Veliko Berilo
i ti
Pogovorilo.
—O ii®—

Veljajo zvezane v platnenem j herbtu 34 novi
V Beču, 1856.
Troskom c. k. prodavnice šolskih knjig.
\ javnih šolah seje, ako ministerstvo uka in bogočastja izjeme ne dovoli, samo predpisanih, s štempelnom šolsko-knižnega prodaja zaznamovanih bukev poslužiti. Tudi ne smejo višje cene biti, kakor je na pervem listu postavljena.
1. J u t e r n e sonce *).
1. Tema po noči zemljo pokriva, in vse počiva, tiho kakor v smertnem spanju. Spanje in smert ste si brat in sestra. —• Dan napoči, juterna zarja se po gorah cedi, in vse oživi, kar leze in gre.
*) Pozor! Visoko ces. kr. ministerstvo uka priporoča, naj se v šoli pervega odreda seree učencov oživi za Boga in vero, za cesarja in domovino; za resnico m pravico ogreje. K temu načinu služi naj Malo b er il o. V drugem odredu naj se učeneom glava izbistri, izjasni razum in razcveto blage dušne moči, naj mladina svoj sveti poklic spozna, in pa namen toliko in takih božjih stvari po svetu. V izobraženje glave, pa tudi v nbširneji omiko serca naj služi ovo : B e ri 1 o in pogovorilo v naj potrebnejših rečeh. Samo citati, pogovarjati se z učenci pa ne, bilo bi vodo žejnemu s sitom zajemati, okno zabijati in pa temo v šolo nositi. Mladini naj sije sonce modre spoznave, naj pije željna duša čisto vodo zdravega nauka. Za to je šola.
Kakor pa daja le sonce zemlji toploto in luč, tako daja šoli pravega razsvetlenja in omike pomoč samo Bog—Jezus Kristus, nebeški ljubej otrok; in kakor je bila blagoslovljena hiša Egipčana, v koji je Jožef gospodaril, tako bo blažena le tista šola, v kteri bo Jezus vsakega nauka začetek in konec. Bratje I to učite, tako storite, in bote živeli vi, in vaši učenci. Amen !
2.	Milo juternico zvoni in budi verne k božji časti. Sonce izza gor prisije, mrak iz doline beži, in vse stvari se po soncu ozirajo, ktero jim daja toploto in luč. Veselo ptice pod nebom pojo, pisano rože po polju cveto, ribice plavajo po vodi; tudi deca po trati skakljajo, kajti je mlado jutro veselega dne. — Oh kako lepo je to! — Ali ni, kakor bi vsemogočni Bog vsako jutro vnovič svet stvaril? — Jeli nam Stvarnik ne prižge luči, naj bi spoznavali božje stvari, kako so dobre, kako lepe, in za nje hvalili Očeta, ki nam jih da? —
3.	Tema nevednosti tudi deco pokriva, dokler se ne zave, in ne poduči. Matere in pa očeta nauk je otroku juterna zarja; podu-čenje v šoli je mladenču in mladenčici živlenja luč. Hočeš lepo jutro imeti, ne smeš sonca zaležati — ne šole zamuditi. Sonce juterne nam sije samo kratek čas na dan, in kdor dolgo spi, ga zamudi; zamujenega časa pa ni nazaj.
4.	Ljubo sonce ves svet obsija, in vsako stvar osvetli; tudi mi imamo spoznavati mnogo-verstne stvari, dobrote božje. Bodimo še tako pridni in pazni, vsih darov božjih le spoznali ne bomo; toliko jih je. Štejmo po zemlji listje in travo, gledajmo po vodah ribe, po planinah zverino, perutnino po gojzdih, po hlevih domačo
živino — premislimo červov in mergolinov nepreštevilni roj, na jasnem nebu svetlih zvezdic neizmerni broj, bodemo se čudili toliki mogočnosti božji, ter hvalili Boga, kteri vse ohrani in nam vse da v hasek in veselje. To, o človek, je tvoj poklic! *)
5.	Sonce romeno hodi junaško svoj pot, in se na večer milo po hribih ozira, poprej ko svoj tek dokončaje za gore gre. Tako otroci rastejo in se postarajo, ter zavživajo, česar so se v mladih letih naučili. Sedaj je setva, nekdaj bo žetva. Kdor po malem seje, bo tudi po malem žel; kdor pa obilno seje, ter se prav pridno uči, bo na svoje stare dni obilno dobrega žel. Tudi serec in babela gledata rada v svoje mlade dni nazaj, ker je mladost živlenja sladkost, ako se modro in pa pošteno zavživa.
6.	Pridejo oče, doidejo mati iz daljnih krajev domu, veselo jim deca naproti gredo, rekoč: Ljubi atej! draga mama! ka ste nam prinesli dobrega? — Skoraj skoraj bo došel tudi Oče nebeški po nas: zdaj bo ovega, zdaj bo unega zaklical; v kratkih letih bo vse k sebi vzel. Kaj pa nam bo dal? Kar si bodemo zaslužili; kar človek seje, to bode žel. Deca!
*) Kaj je človekov poklic?
dokler nam sije sonce juterno, brez utiudenja pridni bodimo; sonce juterno nam sije samo kratek čas na dan.
2. Modrost.
1.	Ni na svetu boljšega blaga, ni nobena stvar tako draga, kakor je sveta modrost. Ona, mladih dni lepota, je tudi starosti dragota; njo oskerbi si, mladost!
2.	Modrih naukov se učiti, sveto čednost si svojiti: to mladini da modrost. Ona se nam ne postara, tudi tat za njo ne mara; večna je njena vrednost.
3.	Bode enkrat vse minilo, nas posvetno zapustilo, nam ostane še modrost. Tam med angeli častila se modrost bo, in delila nam nebeško visokost.
3. Sv. Lovrenc Justinian in njegova nevesta.
Svetemu Lovrencu Justinianu, nade polnemu mladenču plemenitega rodu v Benetkah, se je prikazala, kakor nam sam pripoveda, v podobi častitljive device božja modrost. Svetleje od sonca je bilo njeno obličje, prijazne nje besede, s kojimi je nagovorila mla-de.nča, rekoč: „Pokaj se daš motiti posvetnim
stvarem, preljubi moj, in jim svoje serce dajaš, veselja in miru pri njih iskaje? Le jaz imam, česar ti želiš; pri meni najdeš stanoviten mir in naj slajše veselje že[na ovem svetu. Blagor ti, če mene izvoliš v svojo nevesto.*
»Kdo si pa ti, nebeška prikazen?" mla-denec veselo zamaknjen popraša. Pohlevno mil ona odgovori: „Jaz sim božja modrost, Očeta nebeškega izvoljena hčer. Vclovecila sim se ljudi izveličati; in kdor mene najde, živlenje najde, in bo izvelicanstvo od Gospod Boga prejel. Juternja, kojo tebi prinesem, je svete vednosti čisto zlato, in moja lastina je vesela večnost v svetem raju Najvišega." To izgovorila, in zginila je; njegovemu sercu pa je sveto željo zapustila po božji modrosti. Od veselja in ljubezni mu je serce gorelo vse žive dni do te nebeške neveste, ktero je iskal in srečno našel. Izrastel je imeniten mož, dušni pastir, in je sedaj svetnik v nebesih.
Mladenci! deklice! si ne bomo izvolili ravno te svete družice tudi mi? — Ona bodi naša družica — naša vodila sveta modrost!
I. Spoznava sveta.
4. Popis zemlje eploh.
1. Bog je svet k svoji časti stvaril, in nam zemljo v prebivališče dal. Vidno nebo s soncom, z mesencom, in zvezdami brez števila, in pa zemlja s svojimi stvarmi se beli svet zove, veličastna dvorana božja, ki nam Stvar-nikovo vsemogočnost in modrost očitno kaže.
