Delavska f ocijalistična stranka" in sicer v bogatem obsegu. Sodrugi naj la važni majski spis pravočasno naroče!
Sodelujejo najboljši naši pisatelji!
Shodi.
Škofjaloka. Db« 21. marca t. 1. se je vršil radni obžni zbor tukajšnje krajevne skupine Splošne železničarske organizacije. Centralo je zostopal s. Perdan iz Ljubljane. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Anton Franko, predsednik, Anton Kovač, podpredsednik, Fran Hafner, blagajnik, Valentin Vrhunc, njegov namestnik, Fran Primožič, zapisnikar, Fran Košir, Jakob Likazar, Ivan Jamnik, Fran Pohar, Ljudevit Vi š n ar, odborniki, Andrej Habjan, Jurij Berčič, Lovro Ftlhreder, nadzorstvo.
Na to je bil otvorjen skupen shod lesnih delavcev in ostalih politično organiziranih delavcev. Porošal je s. Perdan o stanovskih zadevah in političnem položaju. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem.
Rajhenburg. Dne 25. marca 1.1. se jo vršil občni zbor tukajšnje krajevno skupine Splošne železničarske organizacijo, na katerem je poročal s. Kopač. V odbor so izvoljeni sledeči sodrugi: Fran Kukovičič, predsednik, Josip Jelnikar, podpredsednik, Fran Simon iš ek, blagajnik, Fran Rostohar, zapisnikar, Martin Trpine, kontrola, Fran Vodišek, Josip Marn, pod-blagajnika, Ivan Krejan, zaupnik za progovno delavstvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petrič.
Natisnil ]. Pavliček v Kočevju.