Dorimund v Nemtiji. Po dolgem easu želiino tudi mi Slovenci tukaj, da se oglasimo v našem »Slovenskem gospodarju«. Časi so tukaj zelo slabi in svetovna kriza nas hudo tišči. Večina Slovencev je pri nas brez posla. Bo- žične praznike smo praznovali po stari navadi. Prav posebno nas je razveselilo, da nas je naš prejšnji predsednik vl. g. župnik Fischer obiskal in nam nudil slovenske večernice. Do malega so prišli vsi Slovenci poslušat naiega preljubljenega prejšnjega dušnega pastirja. Po pridigi smo zapeli tudi nekaj slovenskih božičnic. To je dokaz, da je še tukaj versko življenje zelo živahno. — Tudi eno žalostno poročilo imamo: Naš jojak in dolgoletni član društva sv. Barbare Ignacij Balentin je nenadoma umrl in je zapustil ženo in številno družino. Na Štefanovo smo ga spremljali k večnemu počitku. Bog daj njegovi duši večni mir! Ostalim naše srčno sožalje! Vsi člani našega društva sv. Barbare želimo »Slovenskemu gospodarju«: Srečno novo leto! Remšnik. Kakor vsako leto, so nam tudi tokrat dne 18. decembra nudili šolarji naše šole lep užitek z zelo dobro uspelo božičnico. Kljub temu, da manjka naši šoli ena učna moč, se učiteljstvo ni splašilo truda in dela. Mladi igralci so zelo dovršeno vprizoriii štiri času primerne igre. Božičnica bo vsem, ki so se je udeležili, še dolgo v najlepšem spominu! Maicnberg. Une 23. decembra je bil požar pri posestniku Petru Zlatarju, po domače Ro- žiču, na pobočju vrba Sv. Treh kraljev. Goreti so začeli hlevi s skednjem, okrog 6. ure zve-: čer. Domači so ravno jedli, ko so stanovalci v Rožičevi koči opazili ogenj in takoj poklicali domače. Tudi sosedje in tržani so naglo prihiteli na pomoč in tako se je posrečilo rešiti vso živino, razven nekaj perutnine. Zgorela je krma za 14 glav živine, razhi stroji in kar je bilo v skednju. Stanovanjsko poslopje je bilo v nevarnosti, ko je prvi vir vode usahnil. Zato so morali toliko časa, dokler niso dobili od drugod vode, braniti hišo 9 polivanjem sadjevca, ki so ga izlili dva polovnjaka. Zavaro-: vanje je malenkostno, škoda pa velika, zlasti še radi tega, ker je bilo pokradeno zrno, ki so ga iz hiše sipali na prosto. — Naša prireditev na Štefanovo je bila zelo lepo obiskana: dcn mačinov lepo število, pa tudi iz Vuhreda, Brezna, Remšnika in celo iz Vuzenice 80 pri^ šli gledat igro. Igralci a da je doma iz Ljutomera, kar Je tudi raz|Odevalo njegovo narečje. Rekel je, »da ga po^ilja g. župnik Iz Starega trga z naročilom, Daj prlde g. župnik iz št. Vida še danes k bjemu ali vsaj Jutri zjutraj, Ceš, da mu ima nekaj važnega pov&dati.« G. župnik mu je bdgovoril, »da je itak ravno danes namenjen »o opravkih v Slovenjgradec in tudl v Stariirg h g. župniku.« Povabil je blapca na čaj, inlsleč, za tako dolgo pot že zasluži malo okrepčlla. Nato je hlapec odšel. Ko je šentrddekl g. župnik opoldne prišel v Stari trg, ie Je izkajalo, da g. župnik iz Starega trga li poslal nobenega blapca v Št. Vid In da je »nl tič kratkomalo nalagal šentvidskega g. tupnika, kar je prav lepo priporočilo ali rejklama za brezposelne postopače. Njegova naana pa se mu nl popolnoma posrečila, ker e g. župnik itak bil namenjen isti dan v Itaritrg. Da je g. župnika nalagal, gotovo ni el dobrega namena. imarje prl Jelšah. Naša obširna župnija jjfeje precej nad 4000 prebivalcev in je razSeljena na dve občini: Šmarje trg in, Šmarje okolica. Ob novem letu smo napravili hilanco in ugotovili naslednje: krstov je bilo 97, v zakonski jarem jib