§. 2. Zemlja, na koji bivamo, je terdo oblo, neprezorna krogla, ki v zraku plava, in se vsako leto enkrat okoli sonca—vsakih 24 ur pa krog svoje osi osuka. Ona stran, ktera se k soncu oberne, ima dan, nasprotna ima noč; kajti zemlja svojo svetlobo od sonca dobiva. Daje zemlja okrogla, naj se nam ravno ne vidi, nam ljudje pričajo, kteri so zemljo obhodivši se iz enega kraja (ravno) po morju podali, in so (ravno) od nasprotne strani na pervi kraj
1) V koliko dneh je Bog svet stvaril? — Zakaj je Bog svet stvaril? —
do »K; kar bi ne bilo mogoče, ako bi zemlja ne bila okrogla. Tudi se lohko sami prepričamo, kako na veliki ravnini hribje, drevje, stolpi in hiše nam vproti rastejo kakor iz globovine; kar bi ne bilo, naj bi vsa zemlja ravna bila.
§. 3. Suhe zemlje je le četerti del, ki ima visoke gore in globoke doline ; tri dele zemlje voda pokriva, in se v morje, jezera, reke, potoke in vire ali studence deli. Voda je velika božja dobrota 7,a pili, za umivati in za kuhati. Brez vode bi sterneno ne rastlo na polju, bi se Iravniki ne zelenili, bi ne rodilo drevje po sadunosnikih. Kako malo pa vodo obrajtamo, dokler je obilno imamo! Le kadar od dolge suše zemlja razpokana po dežu zeva, polje vene in drevje omaguje, ljudje in živina veliko žejo terpe, prosimo Boga za pohlevnega deža.
§. 4. Suha zemlja se razdeli v pet velikih delov sveta. Pervi je E ur o pa, v kojem mi bivamo; drugi se imenuje Azia, v kterein je bil pervi človek stvarjen, in nam Izveliear rojen. Tretji del se aove Afrika, kder je naj hujša vročina. Četerti del je Amerika, ktero je verli mož Krištof Kolon leta 1492 našel. Nam je ravno nasproti, in ima noč, kadar je pri nas dan. Peti del se veliAustralia
ali Oceania, otokov množina, koje so v novih časih barkovci našli. Pervi trije razdelki zemlje se zovejo stari — poslednja dva novi svet. Naša Europa je sicer naj manjši pa naj lepši, in do sedaj tudi naj srečnejši del sveta, v kojem je pojas ali podnebje naj bolj zdravo, zemlja naj gorše obdelana, ljudje naj bolj omikani ali izobraženi, in sveta vera naj bolj razširjena. Zalibože, da veliko Europejcov to svojo srečo premalo spozna in obrajta!
§. 5. Svet razdelimo v štiri poglavitne strani. Oberni se v kraj, kder se nam zjufrej sonce prikaže, imaš pred seboj vzhod ali jutro, — za seboj zahod, zapad ali večer, — na desni poldne ali jug— na levi polnoči ali sever. Učeni možje so razmerili zemljo v 360 stopov (gradov). Vsaki stop ima po 15 nemških milj. Zemlja ima, za obhoditi nje krog, 5400 nemških milj. Naj višji gore na zemlji so kakor zerna peska na krogli, naše jezera so kakor kaplje na vedru vode. Tako velika je, pa vendar ni veča od pike v širjavi stvarjenja! —
§. 6. Ljudi na zemlji črez en tisuč ali tavžent milionov živi, ki razne podobe, svoje različne šege in verozakone imajo, in mnogovrstne jezike govore. Veliko ljudi je po svetu ~*)" Klima,
omikanih in podučenih, pa še veliko več divjih, ki v temi nevere in kri\overe žive, in še Stvarnika svojega prav ne poznajo. Najde se sirovih narodov, pri kojih ljudi kakor pri nas živino prodajajo, pa divjakov, ki clo človeško meso jedo. Omikane ljudstva poljsko delo in živinoreja redi, divjake pa ribji lov in lov zverine. Rokodelstvo in obertnija ste le pri omikanih ljudeh doma.
§. 7. Ljudje, kteri po enih krajih v družbi žive, se imenujejo ljudstvo, p. austrianske ljudstva. Ljudje, kteri en jezik govore, se imenujejo skupej narod, p. slovenski, nemški narod. Dežela, v koji smo rojeni ali prebivamo, je rojstna ali materna dežela, očetnjava ali domovina; njeni prebivavci so med seboj deželjani ali domorodci, in rodoljubi, ako svoj rod ne le v besedi, marveč v djanju ljubijo. Kakor razni so pa po svetu ljudje, ter ni človek človeku clo enak, smo saj vsi otroci Očeta nebeškega, bratje in sestre med seboj, naj se pošteno ljubimo in drugi drugim pomagamo, k časni sreči in v izveličanje večno.
5. Popis Europe.
§. 1. Imamo obraze ali podobe zemlje, ktere imenujemo zemljevide, v kojih vidimo
lice zemlje, morja, jezer, hribov in dolin, rek, kraljestev in dežela, to da v lični, mali postavi. V zemljevidih se meri podoba zemlje po dolgem s čertami navzgor, po širokem s čertami poprek, da se najde, pod kterim stopom ali zobom bivamo. Po tem računa je Austriansko med 42. in 51. stopom ali zobom severne strani. Na zemljevidu se lice suhe zemlje v dve plati razdeli, na pervi je stari svet, Azia, Afrika in Europa; na drugi plati je novi svet, Amerika in Australia. Spodobi se od vsakega dela sveta kaj vedeti.
§.2. Europa je naj manjši del sveta. Ljudje so beli, marljivi in zastopni, kraji zdravi in rodovitni. Europejci so po večem kristiani, pa tudi Zidovi in Mahomedanci. Pre-bivavcov Europa blizo 255 milionov ima. Po jeziku je naj več Slovanov; po tem so Nemci, Angleži, Lahi, Francozi, Spanjoli, Vogri, Turki.. Gerki, i. t. d. Potreba nam je naj poprej svojo ljubo domovino, austriansko cesarstvo, spoznati, v ktero nas je Bog postavil, naj bi srečno živeli, in se za veselo večnost pripravljali.
§. 3. Austriansko cesarstvo ima 12.237D milj prostora, in broji nad 38.333,000
1) Poglej : obraz cele zemlje v dveh polokroglah, ki se v Ljublani dobi.
stanovnikov, ter je Za Rusovskoj naj vekša deržava v Europi. Vse dežele austrianske so v srednem, zdravem podnebju, in imajo mejaše v sončnem vzhodu Rusijo in Turčijo, od juga Turčijo in jadransko morje, papeževe deržave, Vojvodini Modeno in Parmo, pa sar-dinsko kraljestvo; v zahodu Sardinio, Švaj-carsko in Bavarsko, od severja Saksonsko, Prusko in Rusovsko. Mnogo kronovin (dežel austrianske krone) je; one so: spodnja Austrianska, ktere poglavitno mesto je Beč ali Dunaj, v kojem prebiva 477,876 stanovnikov. Beč ima 36 predmestij, 13,745 hiš, veliko verlih poslopij, učilišč in blagotvornih naprav. Zgornja A u s t r i a, v kteri je glasno mesto Line na desnem bregu Dunave. S a 1 c-b u r ž k a kronovina, v kteri je Salcburg glavno mesto, in sedež nadškofa. V teh kro-novinah je beseda nemška.
§. 4. Štajerska vojvodija se razdeli v tri kroge. Poglavitno mesto je Gradec, ki ima 50,000 prebivavcov. Mariborg in Bruk sta sedeža krogov. V mariboržkem kroži po
4) Kako se imenuje naša domovina ali očetnjava ? kako naše cesarstvo ? — V kterem delu sveta je ? — Ktere dežele so nasej sosede ? Iz kterih krajev nam sonce vstaja -— zahaja? — po zimi — po letu ?	,nfina w
slovensko govorijo, v unih dveh pa nemško. Vojvodija Krajnska, ktere poglavitno mesto je Ljub lan a, v kteiem 15,000 ljudi prebiva. Po Krajnskem sploh slovensko govore. Koroška vojvodija ima poglavitno mesto Celovec, kder 12,600 ljudi prebiva. Beseda je po krajnski strani slovenska, po Tirolski in gornji Stajarski pa nemška. Primorsko-Goriška krono-vina ima glavno mesto Ter s t; po tem je Gorica, sedež nadškofa, blizo Soče. Beseda je po večem slovenska, pa se tudi veliko laško govori, posebno po mestih. Blizo Gorice za teržaškem morjem je stalo staro, imenitno mest» Oglej, kterega je grozovitni Atila, kralj Hunov, šiba božja imenovan, razsul. Tirolska kronovina za Koroškoj leži, in je silo gorata dežela. V severnem Tirolu, kder je beseda nemška, je glavno mesto Inspruk. V južnem je beseda po večem laška. V tem kraju je imenitno mesto Trident, v kojem se je vseobčen cerkveni zbor od 1545—1563. leta obhajal, in se sveti Tridentinski zbor imenuje.
