Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl ? 3 fl .5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr Tečaj XII. Ljubljani v saboto 23. decembra 1854. List Ali imamo res malo dobrih domačih krav da je J Baga prosil, da je soluce ustav Jez bidjal, da s temi besedami ni rečeno, da solnce hodi, kakor še dandanašnji pratikarji pišejo, da solnce vzhaja in zahaja, namesto da bi rekli: ta in ta dau se bo zemlja na svoji poti tako vertila, da bomo ob sedmih Ne domišljujem si, da sem preudaril natoro glagola »lovenskega že popolnoma. To je težje, kot si misli marsikdo. Zato ponujam prečastitim bravcom za božično orehovo potico ali medenko nekoliko „orebo v jezi kožna n ski h". Pozneje se mi je začelo dozdevati, da se je zgodila morda glagolu „pomeuiti" (bedeuten) krivica. Nekteri glagoli ishajajo na ravnost iz imen; n. pr. : 9 U IZ „3 0 U solnce zagledali, kakor da bi v ti uri čez juternje gore govor; jugoslov. savetovati, pa kje iu prisijalo. Poslušajte pa zdaj mene. Tudi meni je sveto pismo dobro znano, pa sem pri Hiob. pogl. 38. v. 13. in na več druzih krajih teh bukev najdel, da govori od svetovati iz imena „s v et" namesto: „sovět V A U pa „vet" kje tudi s včti ti koga; o beta ti namesto: ob vet at i meti > » perotnic zemlje". Ce bi kdo z vsem tem dokazati hotel, da sveto pismo namen ima, nas v zvezdoznau-stvu podačevati, bi po zadnjem lepem izgledu očitno iz o b - v ei-^ra z u in e t i, srb. češki: raz u tudi razum i ti, rozum i ti, poljski r o z u m i e č K.nnn.^ ..~.....U ____i _ ___ U i _ razum , „rozum » umem a 5 „rozumevati", , ne pa is „raz** pa iz tedaj so vsi veršivni kakor ,,razumevatia, 2 rozumiewac nas učilo, da se zemlja po zraku verti, ker bi sicer vedno mirne „perotnice" za ničesa ne bile. Poslušajte kaj govori Chateaubriand (Šatobrian), ki velja za enega naj bolj učenih in pobožnih katoličanov naših dni. On odgovarja na pritožbo, da so v Rimu važne znajdbe zve-zdogledov prekleli: „ali ne spricujejo drugi dopisi iz . Morebiti, da izhaja tako tudi „pome ni ti" (bedeuten) naravnost iz imena „po men", in ne mara, da je tedaj „po meni ti" ven tako, kakor pomenjati ver si 3 ume va ti itd. 9 r azu meti in r a z Jako slaven jezikoznanec méai, vendar nače še terditi očitno Rima dobro ravno teh znajdb? Toraj moramo reci, ua .» v.v,«HU,.ťi.utfuiu,uui»0iM, i so tudi v Rimu, kot drugod, sč&soma k bolji razsoji ravno tako naravnost iz imen: prihod, d da da izhajajo boje tudi glagoli staroslovenski z n o s i t i itd. druzih Slovanov: pri hod i ti, d (prim prišli. Očitanje pa, da je pravo keršanstvo ljudsko omiko zaderževalo, ni res in velja le starim narodom, jih vendar za silo modre imamo. Leta 591 po tem, ki ko prela z), izs nos itd Zakaj so pa naši: iz Zato ker izhajajo iz: » da so ravno zato veršivni. siti, prelaziti itd. doverš.vni? i z' pa ,,uos it i" itd. »>o Rimsko mesto sozidaîi, se je starašinstvo zbraio in Vredno je to reč premišljavati. Vendar naj se nihča zapovedalo, da naj se modroslovci iz mesta zapodé. Šest ne prenagli, da bi izpeljaval n. pr.: „zahvaliti" iz let po tem si je tudi Kato prizadeval, da bi bili aten MA s^ega poslanca Karneada odpravili, da se ne okuzi mladina po gerških zvijačah in da ne bo prihodnost ljudstva zahvala", priora ti iz „pri-or" itd. Naj pa izhaja I crna! i rw ri n a. i ř m ««tt vrn nnf m »vi đ «.i: 5? IH jugosl. „iznositi" na ravnost iz imena .izdos iz glagola „i z n est i", _________ _____________ ali pa naj bode „pomen it i" fbedëu lerpela! „Če se