Vprašanja in odgovori. Dru(*o vprašanje. Kaj naj ukiene šolsko vodstvo, ako je g. katehet zadržan v določenem času verouk poučevati. (G. D. B.) Odgovor. Ker so na ljudskih šolah g. katehetje v prvi vrsti nastavljeni v duhovnein pastirstvu, se mnogokrat pripeti, da je g. katehet po svojem poslu zadržan verouku določeno uro poučevat priti, kakor se je pri Vas letos že 18krat zgodilo. Razume se, da g. katehet tak slučaj kratkim potem g. učitelju naznani v to svrho, da otroci ne ostanejo sami in da on kak svoj predmet v tem času poučuje. Nasprotno pa g. učitelj kak drug dan odstopi svojo uro g. katehetu. Ako pa g. katehet ne nadomesti zamujenih ur med letom, marveč inisli to storiti po končanem šolskem letu, torej v počitnicah; tudi prav, samo da s tem on prevzame tudi vso odgovornost nase. Kar se pa tiče ur, ki bi jih imel g. učitelj vsled tega na dobrem, se število šolskih dnij seveda zaradi tega ne more prikrajšati, k večjem če se otroci malo prej odpuste domov; sicer pa marljivemu učitelju učnih ur brez tega vedno primanjkuje in te ure prav dobro porabi, ker mu jih po praznikih, medletnih počitnicah, boleznih, sejmih itd. mnogo odpade. Tretje vprašaiije. Na neki novi šoli so uživali dotični učitelji vodje skozi 12 let kot prosto stanovanje štiri sobice (jedno kot jedilno shrambo), sedaj so pa nekateri občani vložili prošnjo, da iina dotični vodja njim odstopiti dve pritlični sobi v stanovanje cerkvenika, ker je baje na tem mestu nekoč stala mežnarija in ob priliki gradenja novega šolskega poslopja bila razdrta. Kaj je šolskemu vodstvu storiti? (G. D. J.) Odg-ovor. Ako je od navedenih sob jedna jedilna shramba, tedaj nima stanovanje štirih sob, nego le tri. Ako bi Vam torej dve (pritlični) sobi vzeli, potem Vam ostane samo jedna soba v stanovanje, kar pa ne zadostuje zakonitim določilom. § 33. de- želnega zakona od dne 29. malega travna 1873 št. 22 določuje, da ima vsak ravnatelj (vodja) pravico do stanovanja iz dveh sob in potrebnih zravenskih prostorov. Kot tak prostor se šteje tudi jedilna shramba. Torej bi imeli za stanovanje le jedno sobo. Če je stvar taka, sklicujte se ob p:avem času na pristojnem mestu na ta paragraf. Sicei- je pa mnogo od tega odvisno, kako je šolsko poslopje vknjiženo v zemljiško knjigo, ima li mežnarija kako služnostno (servitutno) pravico do poslopja. Če bi se končno mežnarijo spravilo v šolsko poslopje, moralo bi mežnarjevo stanovanje popolnoma Iočeno biti od drugih šoli pripadajočih prostorov, kajti § 3. odstavek 5. ministerskega razpisa od dne 19. raal. srpana 1875 št. 2868 določuje: ,Ako se ima šolsko poslopje porabiti tudi za druge namene, tedaj ima prava šola ločena biti od drugega poslopja popolnoma, tako da nimata ne vhodov ne stopnjic jednih in istih". Četrto vprašanje. Kaj naj šolski vodja stori kot zastopnik šole v krajnem šolskem svetu, ako predsednik krajnega šolskega sveta noče šolskih zamud zakonito rešiti in potrebnih kaznij nasvetovati, ker se kot gostilničar ljudem zameriti boji, vsled česa nekateri otroci niti vsakdanje, še manj ponavljalne šole ne obiskujejo, akoravno so njib roditelji vsak mesec zaradi neopravičenih šolskih zamud naznanjeni. Ako se šolski vodja sklicuje na zakon, prerado se mu odgovori: nKaj zakon, za nas je neizpeljiv". (G. D. J.) Odgovor. Vestnemu učitelju je zelo ležeče na dobrem obiskovanji šole, kajti od tega so tudi učni uspehi odvisni. Njegova dolžnost je torej, da si prizadeva šolsko obiskovanje izboljševati. Kdaj pa se more reči, da je učitelj, oziroma šolski vodja v tem oziru storil svojo dolžnost? Odgovor: 1. Če učitelj pri pouku in vzgoji sicer resno a vender ljubeznjivo občuje z otroci tako, da si pridobi njihova srca in otroci sami radi dohajajo v šolo, ker si s tem pridobi tudi naklonjenost roditeljev do sebe in do šole; 2. če šolske zamude vestno zabeležuje in neopravičene redno izkazuje krajneinu šolskemu svetu; 