§. 5. Slovita kronovina Austrianska je Vogersko ali Madjarsko kraljestvo,v kojem so glavne mesta Budim in Pešt, Požun, Ostrogon i. t. d. Kremnica in Sčavnica ste dve kraljevi mesti, v kojih se naj gorše zlato v Europi koplje. V južnih krajih Vogerske je
vojvodina Serbska in temeški B a na t, kder «o mesta Temešvar, Karlovci in Novisad. Na sončnem vztoku leži Erdelj. Na južni strani Vogerske je kraljevina Hervaška, z glavnim mestom Zagrebom, Slavonska in Dalmatinska. Beseda je v teh kronovinah sploh ilirska; v Dalmacii za morjem se po mestih tudi laško govori.
§. 6. Imenitna krono vina je Češko kraljestvo (SSoljmeit), v kojem je poglavitno mesto Praga. Beseda je po večini češka, pa tudi po mnogih krajih nemška. Hališko kraljestvo (Galicia, Lodomeria in Bukovina). V Hališki kronovini je glavno mesto L v o v. Beseda je tu poljska. Mora vi a, kder so znane mesta Berno, v kojem se veliko sukna stori, in pa Olomuc. V tej kronovini je beseda večidel češka.
§. 7. Prelepo kraljestvo je Laško, (ita-Iainsko), Benečansko in Lombardia. Glasovite mesta so Milan, Benedke ali Mletke, na otocih v morju zidane ;Padova,Verona,Mantova, Videm. Beseda je sploh laška ali italianska. — Vse te kronovine, mnogoterih narodov domovine se kakor sestre derže, in store slovito deržavo austrianskega cesarstva, dota našega svetlega cesarja.
§. 8. Vode po austrianskih deržavah naj
imenilnejše so Donava, ktera iz Nemške memo Beča po Vogerskem na Turško teče, in se v černo morje i/.liva; Mol dava ali Veltava in Laba na Češkem, Tisa na Vo-
v
gerskem. Po Stajarskem teče Mura memo Gradca, Drava iz Tirola po Koroškem pri-dere in memo Mar.borga na Hervaško gre. Sava po Krajnskem pride, na Hervaško gre, in se pri Belemgradu z Donavoj združi. Manjše reke so po Slovenskem Savi na, ki memo Celja teče, Kulpa na spodnjem Krajnskem, Soča za laškoj Goricoj i. t. d. Po vseh teh vodah vozijo na parobrodih, ladijah, šajkah in flosih žito, vino, les in mnogo drugih kup-čijskih stvari. Velike jezera so na Vogerskem Blatno in Nižidersko jezero, na Laškem Komo in Lokarno, na Koroškem Celovško, na Krajnskem pa čudno cirk-niško jezero, ktero-po letu vsahne, po zimi pa nateče.
§. 9. G o r e in planine so po austrianskih deržavah velike; posebno gorati kraji so Tirolski, Salcburški, gorno Stajarsko, Koroško
8)	Ktere reke m potoki so v našem kraji? Kde izvirajo ? kamo tečejo ? i. t. d. kako se loči voda od reke — potoka — studenca — studenec od vrelca? Kaj je jezero ?
9)	Ktere gore — hribe — griče ali holmce poznate
in Krajnsko. Po Laškem in Vogerskem so velike ravnine. Naj imenitnejše planine so na Češkem rudne gore na saksonski, in Ker-konoše na Slezki meji. Na Vogerskem so velike karpaške gore, na Koroškem, Tirolskem in gornem Štajarskem so visoke planine s svojimi snežniki. Naj visi snežniki so na Koroškem Zvonik, in na Krajnskem Triglav, V sredi slovenskih krajev se razlega košato Pohorje, rodovito pogorje na desni strani Drave, ki ima veliko lesa, železne rade, marmora, pa tudi dobrega vina. Naj rodovitnejše so vesele Slovenske gorice, na kojih žlahna vinska terta raste.
§. 10. Blaga mnogoverstnega Austriansko toliko pridela, in pa tako vrednega, da ni deržave na svetu Austrianski enake. Za tergovino ali kupčijo imamo železnice in druge ceste po suhem, barke in parobrode po vodah, da se blago lohko iz enega kraja v druge pošilja. Zlato in srebro kopljejo na Vogerskem in Erdeljskem, cin na Češkem, svinec na Koroškem, živo srebro v Idrii na Krajnskem. Dobro železo se na Štajarskem in Koroškem
10) Po koterih cestah pri	vas vozijo? Kako se loči
železnica od drugih	cest? Kdo popiše barko? ladijo? i. t. d.
Veliko Berilo.	2
najde. Sol napravljajo posebno v Salcburškem. v gornem Austrianskem in v Velički na Hali-škemjpa tudi se veliko morske soli iz jadranskega morja dobi.
§. 11. Vina in žita se po Slovenskem in Nemškem v dobrih letinah čez več pridela in v druge kraje prodaja. Poljsko delo, živinoreja, rokodelstvo in obertnija po austrianskih deželah cveto. Tudi za šole in za omiko ljudi se skerbi, naj bi srečno in veselo kakor otroci ene velike rodbine živeli, cesarske postave spoštovali, in dopolnili zvesto dolžnosti poštenih deržavljanov.
§. 12. S vitli cesar *), samovladar, naj vekši deželski oblastnik, imajo v Beču svoje ministre, v vsaki kronovini pa svoje namestnike: kakor so cesarski namestniki v Gradcu, v Ljublani, v Terstu, v Celovcu i. t. d. Vsaka kronovina ima svoje kroge in obsege, pa tudi svoje cesarske uradnije, ktere za blagost ljudi, za ljubi mir in za pravico skerbž.
§. 13. Hočemo v lepem miru veselo in srečno živeti, imamo biti svetlemu cesarju iz serca vdani, kakor otroci skerbnemu očetu,
11) Po kterih austrianskih deželah gre železnica? Kdo pove naj imenitneje mesta po železnici? Ktere ceste so V našem kraju? Kako imenujemo svitlega cesarja?
pa tudi svoji deželski gosposki pokorni, kakor nas sveta vera uči, ki pravi: „Vsak človek bodi vekši oblasti podložen; zakaj le od Boga je vsaka oblast, in vsi kteri imajo oblast, so od Boga postavljeni. Kdor se tedaj oblasti zoperstavlja, se božji volji zoperstavlja." Rim. 13, 1—2. „Bodite tedaj vsem človeškim stvarem zavoljo Boga pokorni; bodi si kralju, njemu naj vekšemu, ali oblastnikom od njega poslanim v strahovanje hudodelnikov in v hvalo pravičnih. Tako je volja božja, da z dobrimi deli usta zamašite nespametnim in neumnim ljudem, kakor prosti, pa ne kakor taki, kteri imajo prostost v zagrinalo hudobije, marveč kakor služavniki božji." I. Petr 2, 13 — 16
14. Duhovska gosposka za naše kraje so, pod naj višim poglavarjem rimskim papežem, nadškofi v Saleburgu in v laški Gorici. Škofi so v Gradcu, v Ljub lani, v Terstu v Celovcu in pri sv. Andreju na Koroškem. Za njimi so dehanti, fajmoštri in njih pomočniki. Vsak kraj ima svoje dušne pastirje, kteri za podučenje, za božjo čast, in za izveličanje varnih skerbe. — Sveta katolška vera je po austrianskih deržavah naj perva, in katoli-
14) Kdo mi ve na zemljovidi pokazati naj imenit ieje mesta, vode, gore? i. t. d.