je rimski prestol", pravi Chateaubriand ten) pravi veršivni ali pa nedoversivni glas*»!, to dalje, » kadaj Kopernikovemu spoznanju vstavljal, ali se ne bo škodovalo čisto nič misli moji zastran ni ravno kaj tacega že pri Gerki h přiměřilo?" rabe gla Plu golov. Nekaj ljulike bo pa ostalo kakor v najbolji pse tarh pravi: „Aristarh meni, Gerki naj bi Samoščana nici menda vekomaj; n. pr.: poznam tega člověka, na Kleanta (imeni ste predjane) pred sodbo poklicali in ga mesto (kakor so govorili še za Trubarja Slovenci in ka čio obsodili božje kletvine, ker je stao sveta poderl posebno kor se dao danes Slovani severni): znam tega l'UCUUItl " J »IVU.IUV, ~ * ---I------7 --------l ^ . UUl CVTVIUIJ. „ rj u U iu lU^u ker se je ta člověk prederznil umišljevati, da obnebje veka. Beli Kranjci pa pravijo še: „zna se mu un nosu. pri miru stoji in da se le zemlja napošev vprek kroga kdo je". Drugi Jugoslovani pravijo pozuajem gra — živinskih znaminj pomikovaje krog sebe suce". Cez 6 let so pa v Rimu sami přivolili, da naj se Koperni-kove misli v šole vpeljejo. Ali niso sv. oče papež Gregor, slavni popravljavec pratike, minih Bako, morebiti znajdenik daljnogleda, kardinal K u z a, mašnik Gassendi, ali niso vsi ti bili zvesti varhi, ki so podpírali s svojo umetnostjo zvezdoslovje? Kdo bi bil pa tudi perve leta te znajdbe v Rimu več zvezdoznanskih zapopadkov iskal kakor pri Tiho Brahe-tu, ki je vedno tajil, da ee zemlja ne verti?" — To so besede moža, čigar slavnost se razlega med modrimi duhovnimi pastirji vse Murope. poznam ga J. N. v i f Ceravno so učeni jezikoznanski pomenki mnogim bravcem „dolgočasni" (kakor se nam je od nekterih strani vediti dalo), so vendar od druge strani za napredek našega jezika tako važni in potrebni, da moramo hvaležni biti domoljubom, ki so to reč sprožili in temeljito pretresli. Da pa se To je pa druga bote zdaj rekli, kaj ne! ce taki mozjo vase resnice in znajdene postave sami pod-pirajo, bomo jim pa tudi mi verjeli. Veseli me, da sem vas otel tišti nesrečni kugi, ki serce ogluši, da resnice več zapopasti ne more. Verjemite: resnice ostanejo resnice, in veljavnost Kopernikovega zapopadka, veljavnost božjih postav v stvarjenju bo popolnoma krivično mne-nje zmagala; přepadle bodo kvante, babje vraže ka- poprave jezika našega razodenejo obćinstvu. ni druge poti, kakor po listih časnikov. Naj tedaj tišti naših častitih pre-jemnikov „Novic", ki so le bravci, ne pa sami tudi pisatelji, prijazno pomislijo , da se v tacih potrebnih pomenkih tudi žanje trudimo, da jim bomo mogli zmiraj bolj po starem domaćem jeziku in prijetno v duhu našega naroda pisati. Saj je tndi „dolgočasno44, preden gospodar izredi ovco. da mu dajè volno, in preden iz volne se stka sukno; ali 99 kratkocasno in prijetno'4 je potem lepo suknjo imeti, ki nam jo je dala ovčica. Kakor od vec strani smo ravno tudi iz Reke přejeli pismi dveh učenih domorodcev, ki ne moreta prehvaliti gosp. Navratilovega s o stavka „o giagolih44. >led drugim pravi eden izmed nju, da „zraven tega, da temelj lite— kor se rušijo sčasoma sivi robovi stermesra skalovja; obstálo bo le, kar se resnici ne opira, kakor bodo obstale pervine ali pervi sostavni deli teles in postave Stvarnika. (Konec sledí.) rarnega približanja jugoslavenskih narecij naj jeto, da rabimo vseskozi le take besede, ki so v vsih jugoslavenskih narečjih jednake korenike, je treba zares dobro paziti na gla gole, ker oni so temelj naše konštrukcije in syntakse, in reci se more, da je naš jezik