3. če v krajnem šolskem svetu tudi to vestno zastopa. S tem je po našem mnenji učitelj izpolnil svojo dolžnost in ni dalje odgovoren, ako je šolsko obiskovanje vender slabo, ker daljna odgovornost pripada krajnemu šolskemu svetu. K tretji točki bi le še omenili, naj učitelj v slučaji, da krajni šolski svet redno prezira njegove nasvete in ne stavi zasluženih kaznij, v seji krajnega šolskega sveta zabteva, da se njegova izjava v tem oziru postavi v zapisnik. Če je slabo šolsko obiskovanje vzrok nepovoljnim učiiiin uspeborn, naj si sestavi učitelj poseben zapisnik, iz katerega se razvidi, koliko neopravičenih zanrad ima vsak otrok in koliknkrat je bil naznanjen. Ta zapisnik naj izroči ob priliki inspekcije gospodu nadzorniku, kateri se pri okrajnem šolskem svetu na tej podstavi lahko prcpriča, ali je krajni šolski svet. storil svojo dolžnost glede šolskih zamud ali ne in tain stavi svoje nasvete. — Sicer pa opozarjamo na naš odgovor na deseto vprašanje v vlanskem letniku ,Učit. Tov." str. 125. Peto vprašanje. Zakaj ,Učiteljski Tovariš" na zlobne napade ,Riinskega Katolika" ničesar ne odgovori? Qui tacet, consentire videtur! Kdor napada učiteljstvo na Primorskem in našo .Zvezo", isti gotovo tudi blati stanovsko čast učiteljstva na Kranjskem. (G. D. J. v Č.) Odgovor. Z ,,Rimskim Katolikom" se sicer doslej še nismo bavili, pač pa z goriško ,Sočo", ko je bilo nje uredništvo še v tistih rokah, kakor ,Rimski Katolik", in sicer v lanskem letniku na' str. 64., potem na strani 76., 77., 109., 110., 120., 175. Doposlal se nam je tudi ponatisek dr. Romihovega odgovora ,,Rimskemu Katoliku" iz -Popotnika". Ponatisnili ga pa nismo, ker nimamo navade po drugih listih ponatiskovati, ker bi bil ta odgovor, ki je bil vrhu tega t.udi v jednem naših dnevnikov ponatisnjen, v našem lisl.u že pi-ekasno prišel in ker se je stvar v prvi yrsti tikala .Zveze", nismo se čutili upravičenimi razpravljati jo v našeni listu, ker je ,Popotnik" glasilo -Zvezino". Kar se pa tiče razmerja med nami in .Rimskim Katolikom", držati se mora .Učiteljski Tovariš" kot glasilo ,,Slovenskega učiteljskega društva" načel tega društva. V tem oziru pa opozarjamo na poročilo o zadnjem občnem zboru v drugi in denašnji številki -Učit. Tovariša": ,,Na podstavi obst.oječih zakonov (katere je potrdil presvetli cesar in na katere smo vsi prisegli — in prisega nam je sveta) hoče društvo delovati v jedinosti z vsemi faktorji, ki so z vzgojo in šolstvom v dotiki, v korist narodu, šolstvu in učiteljstvu". Posebno opozarjamo na konec tajnikovega poročila. Ta občni zbor je bil prav dobro obiskan; kolikor se mi spoininjaiuo, udeležilo se ga je toliko društvenikov, kakor doslej še nobenega ne. Zbor je poročilo z odobravanjem vzel na znanje. Na dnevnem redu so bile tudi želje glede ;vsebine in uredovanja društvenega glasila. Ker še o vprašanji, ki nam ga stavi gospod tovariš, ni nikdo oglasil, smatramo, da se poslopanje .Učiteljskega Tovariša"ujema z društveniini načeli. Kot lojalni državljani se v šolskein vprašanji ravnamo in se moranio ravnati po zakonih, na katere smo pred Bogorn prisegli. V prisegi smo se izrecno zavezali, sveto in trdno izpolnjevati državne osnovne zakone, kakoi- tudi sploh vse zakone in odj-edbe predstojnih oblastev. Ako ,Rimski Katolik" pozivlje kranjske učitelje, naj se oklenejo ,,Učit. Tovariša", svetuje jim s tem, naj podpii-ajo list, ki se v vsakem oziru ravna po zdaj veljavnih šolskih zakonib, katere ravno .Rimski Katolik" strastno pobija. A to je stvar, ki briga njega, ne nas. Mi smo prepričani, da je ,,Učit. Tovariš" na poti, katero hodi, najmenj udvisen od strankarskih teženj in naporov, in da svojemu stanu največ koristimo, ako list uredujemo tako, kakor smo ga doslej. Odločno pa obsojamo učiteljstvu sovražne napore, a vedno brez strasti, ker smo prijatelji mirnega dela in odločni nasprotniki strankarskih prepirov. A. Ž.