čanov naj vekše število; je pa tudi Staro-v6rcov, Lutranov in Judov po nekaterih krajih veliko.
6. Naša draga domovina.
1.	Vsak pošten človek ima svojo domo. vino, kojo toliko ljubi, da živlenje za njo da, ako je potreba. Naša ljuba domovina je dežela materna, prevesil kraj, kder je naša zibka tekla, kder smo perve rožice brali in lovili pisane metule. — Tudi ptičica svoje gnezdo pozna; kako bi človek svoj rojsten kraj pozabil!
2.	Slehern zelen homec ali hrib nas pomni veselih mladih dni, vsak studenc ali vrele nam pripoveduje od srečnih rajnih časov pretekle mladosti. Travniki zeleni in ledince pisane nam kažejo, kako veselo je svoje dni naše živlenje bilo. Kdo bi svoji ljubi domovini za vse to hvale ne vedel? — kdo s hvaležnim sercom za svojo domovino ne poskerbel?
3.	Naša ljuba domovina je pa tudi caro-vina, v koji srečni bivamo, je dežela, ki nam kruha da, da si ga zaslužimo, je vsak kraj, v kojem smo doma. — Pomagajmo svojemu kraju, kolikor premoremo, naj bo lepše in še gorše prebivališče prave sreče in pa zadovolj-nosti. Ne sramuj se svojega ^raja, ne naroda,
ne svojega jezika, kterega so te tvoja ljuba mati naučili. Beseda materna je živa priča ljubezni materne; kdor njo zataji, matere vreden ni.
4.	Brani svojo domovino, z njoj tudi celo carovino zunanjih sovražnikov, kteri z orožjem pridero hrame in m6sta palit; varuj tudi sebe in vse svoje skrivnih zapeljivcov, kteri deželane podpihujejo, na tihem ljudstvo puntajo nad poglavarje, kralje in cesarje, ter strašnega razboja ogenj v streho nosijo. Taki prerokovavci, sleparski oznanovavci stare pravde, so naj nevar-neji sovražniki občinske sreče domovine. Svobodo , enakost in bratinstvo oklicujejo, za ubogo slepo ljudstvo pa železje kujejo, da se Bogu usmili!
5.	Bog nam daja kralje in cesarje, nam pošilja poglavarje, nam gosposko daja duhovsko in deželsko. Oblasti ni, kakor od Boga. Dobra gosposka je božji dar, huda pa ojstra šiba, koje potrebujemo, če ravno zdihujemo; pokorni moramo biti, dokler je volja božja. Tudi Jezus, božji Sin, je pokoren bil, pokoren do smerti križa, in je svet s tim odrešil, nam izgled zapustivši, da ga posnemamo. — V ognji hiša pogori, v punti pa dežela. Bog nas tega varuj l Varujmo se pa tudi mi, in dopolnujmo dolžnosti do svoje ljube domovine, kakor verU domorodci, jaki domoljubu
7. Zunanje deržave v Europu
jP /.	auo/vtana/tm. aooef/
to /fnnand/a u/e ^ttt^afoAo Atye 40 ao/ht^vatAe Anonovlne t/ewt, netnoAo /eaet/o tmct. /rnetu/ne meo/a oo
•^/ffcL m (t A o i/, t^/u^a/tt-n^, e^aaova t. / t/.
— tiaAa a// JntepaovaAo A-na^eo/uo,
w Aojevn ^e tp/ctuno ■meo/a ^fen/ln, to deaet/tt u /ta/tA AvryiA o^i/oA nemaAet. V /> naoAt v/t/eztt tment/na meo/a Aeoee/a ceaAce, Jio^aAtv, fice
/ttr/t' nem&Att ume j,	-vudAt oA/tta/e
oo /t*t/t za/t A#tyt za členom, t'meni/nty *eAty, At neAo/tAo met/ fflffemaAtm *it
&i<ancozAt'm /eoe. ^inent/ne med/a <*a
/. t/.
ijP 2.	i*et/t nentj/e zenice aa
ote.^aonaAo, utV/em/evoAa in Aanoue-A»a^ea/ua, tn nec e/*uyt'A <matyat'A
t/ervetv.. ^/ceaone/e	snet/rt aa ti /t/i ^■na*t/etnt/^ttotf ^/anja^t,
jta »fi	£oyem /fi/tt
/e/m S&/3 o/ave/ee	/it/Aet s 'j^Sr/Zio/eenom.
^ati nema/.*m movjemje 'z&cenea, .^'uet/tM tn ffipaMejta. c$to/c oononemu Mt/tac/tt ao. fflSa/ctnt/fer, cffie/jeu, ert con/io, « Afjem	t meni/no me't>/o
^cm-iz.	'^/eva/am //rt ueeettnt ■i/vant
je -^uajcava^o, za /om/tavc/a/i o t/eze/& aavt/tna^a /iva^eo/uo.
^ ojioe/nem J£u<>Aemjeau ney-t'mene/nye f/enzaue &oAKt*nt*, /t/e* je j/auna met/a	in jic^ieaeue
e/eze/e, <u	je j/auna -meo/a uaejce
Aa/o/iocena/ucc	en t/nune Imenl/ne
tnfo/ft o/onem.
■tte/o e '. /. t/. --Jitr^iezetitmi
t/evzanatnt' Jio juju je tirt^io/t/rtn•>
— 24 — , « dojeti* je ffipetjia^e j/et-uno tneo/o- ^f« ^Jeauv* ojenjJi^tje, /»/o« /tir/t »» aeoe/eano^em, o/a/rt pouce $/na.
jfi S.	uecev-nem juepam ae
^vanco-z/iiA t/e-azati -^Meneo/t/o ^fea/uo- t/eitze, « /rjem je jinj/avi/no
za/ine/a je h,w~/ujtxf<>/i(* Axet^ea/ua, en
j/aiino. tnea/a j£e'dct/iGn. - tffecj r/a/jre
<« vttrfat/tt je unj/ez^o, eno/o en <Hi//anr/,>/a ^4/a/a/c^J /na^ea/ua, na ft/a/ie/t, ti Ar je m je J/^Grit/an nerj ve/>>e mea/a //eva J/tje oez 2.(PO'0',0'0'0' >i/anaune'dou. S^nj/rze oa znaj t/ene ^rue^e, e»nene'/ne /eupavtct en /tvor/nuj e,f	t meja <>utye
/rt&/e'ne Jio <uai/i Jie/eVi r/efr/i due/a,
^	deuevjetn ae r/enzt' auo/tan-
a/e/i t/ev-zreu xu,inu>>/o cav-a/ud, /i/eno a ur je t/eze/e « Suvajte, S^zee en S^me&e^t
ezete auno
ima, t tife nap	e/enzctutz « Suno^it'.
meafet aa 'ffi-c^ie/eiKi/fuHjp, ijMat^uf*, nn	^ict ^Jtvvaictua. ^eaet/ec
^e nečem vtto/a, /e Jio^aAa i. /. t/. -
jI?	G€Ml<t/iia, »ffi/Jl or/
*n,ftt^n, A/efa t mm ,>utye r/ežt ^
IS/a
me.i/fi	toaucpKa	f/ne nc/ne
met/et >)0	St/*ene,	eua,
€./.*/. aa /uf/r r/eze/e	tn ^f/ri/te-a.
/eze	vnet/a /VK-
^ffdtuo, /r/ett ao €rftent'/n0 me.i/a. S^Čene,
V&atitn/ / f/.