je stopilo 32 parov, umrlo pa nam jib je 67 Zadnji med umrlimi in prvi med onimi, ki so se v novem letu podali tje gori na »Piklenčevo njivo« na počitek do sodnjega dne, je Ernst Brinšek iz Bobovega. Bil je sin nekdanjega našega v resnici krščanskega nadučitelja in vzornega organista Jožefa Brinšek. Študiral je na mariborski realki, pa je radi bolehnosti tik pred dovršitvijo te šole izstopil ter do svoje smrti bival na svojem očetovskem domu. Z Bogom spravljen je izdihnil na Silvestrov večer ter bil ob lepi udeležbi župljanov prvi torek novega leta pokopan. Naj v miru počiva! — 0 krščanskem življenju naših faranov priča tudi dejstvo, da jim je bilo v pretečenem letu pode.jen.h blizu 23.000 sv. obhajil. Silno veliko je k temu razveseljivemu pokretu pripomoglo apostolstvo mož in fantov, ki so svojo prvo mesečno nedeljo obhajali vselej v velikem številu in s vapodbudno pobožnostjo. Bog nam jib ohrani tako dobre in vztrajne tudi v novem letu, pa bomo v tako tesni zvezi z Jezusom veliko lažje prenašali težko krizo sedanjega časa. Stoprce pri Rogatcu. Staro leto se bliža h koncu. Kakor drugje, smo tudi tukaj proslavili Slomšekovo 701etnico smrti, združeno z narodnim praznikom ujedinjenja. V ta namen je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo, nakar se je vršila slavnostna akademija naše mladine na šolskem odru pod vodstvom naše neumorm upraviteljice ter vzgojiteljice g. E. K., ki je razložila pomen narodnega praznika proklamaoije združene države Jugoslavije,nakar so otroci zapeli himno »Božje pravde«. Nato je prešla gdč. E. K. na proslavo 701etnice smrti Slomšeka ter v temeljitih besedah opisala življenje Slomšekovo od zibelje, ki mu je tekla na Slomu v našem srezu, od pastirja do škofa, kot prosvetnega in kulturnega delavca, kot narodnega buditelja, pisatelja in pesnika, kot ustanovitelja naše slovenske narodne šole v časih, ko je v uradih in šolah bil slovenski jezik zaničevan in zavržen. Povdarjala je, kako je škof Slomšek že takrat na severni meji škofije postavil mejnike proti bivši nemški Avstriji in tako pomagal graditi temelje naše države Jugoslavije. Po končanem govoru 80 nastopali šolski otroci na odru in zapeli nekatere Slomšekove pesmi. Sledila je igra: Veriga, Neubogljivi, Jeza nad petelinom. Cela proslava je bila prisrčna in podučljiva, v veliko zadovoljstvo občinstva. Tiojane pri Vranskem. Nepričakovano je umrla v bolnišnici v Ljubljani soproga meseca marca m. I. umrlega veleposestnika in trgovca Konjška, gospa Marija Konjšek. Kako je bila rajnka priljubljena, je pokazala zadnja pot na pokopališče v Št. Gotard. Pokojnica nam ostane v neizbrisnem spominu. N. v m. p.l Kolovrat. Mater zemljo je za vedno zapuatila Marija Raspotnik iz Podlipovice. Bila je najstarejša župljanka župnije Kolovrat. Učakala je častitljivo starost 93 let. Naj ji sveti večna luč, preostalim naše iskrene žalostinke! Medija-Izlake. Božični prazniki so za nami, a letos bolj skromni kot druga leta. Naši nadebudni smučarji z veliko nestrpljivostjo ča-. kajo bele odeje in ao njihove dilce že dobro pripravljene. Letos ee bo gotovo uresničil že. znani pregovor: Zelen Božlfi, bela Vel. noč, Želja vaeh je, da pride leto 1933 brez apram stva znanke: krize, ker smo Je ie sitl. H kon-t cu želim vsem prijateljem, naročnikom in čl< tateljem srečno leto 19331 Otvoriiev 2100 m dolgega in 6.75 m širckega tunela pod reko Sehelde v mestu Antverpen. Predor je otvoril belgijski kralj z ministri.