glagolni, pa ne substantivni. kakor je nemški, talijanski in vsi drugi jeziki novih narodov* več povedali o ostalem dopisu. Y red. 7 Drugo pot bomo kaj 2 Vuk Lukaševski, Konečný: po poljski dov se pred 5 leti sivaril to je i > zna brati, pisati in liturgij krajač (žnidar) bil peti je fajmošter zdej ki je ker pa Ođ dvakrat od predivarjev, stirikrat pa od kramarjev obisko » van; ne manjka rnu pa posebne notrajne Zakaj ravno temu malemu tergu gre čast, svojim sino minihov pravijo, da so bolje podučeni; pa kolikor sem • • • 1 V ^ .ta - + • t v i . Y m 3L I m časti in hvale. Be Jez učenosti prepričal, ne morem tega vom pristevati nekdanjega terzaskega in koperskega škofa, preslavnega gg. Matevža Ravnikarja, čigar velike zasluge za občinstvo so nam lepo popisale „Novice" leta 1845. Vače so bile nepozabljivemu gospodu ko so se v Ljubljani bili, naj bolj pri sercu ; vsake šolske Cuj Unidan sem se z nekim sodarjem peljal v bližni samostan (klošter), kteri slovi zavolj lepe naprave in bo-gastva. Sodar, rojak moj, je imel tam nekaj opraviti Ko je i g uman, to je prior, se dogovoril s sodarjem 9 9 je obderžal mene se pri sebi, in potem sledeči pogovor j z menoj začel: „Si li oženjen?" me vprasa praznike so nekoliko časa dopernašali tukaj, posebno do odgovorim 99 N a mu kler je njih pobožna mati zivela; in večkrat so, obloženi mi a kako je to ? saj nisi minih, kakor smo 9 žene nunam 7.: mnogimi opravili djali : 99 Vse bom popustil, in pa za 53 „Nisem sicer minih, pa vendar ! saj sem vendar rusovske vojaške duhovne vidil beneficiata na Vače sel". Pa Vače so jim tudi bile drage, ko so že teržaški škof bili. Leta 1884 je terg z carkvijo, solo in kaplanijo pogorel. Da so mnoge hise se ima marsikteri Čudno tukaj vse oženjene sih 55 Pri nas ni tako kakor pri Ru 9 pri nas je prepovedano vsakemu duhovnu zeniti 9 naj je minih ali ne. « iepši in terdnejši iz razvalin izrastle ril (to je t J H as ta č rou!" mi je odgovo-ba!) Še većjo nevednost pa je 55 njim zahvaliti. Bajtica, v kteri so nekdaj s svojimi starši stanovali, je zdaj lepa z njih pomočjo z enim nadstropom «ozidana hiša. Cerkev, ktera je bila po ognju za daijno rabo nepristojna, je zdaj z njih svetom in djanjem po razodeval v poznejem govoru, ko sva govorila od lu-teranov, kal vinov in unitarjev, in ko sem mu hvali! lepo preprogo (tepih), s ktero so bile tla v sobi pokrite. Zdaj mi je zacel razlagati podobě na priprogi: to je lovec prizadevanji sedanjega g. fajmostra Matevžs Kristana, po pripomoći rajnega g. Mihela Dežmana in druzih do- , prostorna, pripravna in s psom, to je raca, to je krokodil; smeh me je posilil, glas brotnikov, tako lična, visoka veličastna, da ni deleč okoli enake. Po novem izdelanju cerkve, sole in kaplanije ima v resnici celi terg v«o lepšo Ju prijazníso podobo. Prebivavci tega terga imajo le malo ko mi je noja (Strauss) pokazal za krokodila! Lahko si misliš, če je pervák kloštra (prior) tako učen, kakošne modre glave morajo še Ie njegovi zemljiš, dragih zasluzkov je pa tudi malo 9 0 9 kako jim prav pridejo mili darovi, ki jih vsako leto pogostoma dobivajo po sporočilu svojih usmiljenih dobrotuikov sobno milostljivega svojega očeta škofa Ravnikarja 9 po podložni biti! Sicer mu pa moram pošteno hvalo dati, da nas je prav prijazno pogostil. Pravijo, da morajo tukajšui kloštri vsakega popotnika radostno sprejeti in ga s konjem vred skoz 3 dni oskerbovati z vsim potrebnim. 