8. Popis ostalih delov sveta.
j|? / S^/ventf tirfe/a c/aue<>■Hat/et, 11 X(yem aa /ft>'/l na-de' jievut a/ftnat,
6) Skos ktere dežele še gre na Rusovsko — Turško — Francozko? —
ot/ nuo ji v o/t' jtt/fu /ezt, tn <>e Suvojie na* ^HuoiKua^em t/en**', te o/o/t
m t /tonov ^ttt/t /met. ^ dvet/t met/ oexnt'm t'n /ctojuz/tm movjem na <jove Sonetna/ /av/ct </ii>ee/ova. od oaou o/fjetpa, Jto/oJia odo/a/a* —-
W Ste/e
ztt
attet/oteme/f aAim morjem atte/ct et/e ^ena t/eze/u, « A/e*€ je	//trn
Ktjem /t'/, /tvjie/, ttme<v/ en	ot/neat'lf
A/eno 40 iie/t/tfj /ficmaan fmemovu/t, zt/ttj ae J tet //toe c/?u/e<>/t<nu. ^/nuje a/bvi/e t/eze/e aa u Stf/zie trt a/t S^/ztet, Sž/fa/frt j c^evzta, //nt/tet, r~/aJitt/H(t en ue/tAo /t/erjd/o ctaavo/uo, 3/tfx/twea, en o/naone ot/tvd/e Jiua/e. ^č/e/i/e *nwne ■tKtf/e tt/e ve/e ao &ttj&et/, //bve/ttn e. /. t/. //mene/ne atit/e ^ove 40 //tnttf, fflpoved, J/?t'/anon,
tne/ €. ao	<yuefe met/t*
^e-Hu-tet/etn, <$fe//e/iem,	mrene/, Ji a
/em /ffnevnte, ^&rtmaa/	/ f/. '^/e/t/o
4/ove/erf a/cevt'^ mea/ ye	/rt/o 'Mtevvte-aenirf, r/tr ae 'tyt'X ce/o /ež4tt ntyr/e,
^a/it/an, ffi&eneue,	, vnevte e, /. t/.
2. ^ Sž/zee' aa /ft'/e nty ume/nad/e en ticenaa/e r/omtt, ovtye t/ne /ejia tx/!t/e/tene, zt/ay dO ■ue otr/e/ Jiuace, ^fttr^e ■mt*/tt/ay Jintt/ne, wece't/s-/ metnomer/ana/r. tt/e Ji a t/xaye Aveve ve ve. £%c>uenetie avoo/ctno-u, /tj^ou, en. a/anau y e ue/e/a, /ter/t ve/t/t/i en a/vetji ne'/e /teo ae ntyt/e. '/^evacana/t S^zeance ao ae necet/e/ot/aue/e /a/o/tS/e-
/	/ * ■/' / r .	•	• •	•
ce-it/iue tocete. tac /ivane -ueve yem je teyttone'/ct, Jict /ur/t ote&nte tn vtontt totect* yr'A zrtjiut/t/a.
ijP 3. S^j/vt/ir*. ae S^zee	/eze'
nam oe/	en, arfoeze 530,
tne/,	& v/m/f ■//()' mt/tonott,
^ut/t -u /eni e/e/ti otie/a Jiue/tiuu, Aopeyec
r'	•	'/j	• .
veoena yvavGui/na. fauaoaua, en ha
r •	• / ' y	/Y	./	/ ► /
11*00 ena ney	««e/n e aezele
<x> S^ejfi/ »/ ■y//f "z, n,eAt/eyna ae/neca, o ur/no Mr/oue/a. e&la/em ao r/tuzmie &un*'zea, t^^t^ '^/Ma.KoAa f/i Mo;	*t/ey <&Ha>noaz€ u
alf/ao/t €tmeya. ^ /em Anrifti	a/av.0-
o/ane/a me.)/o C/@a*/apa a/a/a, /ir/tu ^'e ou-	en za aue/a uetto
/a m fe /lc/o med/o-Ar/ev ^e au. S^u^ua/en zetie/ ('ti (*oe/. <?/e(/a?ye ernent/ne me^/t ti &ytjfi/a ti/e Cff$ett'it(i en S$/e.irtnf/nta. nt/ntpe za ntt.i uat/e a/e	t/t Jut
■matye
yMur/eoe /nanje.
— 29 —
JP OS S^tttA/ ao oba<>nye
JiuScaue, v	«e ce/e- pave jie^acetpa
jif .>/itt nrtme/e^a; Ava^i ao ne-z-r/naue en vecet/e/ou/it. Ji^tft^f, A/evtvn zavrtati ce Jivanemo, oo cevne, maAovnet/ance «n netnadope'. a/a	fe/i vstintA
ae nJad« /e/o- '^lo/o-ue «« « /tttr/e aazneo/	oo
e#oo/ane, /f^vf' Avo^at/i/e , ue/e'Ae in t/inyf' ^vazo-veVne'	t/ama •
ue/t/o	xna/*aiye S^^M^e ^e
nam Jia Se c/o- neznanih.
^JP S. S^meve^a ^e nauno na f/rutjt ji/a/e' temfle, /u/e* /fur^fe nope <naw»o A mam t/enze, en ajia/, At.r/a* mt' no/travna. S^meneAa ae v ya»n& en aeueuna	e/e/t, ^e or/ mie/t
/i vajeti « niovju, V a/ave'^ e/odnauan ae ue/e/i& t/e'iy'e'A \7nt/tanan	na^f/eo
— 30 — Jia /u(/< ■uoed- nanof/ou ^eztA&u de/v/i *n 00**1*6, ney <uec
/tca,	,	en
Sj/iunio/ot <mtyo ti Stf-mene&e' ou<ye t/e»e/e; ?i(y tiec ^e	aatnaauojfA,
«ee/etyeneX >itn e**»to-ame*€^un<>
t/enzatt.
J? ^	ement/nepae tneo/a ti
aetienne S^mene^e aa ^/aatn^/an, •^e/a-t/t/j^ict, <$foa/on,	^Oence-
favne'	oo-
f/eve/e &fxa*e/ea , J£a^i/a/a, c^ja/a-yonea, e. /. e/. S^mette'4e' oo netf tit-ooAep.ie yove,	/ur/r ney ti-eASe
tiat/e. S^matona^a tteAu ^'e ^mt' tt/oht ti motpe jtC*	J(xa/;ct.
ttot/aue'/a,	ae tie/e'<£o	oe/ene
en y oooa-ue.	tie*a/neya
SrfmevMa trna, ot/ /amo omo t/a<f*/t
— 31 —
AvOtnJier-, /(tdet/ t. /. t/. ^s/mevt/t ye tie/e/o z/a*/rt tn Medmet, ite/t'/o /to^ao/ua, J a udoa/titt ■ueo.
J. S^fta/ace/tt* m/* (^oettnra 7 vnno-■ztnn o/o/ou *> anet/t Jtv-o/e^ct ■movfct, ot/ <nee<> Jiot/ veceunttn	, ntj
Jozneje nty'f/en aue/, fy/e/tdo o/očanou Se /rt/o r/t'tyt/i, r/a o/auea */o meoa jet/o, Jiu /ae/e /Foja>/ioyeot</ /nto/tttnou 6e nt*yt/eyo /ejie /eur/e/tt.
9. Popotnikova pesm.
/. c/jtjio/nt/'JiKtt/em oev pouo, nr/ t/oma mu me m ae o/buo,- r'n /a »na h te o/o ovne, Jiouoot/ ae tnt noti aue/ otjft ve.	/u/tj aonce	o/aoy,
t/o /tno, uet/tm, /iti/ t'n	Ji a aonce
naae /o^ //tJot, tn /nt/ ntta /eJiSe
tefent.
2. t^/ /** ove/d cve//t'ct'ce, Jta ty't'/ ot*me /aoe/ioe ; Ju* nttOtA voa ye /ejiat ene/, /ade/to ■naaV/t a/tyaV vnet/.
»neo/te /ot/tw* en vdat, Jiouaot/ t/y«yac ae yavoft ■ yttz, Ji/tyc, nt'/oyaM ne yioztiam, tn uonet/ //<tr/tJtouaor/atm ocen*.
• •
3. c/y*ya//t oe o/yemtyo, /10/eja, at
na^it \iayo •yaz y*em Jia Jhi/u /t/ mem nyt'A, nae Jivuzno n jievat/ ye mtytA. t^rf/ozd ae in 00 Z0nyo, ue<*e/t ao tn tt/ty'ti • y>(f wt0nt *ao/e nozmttftn- /0 v moy< /pu/e t/omontn .
eze/tt /jfu/u, /ye /ezta , /t yeztA moy wtt yo*itwi<> /	znance mtyt
<>0 žtve, yi#ya//t mtyt ti yno/d/ <yid.
r/f/ttyem, Ji na davn tiet/na: Aje/Jwytt//t, A nam ze/t aevoe/ c^ettu/e nte/t at ze/tm, t/a A vam t/o mu, A o Jt/tc, z/e/tm.
10. Krištof Kolon in novi svet.
V&nia/o^ /So/on jft/je ntjen J/?a/ ii %/enoue, Jt-Htmava/ent. tnea/tt, tt/ojeja aa/navja <>tn. Ve/M ueoe^e trne/ je t/o mov-nanje, ae je Ji o >HKo/ewi motjt nove/ en tie/e/a o/aae/. c/?a ve/t/em iwie<>/bnaoyu wta<z /ta/ne j/cruc Ji ozn a, e/a na t/naje Jio/ont'nt /voj/e zenice emtyo /at/e >>u/t /vajt /ft'/t en ^fat^fe zvue/t. ///,/ene ae Jia a//ttn,y/em vnotje Jiot/a/e ti za/ot/ne a/yane m&ue t/eze/e e'o/a// a/e	t/a Jivevnoženja nema/
2, '/^Po/on Ji v o o t /va^e, /ar jt/je //ezo vec/e/, naj /e' m a Jtomaja/t/ Jiti *iae njejove Jiva&nje ao /t/e zad/onj/ ve M' oo , t/a oe <ma /e oanja. c^oo/ee/-ntc JirJivfdt tjfiand/eja /va^a &ert/t-■nant/a, trn /cjo//a/na /vabeča //za/e/a
Veliko Berilo.	3
■>uj Atno zaa/aue, t/te /o/t/o t/nafjen t/o/ft, C/&o/ona /ne dctv/e za t/a^no Ji a/ Jivt^ivave/e' en * t/ar'//1 Jio/ne/inem na aet/em /e/ oo^en^e/e'. 'OJeoe/a C/dne't>/o^ 3. rtujuo/a S&J/2 or/nene, en S20' moz z iye'm. tffeat/ t/ua vneoca ze Jio Seno/em moja jat/najo, /en t/nuzeja ne ucr/rja /ino v- nedo en >uot/o. Cf&e»t t/o/fen &e/en emajo, ve 4 00" m t Z' neznan epa moj rt ^tneveo/aja / a/t oe nauno- ji/ece aneccjo en Jia maja Jioteme/jf.i/e a/uane' Ji/aua/e vet/jo, aa/te zem//e ae /e ne', isf&onnavjt zaonejo o/Zaiioua/e, en nat/ C/^o/onom jor/e/tnja/t, ne/o o, u /o/t/o neoneoa Jin je zetjie^fa/, t/a /tot/o ■monaft na /noju /oneo o/ont/t, en
aa/ie zem^e ne dot/a utr/t/t ne o. (TlOooejo
r	/	>/< .	>	•	cip /
<><? ze o6enne{e en zujajo /Ifofona tt
' *' / " > • ^ / vnaje vnece, ano jem ne <ilone, fk>oion
/o/eAo^loto/aže, r/n ae /*e' t/nt^ta/en-Jmjg; en oe « Ar-eA t/n&ue/t »)ue/ct ne Jiooe odenne/e.
r/an ne^tooe, ce/t t/ttn ae ■uaty'o/ Jia tit'/yev ou/teya ne ay/et/tyo. c^ozno v- nao, //. aA/a/tna, zuvjiye tnannan cv yatnda#.Ae:	/<< J&a/iOK d/tjA na>
AanAe^i/aneya, en at/ e/a/eo oyety zay/e~
! — Ue
yiun/aye jmet/ V&a/ana oA/eAneyo , e'n
ya zet vremenaua.>ya , fen mu ^tKe\>eyay'a
uet/na ^taAanaotno. c$ne/f/ezaya ae A*ty'tt, ■a Atyem aa /tto utr/e/e, za A*cyem Jio-
n*tmtya, iie*ztya muc ne en na mor/a
/i L.
menoce.
^>t<ayt t/an, /ft/a ye S2. Aato^ienaAa,
n oa/neot'A na auAo uea/ayo, JtriA/eAney'o,
Koliko niescov in dni je bil Krištof Kolon na morji novega sveta iskaje?
*
im
vem^o /uSnyo en ^va/yo cffiapu, r/rtyf 't
zin/enpe o/#ane'/. « /e/i te/en o/o/> veo * pen-mov^ em en feritni f/*eiy eni odvcKtcen. (P/ocane toprt zva/e: &uanaJane; </&#e'<>/o^'(/&o/on	Jioa/aue) ^iano/o
dane/ena nanj zadat/*', va Jineoo t/a /o ^lana/epet /va^a, en pa eimenepe Ji a ajano/e: <!/a n S^a a t/o Jio a/oueno/e : ^/ve/e' 0t/veaene/ / v za/uri/o, t/a pa je effiop /o/i/e netiavadene vete/.
'o m (t/e ni ao ae J>venazn/e Jve/ie-iianee, po/*, *yawe /oze, Jia oeunen /a<>, ude' Jivizuner ot/ e/a/ec a/tpe, en ooajfjevo p/ee/eyo noue ^at/t. e/fya/e <>e neoo //ezo ujia/efJio/apoma 00 & t/o/tya/e en Jwy erna/e p/azeveno en /a/e oaoe # tie/e/im veoe^em it t/cev-, en ao eme/e ^/j/ianeo/e va /opoue ev vtao/e/ ne/ea. fy/ee/e'/e , /a/o oe Jio vcja<>/t onteje^o,
aa/ennte) en /a vaa/t<>yii ude, /o /te /netit* f, ita/ne/e/e, o/ a/*cerfu	Jiooe/tna
Aa /<yi zay*ome.	#ea ao -mta/ife',
t/a aa /tarjf&M A tye'm r/aa/e, t'n ao
nrir/t a/ney/t.
'ene ft
<7&o/onye oe uee e/o/ou naae/, 4/e » « rfc-t/n a t/t o tmenana/. ^ a/o/t ye iyiev.ua •uet/t/ f/rty"aAe /a/frtA /ctt/i/e, yi« e aAaz ua/ce,	a/£a&
jtaae/ne. ffipa/hitt/^e ue/eAa i/tt/rt, etme-#i/ana£eya Jieyiuce, en wmayo t/nayt$, <nezneene/i a/uam', A*ye'/i ae Suno^ir^oe n er/e/e ■m'ta. £/trl/f ' /rtc/ectncau ye ae/£(y in ae atteono jiauenne/, /en y'e 3j/ auoye/i maz n S^meueAe'^tua/e'/,
en /iKu/jnca a/a <Y&a/an<* » ue/eAa ocet/fa en tieae^em i>Jt,p-y'e/(e. /i-ntt/ aeye ae Cf{po/an	/em. n naut'
a-ue/Jie/jfa/; a/e aouticezneAc aa ya
JttofxM</t, dct^a* de' J^Pa/an novi aue/ ae/tt' /to/e/ aw<yt'/l. ffioet/a/zviepa » ze/ezpe t/en^v, f'n	n S^tanta nazaj
s^o vatino nee/o/zen ojiozman €n ojivaacen,	uene/fi-r žu/oa/t ume*/,
«n nrt #mev/nt Jiao/e/t u^azaf, ya z »e/etjem Jia/a/ia/e. -—	je neza-
/t tta/a^i/aot/o atte/a, ue/eAa ouojim odeoet, jlf* ■mct/a t/adne^et t/a.