9 iz 99 Kako si si nek toliko ptujega jezika naučil me Tok g. fajmoštra! Tudi vaška duhovsina bo rajnemu èkofu na veke hvaležna za obletnico, ktera se za njih bodes vprasal da si se pogovarjati mogel s priorom, 9 starše in žiahto vsako leto v farni cerkvi sv. Andreja aposteljna obhaja. S tim in vsimi drugimi svojimi bla- rojenim Gerkom, ker veš, da med moje jezikoznanstvo ne spada gerkšina?" Ne bo tedaj od več, da Ti tudi to skrivnost ob kratkem razodenem. Lej pri ja tel! življenje gimi deli so slavni škof Ravnikar, čast in slava vaškega i erga, doli v dolino jugom dokler bo stal na prijetni svoji visočini in gledal 9 kjer zeleznica lezi, ktera sever zedinja z Tergu pa, ki svojo veljavo in imenitnost škofovi mitri zahvaluje, se tudi spodobi slehernega višjega pa-stirja v posebni časti imeti, naj bolj pa še svojega škofa. in ravno zdaj nam je priložnost bila dana, to dolžnost v djanji spolniti. Naš milostivi knez in škof Anton Alojzi, prijatel in šolski tovarš rajnega škofa Ravnikarja, so ob- je tukaj tako neznano dolgočasno, da se ga nisem vedil drugač krajšati, kakor s tem, da sem začel ponavljati nauk nemškega in talijanskoga jezika, zraven pa sem se tudi lotil vlaškega, kterega že precej lomim. „Sila kola lomi" tukaj ne slišiš druzega kot vlaški v gosposkih hišah pa francoski — jezik. Vlaški (rumunski) jezik 9 čeravno je zmes iz latinskega, talianskega 9 fran coskega in lep jezik. slovanskega (ilirske S jezika je vendar le Zdaj sem Ti dosto napisal, da veš 9 kje sem in kako mi gré. Nadjarn se od Tebe dolzega do pisa itd. itd hujali 15. tega mesca petdeseto obletnico svojega du-hovništva, in nad tim srečnim včakanjem so tudi Vače svoje veselje razodele. Tretja adventna nedelja je vaški fari v resnici nedelja „veselja" (Gaudete) bila. Zju- traj in ob desetih se je govorilo od premilostljivega na- člověk rad premišljaje, kaj vse se je deživelo v njem. aega višjega duhovnega pastirja, kterim je ljubi Bog do- Pri nas se je leto začelo lepo in veselo; pornlad je obe- vse Novičar iz austrijanskih krajev. Pole v Istrii 17. dec. H koncu vsakega leta dělil včakati, kar sta včakala do zdaj Ie dva ljubljanska tala obilost vsega, kar silo vroče poletje sožgč skofa, Krištof Rauber in TomažChron, daže pridelke posestuiku in jesen mu ne ponudi V • s cim cez 30 let vladajo višje pastirstvo ljubljanske škofije. bi se okrepčati mogel : grozdje mu je na terti splesndo Ooi so vec ko polovico nas birmali; većino duhovnov so mašnike posvetili in menda vse sedanje gg. fajmoštre in dekane so v službo posušilo, da ga nima vinca še kaplice ne, s ktero se postavili; tudi rajni Ravnikar so bili 18. decembra 1831 od njih za škofa posvećeni. Ne ome ker je ne more vec tudi mu je veliko pocčrka; oljka mu je le toliko razveseli!; zivinico mora prodavati rediti, prirodila, da ne more reći, da je celó brez olja. Na njam druzih slavnih dal, ktere so dopernesli milostljivi tako vižo mora tudi mestjan s kmetovavcem vred zalostno knez v tem času; saj so jih že drugi z iskreno besedo rameua stisniti, ker mlekarica mu zlo vodeno mléko po popisali. Dostavljam le v imenu vse vaške fare serčni 24 kr. bokal prodaja, in krompir mora večkrat po in „živijo!" Korošic. 