'ett
11. P o p i s morja.
/, čftt/ia zem/fO at/ nat/i Ava/e vnoye ode/ayet, ze/en/at/a , pavju^ite , •i/crttcr ■utit/a, /i/evtt n.€ za	, /a/o
r/ct moatta^t <u avee/t vnovja žeje ■mevjejo, a/a /t'ni	vot/e Jio-
maiy/a. <sj/ba/o/e/ty moye Jivi mtvu, etvn^ia/ oe neumen e/&m a meze, r/ti oe ne fttmvut/t.
— 39 — 2. ^o^/ttue/nt ot/c/n/Zi tnov^n uenno €n	mvazno att
/et/eno ntov^e, A t/en	tiect t/e/ z/mu f n /et/ tf/eoettno, tt /n a	tnoiye
vnet/ Sttvojiof,	t'/i
/a vnoiye <met/t^fvtof,	t^/mevt/of t'n
c^/tfttd/vceftf^. .7n t/i 'a na/o vnot^e met/ » •
7

fficetm	/t/taeytte/*t»n<>/o
vnovpe,	tnee/ j£a<>/it'm,
^/ja/ma/tno/tm /eZ/ /n t/o &e«a/tx afya. z&tt^ejioe/yttyom^'e ov et/ozem a/o
a/t' a^e t/no -mooye met/ Su*tyity, t^fv/of
' d/ •/ • a?	* J ' •
€n z^T^ntKt^. & en n,o moipe otopt «
^tevo/em Zn &/uaoua/em, v //eno
fieeae ve/t/e not/e /eoejo>
3) Po kterem morju se pride v Ameriko? — v vzhodno Indio? — v Azio? — Zakig je nevarneja vožnja po mokrem kakor po suhem?
^ J/^ar/tno-vjarn oo ve/e&e pove en e/a/ene Aadan Ji o aurfetn, /o t/a nor/« za/t UM.	AnfyeVt^e movje
<ue/t'Ao /tauo oeu^eu. p/adaAa, Jta t/v-tepcTi Jta Ji/t/ua, en ae zment/t t/a. tjffaavje u,irt/t7i tf un- Jiar/tt, /en v-e/tAa oeu^rev-at/	ot/o/ojit,- t/nu^t'^ (f Jia
nema o cm en Aei/tto nao/eju. matyn <>e ar//oveta /ft a /i ne 'M za ne.
S. 'ffle/t/a ^evevou /j/ti (/t un />taytt ztut, A/ene n Jt a v-o o- f/t /t en	/» A
Jia uaeA	<me/ct rf/apa ■uaz>ya. c/^it-
va$nac/e yont aajiu/i, t/xutpe /ttfM-Ae y4« ne/en, At/ne^ae Aa Ji/toct Jiof/ ne/fatn
/e/t. tffea* )natytt aa ue/t/e n euan,) *oin ef
• ' • /• / / ' ' /•/
en moMnet*ye alt ttctnKavcc <it ueltno
a/naXa uzys^a. žs/eantoen /e Jmetjpoua* ' '//pc/oit vna/t/t ne vna,	<>e na
e Jiat/u.
12. Popotnika.
Iz suhe zemlje se popotnik po mokrem v ptujo deželo poda, in se pervopot po nevarnem morju vozi. Lepo vreme in prav veter je bil, sonce prijazno sijalo in barka je gladko tekla po zelenih valovih. Veselo si barkovci pojo, in krog- barke morske ribice odskaku-jejo, kakor bi jim bil kratek čas v tovaršii veslati.
Popotnik na brodu stoji, in se z mornarjem pogovarja, rekoč: „K.ako dolgo prijatel že na morji služite?" Mornar: „Od svojih mladih dni, gospone." Popotnik: „Kaj so pa vaš oče bili?" Mornar: „Tudi barkovec, ko jaz, in so se pred dvajset leti potopili, kajti jim se je barka v silnem viharju zdrobila." Popotnik: „Raj so pa vaš dedek bili?" Mornar: »Moj dedek so tudi na morju služili, in so utonili v strašnem brodolomu; in ravno tako smert so storili tudi moj preded, kakor sim praviti slišal, kajti se jim je korablja na brodu razklala, in ste prova in kerma broda potonile." Popotnik; „Oj prederzni! Kako se upate vi na morje?"
Mornar popotniku reče: »Prijatel, kde pa so vaš oče umerli?" Popotnik: „Doma na
svoji postelji." In kde pa vaš dedej im preded? „ Ob a dva doma na postelji." Mornar: „ Čudim se, da si upate doma v posteljo iti, v koji so vsi vaši predvamci pomerli." — Smert nas najde na pota, kakor doma, na suhem, kakor na vodi; pripravljeni bodimo!
Zastavica ali vganka.
/leaee/a nce*a^ a/t na^iref, ^Jat/e ve/t/iai jiumentm u<ie/*y. e/&e/a fie vyant'/e
ji (5 ti) . .
II. Spoznava prirode.
13. Priroda in stvari.
§. 1. Po suhi zemlji, kakor po vodah je brez broja mnogoverstnih stvari, kojih množina se narava, priroda ali natora imenuje. Vsaka stvar ima od Boga svoje posebne lastnosti in moči, s kojimi svoj namen doseže, kterega ji je neskončno dobri Stvarnik od-kazal. Ena drugi pomaga, se prikaže, pre-menja in sopet zgine po svojih naravskih postavah, ktere je Bog celi naravi dal, da njega veličasti in človeku hasne. Kdo bi se ne čudil premišlovaje toliko milionov različnih stvari od malega červa v prahu do zalega človeka, od kamena na eesti do romenega sonca na nebu! Kdo bi ne hvalil toliko dobrega Stvarnika!
§. 2. Nektere stvari živ6 in občutijo, kakor živali; njih množina se zove živalstvo ali živalsko kraljestvo. Druge stvari sicer živč, pa ne občutijo, in se samovoljno po
— 44 —
svetu premikati ue zamorejo, kakor drevje in rastline; njih množina se imenuje rastlinstvo ali rastlinsko kraljestvo. Tretje stvari ne občutijo, ne žive, in se ne premikajo same od sebe, kakor kamenje in ruda; njih množina se pravi rudstvo ali rudno kraljestvo. Te stvari hočemo spoznavati, in pa hvaliti milega Boga, ki nam jih je stvaril, in jih ohrani. Pred vsemi spoznajmo človeka, kteri je krona in gospodar vsih vidnih stvari.
P o v e d k a.
t/nt oa uoi/e^' ou(yetn uoenoom jim^iovet/a/t, IM de iioe i tir/ne a/aetv-t. « /y(ynci	v-ctir/e/e': vi*i>a/e' «
*e'uw/ii/uo, */netye en	« ■nad/-
/t'na/ua, Aamerye t'n nat/a Jite v- uut/afua. ,, ^ /t/evo Jicc o/aveA o/cat?'' Jitfry 'a
f, '"fdr/a v e Jia/ictKtyo	en^ret/. -
ttaAo^tauvt&pne ue^oo: „ a/eac v nedela Ana^eo/uo, /iev^e t>/umyen
14. Človeško truplo.
§. 1. Perva in naj imenitneja stvar na tem svčtuje človek stvarjen po božji podobi, venec stvarjenja. Ravno ko sveča je človeško telo, svetla ko luč sta njegov um in pamet. Spodobi se in je potrebno, da dušo in telo prav spoznavamo.
§.2. Telo človeško je duše orodje, s kojim živi, in ga oživlja, da človek svoje dela opravlja. Je telo zdravo, je tudi duša vesela; žaluje duša, tudi truplo medli, ter mu ne diši ne jesti ne piti; tudi počivati ne more. Toliko sta si združena, da nju le smert — pa tudi ona večidel težko razkruši. Telo vidimo in Iehko ošlatamo, kajti velikoverstnih terdih in mehkih delov ima. Duše sicer ne vidimo, pa jo občutimo, ker život vlada in živi po svojih duhovskih zmožnostih in krepostih.
§. 3. Truplo obstoji iz kosti, kit, žilic, iz mesa in kervi. Kosti so trupla ter de slemena, ktere po vsem telesu razstavljene život derže, da se ne zdruzgne. Kite na sklepih kosti vežejo, da se ena druge močno derže.