5 kr. fant plaćati, ako ga jesti hoče; olje naj slabiše je po 32 kr. libra, jajca se placujejo večkrat po kr. 408 eno itd. Vseh teh stvari pa dostikrat za gotov dnar so dobiti ne more. Hade zime do zdaj še ni bilo tukaj, pa slehern je želí, ker le takrat, če hud mraz zemljo položi v spanje, se nadja kmetovavec, da se bo odpočila in rodovitniša se v prihodnji pomladi iz spanja zbudila. Bog daj! V Istrii ni bilo viditi nikoli beračev, ker vsaka srenja si je čast v to stavila, da je svoje uboge redila; to leto pa je bilo, bodi Bogu milo! tudi tukaj veliko be- Sole so takaj laške, se vé da, pa tudi te so ocitne preskašnje in pohvale učencov, kakor je racev. y slabe sicer to navadno konec leta, ni bilo letos. Ko vprašajem po uzroku.tega, mi odgovori učitelj: ;,kaj hoćete, gospod, mesto je ubogo, leta so slabe, ni torej mogoče bilo nakupiti dařil za učence; zato je přišel enega dné Bolski vodja nenadoma v šolo, pa nam je povedal, da za letos ucenci že znajo Jiti na vakance brez ocitne pre- ekušnje". Na južnem kraji Pole kopljejo zemljo za steklovino (glažovno), ktera se prodaja v Benedke; delavci so večidel Horvatje. — Staro pismo so v Poli našli, v kterem je zapisano, da v okolici današnje Pole je stal enkrat bogat tempelj: zdaj ga iščejo — ali najti ga bo teško, ker v tistem pismu menda ni nič obširno popisanoga. — V nedeljo 10. t. m. je bil tukej svitli nadvojvoda Ferdinand Maks z brabantskim vojvodom. K praznovanju tega dneva so bile tukajšne ladje celi dan praznično okinčane, in zvečer je bilo razsvetljeno staro gledišče (amfiteater); v sredi njega so zakurili velik ogenj (kakor na Krajnskem kres). Lepo je bilo gledati orjaške ostanke nekdanjega krasnega gledišča,— ob-čutkov pri gledanju tega razsvetljenja popisati ni mogoče! Ker ravno od gledisca govorim, vam sepovem, da zdaj je tukej tudi novo gledisce sozidano; igralo se bo pervi- krat 26. t. m. Veselo novo leto! Kuk. s Cerknice. Petdesetletni spomin duhovništva mi- lostljivega ljubljanskoga knezoškofa smo 15. dan grudna tudi v Cerknici z veliko cerkveno slovesnostjo obha-jali in molili: naj Jih Bog še mnogo mnogo let nam ohrani ! Komaj se pa perva imenitna prazničnost zveršj 5 se že druga za cerkniško zupnijo znamenita pricne: Ženin Jakob Gornik, Cerkničan, z nevesto Katro Semrovovo 5 Logatčanko, stopi po palici pred altar, v zlati svatbi ponavljat znamnje poroke, ki je med njima pred 59 leti sklenjena bila. Jakob in Katra Gornik sta 13 otrok imela, kterih še 6 živi, in štejeta 16 vnukov in vnukinj. Gosp. tehant Anžlovar so bili ženina in nevesto z vsimi svati povabili k obedu, ki je prav vesel bil. Nevesta je ženica tihotnega značaja, ženin pa je čverst in bistro umen, le slab in vid sta se mu nekoliko izneverila 9 ZffO voren mož posebno rad svojo govorico z basni in prili-kami pojasnuje. Marsiktero nam je povedal. Križnogorski. Novičar iz mnogih krajev C. k. naj višja sodnija na Danaji je v neki pravdi unidan važni sklep storila, namreč: če kdo, preden je patent od 2. junia 1848 oklican bil, se zavezal kak dolg v srebernih dvajseticah plaćati, mora plačilo tudi v dvajseticah odrajtati in upnik njegov ima pravico, pla- V znamenje posebne o vreči. čilo v banknotih prijaznosti, ki je med našim in francoskim cesarjem, zamore tudi to veljati, da naš cesar so poslali Napoleonu veliki križ austr. reda sv. Štefana, Napoleon po našemu cesarju veliki trak francoskega reda častnega le g iona. Iz Krima nimamo danes nič posebnih novic; zadnje novice od tam segajo do 13. t. m. in pra • • VIJO da se do tega časa ni nič važnega primirilo. Ge Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis neral Liprandi je s svojo armado visočino Balaklave zahustil in se s knezom Menšikovom na severni strani reke Černaje zedinil. General Osten-Saken ni přišel v Krim namesto gen. Đannenberga, ampak zato, da bo vodja nove armade, ki ima v Krim priti, namreč 30.000 pešcov, 10.000 pa konjikov. Po vsem tem bo imel Menšikov tako moćno armado za vojsko pripravljeno, da skor ne more večja biti. Ghmjo stanisče Menšíkova je zdej v Simferopolji, kamor vsak dan pričakajejo cara Ni-kolaja, ki hoće sem priti, da se bo osebno zahvalil juaaškim braniteljem Sevastopolja. Tadi armada zavez-nikov dobiva zmiraj već nove pomoci in že komaj čaka? udariti se z rusovsko. Bolnikov v bolnišnícah pa ima nek v vsem skupej blizo 10.000. — Pogodba od 2. dec., ki jo je sklenila austrijanska vlada s francosko-angleško, je pa še zmiraj poglavitna beseda, in bo ostala, dokler se ne bote zvedile 2reci, namreč: ali bojo pruska vlada in pa deržave nemške zaveze pristopile k závezi austrijanski in francosko-angleški ali ne? in ali bo rusovska vlada storila, kar terjajo zavezniki? Dozdaj se še nič gotovega ne vé, čeravno že nektere novice izBerolina terdijo, da so zvedile, da pruska vlada ne bo pristopila in da je o ti zadevi posebnega poročnika poslala ne na Danaj, ampak v Pariz in London. Tadi drugod si politikarji glave belijo zastran zaveze od 2. dec., zlasti kar je angleški minister Russel v der-žavnem zboru rekel, da mu ta zaveza ni jasna in da ne stavi veliko upanja na njo. Kdor je mislil, da se je v zavezi austrijanska vlada zavezala na vrat in na nos v vojsko, se res moti ; kdor pa je zavezo dobro bral, vé, da se bo v vojsko spustila, če bojo vse prizadeve za mirno spravo spodletele. — V deržavnem angleškem zboru je zdaj pravda: ali bi se predlog ministerstva, po kterem terja do volje nje za na biro 15.000 p ta jih vojakov, poterdil ali ne? V 2. branji je bilo 241 po-slancov za, 202 pa zoper to, da bî se iz p tu jih dežel udinjali vojaki; sklenila se bo ta zadeva še le po 3. branji; če se ne dovoli, bo ministerstvo od st o pil o. — Francoska armada pride res v Via hi jo. — Od esa je prazna, in vsa kupčija je v nič, le vojakov je vse polno; pravijo, da v Odesi in okolici njeni jih je 30.000. Knez černogorski se bo ta predpust v Terstu oženil; slovesná deputacija pride po nevesto. — Serbski general Kničanin je zdaj popolnoma zdrav. — V Bel i gradu bojo zidali katoliško cerkev in pokopališče ; bosniški fran-čiškani, kterim sultan vse zaupa. bojo opravljali božjo službo. — Iz Virtemberga se je hotlo 365 družin (439 glav) preseliti v Jeruzalem, ?n je zato prošnjo predložilo zboru nemške zaveze: naj on govori s sultanom, da jim prepusti potrebne zemljiša, — pa omenjeni zbor je odrekel prošnjo. Popravek. V opazki vredništva str. 402 poslednjega lista v predzadnji versti namest vec beri reč. Stan kursa na Dunaji 21. decembra 1854. 5 % 82% fl.l Esterhaz.srečkepo40fl. 82% fl, Obligacije \ 4% „ 71% „ I Windišgrac. „ „ 20 „ 28% „ deržavnega 4 „ 64 ,, | Waldštein. „ „ 20 „ 29 % „ dolga i 3 „ 49 % „ i Keglevičeve „ „ 10 „ 11% „ 2 % „41 „I Cesarski cekini......5 fl. 58 Oblig. 5% od leta 1851B 93 „I Napoleondor (20frankov) lOfl.3 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 73 „ I Suverendor.......17 fl. 28 Zajem od leta 1834 . . . 229 „ I Ruski imperial.....10 fl. 17 „ „ 1839 ... 119 i Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 44 „ z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . 12 fl. 33 98% fl. národní od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra: _86% „ I_na 100 fl. 28 '/, fl. Loterijne srečke: V Terstu 20. dcembra 1854 : 40. 17. 49. 53. 55. Prihodnje srečkanje v Terstu bo 3. januarija 1855. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.