Hrusteci na členkih in gležnih kosti varujejo, da se med seboj ne dergajo. Kosti se po vsem truplu pri 250 našteje, ktere so terdna stava života. Mnogoverstne so kosti, vekše in manjše, kojih nekoliko je po sredi votlih, kakor pisale, po kterih žlahni muzeg teče, jim dajaje živo moč. — Telo se v tri poglavitne dele razloči, kteri so: glava, čok ali trup, in ostali zunaj ni udi, roke in noge.
§. 4. Glava je visoka čuvavnica, v koji imamo za čelom možgane, sedež uma in pameti. Možgani, spredej veliki in v zatilniku mali, ktere terda lobanja, čepina ali buča krije, se v dve kepi razdele, iz kterih se kakor iz klobčiča, belkaste nežne tenke nitke po vsem životu kakor mreža snujejo, in jim je živci ime. Po njih občutimo, in se zavemo in gibljemo. Raniš možgane, omedliš, lehko ob pamet prideš, in tudi umerješ. Glavo ode-vajo lasi, tenke votle cevke, ki v koži svoje koreninice imajo, in se z glavnikom čedno razčesajo. Verh glave je teme, na vsaki strani pa s e n c i, in zadej z a t i 1 n i k. Pod čelom so oči, in v sredi nos, po vsakem kraju pa lice, in za licoma ušesa ali uhi; pod nosom pa usta nad b r a d o j. Vse te očitne dele imenujemo obličje ali človeški obraz, na kojem se človeku veselje ali žalost,
clo misel in želja pogosto pozna, ktero v sercu ima.
§. 5. Usta imajo dve čelu s ti ali skranji zgorno in spodno, v kojih stoji po 28 do 32 zob. Četirje spredni zobi vsake čelusti se zovejo nožniki, kteri jedila odrezujejo ali od-grizajo; za nožniki so 4 ojstri podočniki, v kotu je 20 pložnovatih, tumpastih kotnikov, kteri hrano zmučkavajo in pomiljajo. Srečen je, kdor ima zdrave, čerstve zobe, da lehko živež dobro zgriza in prežveka, k*ar posebno zdravju tekne. Torej je potreba zdrave zobe varvati, ne premerzlega piti, ne pregorkega jesti, ne gristi preterdih reči; pa tudi zobe po vsakem obedu izmiti je dobro.
§. 6. Trup ali čok na vratu glavo nosi, in persi, kotel, pa herbet obseže. V r a t je toliko gibek, da lehko glavo gibamo in po volji sučemo, pa tudi tako čverst, da veliko težo nesemo. Herbtanecje močen steber ko dob, pa tudi gibek ko terst, in ima 24 her-betnic ali herbetnih koščic, ktere so čudno umetno vložene, v sredi izdolbene in muzga polne. Herbtine se 24 reber derži, po vsaki strani po 12, ki so podolgovate locnate kosti, ktere kakor močen spleten koš serce in pluča obdajajo, in persi store. Na spodnem koncu herbta se dvoje k u k (kolk) ali kukovic iz
bedernih kosti vzdiga, in b o k obdaja, v kojem trebuh leži, kterega sreda je popek. Za bokom je dvoje gnjat ali krač, na kojih sedimo.
§.7. Zunajni udje so roke, kakor na ramah privezane, in pod ramami pazuhe ali pazduhe. Na herbtu je dvoje pleč, in na plečih dve lopatki ali lopatici, kterih se desna in leva roka deržite. Vsaka roka ima zgorno in spodno cel, naročo ali ramo, kteri se na laktu deržite. Roka ima perstovpet, palec (pavec), kazavec, sredinec, perstinec in mezinec. Vsak perst ima po tri členke, da se lehko giblje; pa tudi svoj rožen noket, da terdneje primemo. Stisnemo perste, naredimo pest, in lehko z njoj peščico dnarja ali persti zagrabimo. Na dlan se nam lehko dnarja na-šteje. Roke so Čudno umetno stvarjene; z njimi si človek svoj kruh služi, in neizrečeno veliko lepih in koristnih reči naredi. Kdo bi hvaležno roke ne povzdigal in hvalil Stvarnika za toliko dobroto zdravih rok!
§. 8. Noge nosijo trup na s t e g n i h, kojim z mesom ob enem bedra pravimo. Na kolenih klečimo; kolen se stopalni pisali in meči deržite. Pod gležnjem je peta, potplat, in po pet nožnih perstov z nohti. Potplati so toliko žilavi in močni, da vso težo trupla
nosijo. Kdor hoče zdrave noge imeli, naj jih iople ohrani iti pa mokrote kolikor mogoče ovaruje.
15. Ozir na človeško telo.
§. i. Vsi udi človeškega trupla kažejo Stvarnika čudno modrost. V mladih letih so kosti mehke , se pomalem uterdijo, in še le v dvanajstem letu starosti popolnom krepke dorastejo; na stare dni pu če dalje huje slabe, dokler se sopet v prah premene, iz kojega so stvarjene.
.<>'. 2. Kite ali bele žile so našega života zaveze, ki iz mesa rastejo in kosti ovijajo, se nategujejo in kerčijo, ter store, da lehko noge in roke gibljemo, se vsedemo, vležemo in spet vstanemo, ako smo čerstvi in pa zdravi. Gibičnost kit in mišic je velika, tudi močna njih krepost; pa jih je potreba od mladih let vaditi in krepčati, da bomo močni in krepki, ne pa puhli ljudje.
H- 3. Žile so votle cevke, po kojih kerv po celem životu lije. Ciplje ali serčne žile kerv od serca gonijo , kervnice ali kervne žile pa kerv zopet v serce peljajo , in tako kerv po vseh koncih in krajih trupla krog teče.
Veliko Ilerilo.	4
S- 4. Živci ali čutne žilice se snujejo iz možganov in iz herbta po dvoje in dvoje po vsem životu, in store, da čutimo. Ako možgane kaj stisne, ali se živci na kakem udu prerežejo ali prevežejo, človek ne občuti in se ne zave. Po živcih se pa tudi gibljemo; za to tisti ud človeškega trupla odreveni, kterega živec se ukonča. Hude strasti ali pregrešne navade , jeza , togota, strah , nečisto djanje, žganje in vse močne pijače živce slabe in pokvarijo.
§. S. Koža je človeškega trupla odeja, in brez števila veliko luknjic ima, ki se pr o dušnic e ali potnice zovejo. Po njih zrak ali sapo v sebe serkamo, in voden čad ali sopuh iz kervi potimo. Pod zgornoj kožoj je polt, žlezasta roba, pri nas bela, pri zamorcih pa černa ali bakrasta, ktera se skoz zgorno kožo lešči, in človeku bojo ali barvo daj a. Koža, živci in drugi deli života med sebo sklenjeni nam dajo pet po čut-kov, po kojih občutimo in spoznavamo zunaj-ne stvari.
§. 6- O či pod čelom so nam okna, da gledamo, in se lepote stvari veselimo. Oko je čedno, zlo občutno jabelko iz mnogo kožic stkano, ktere kožice svojo mokroto hranijo. V sredi očesa je napeto jedro, v kojem se
•
zunajne stvari utrinjajo, ktere gledamo. Ako v očesu mokrota usahne ali izteče, človek o-slepi. Tudi mrena oko rada preraste in vzame človeku ljubo luč. Stvarnik je oči v koščene, globoke jamice postavil, jih z zgornoj in spodnoj tre p avnicoj ogernil, da jih varujete, in jim je obervi za streho dal, naj bi jim znoj ali pot od čela ne škodi/. Potreba je oči varovati, ne brati v mraku, ne na soncu, ne v takem kraju, v kterem se preveč blišči. Predrobno delo in pa predolgo napenjanje oči slabi, in ljudi prisili očale rabiti. Slepec je ubožec. „ Vesela je luč, in očem ljubo sonce viditipravi sv. Duh.
§. 7. Ušesa*) so dvojne stranske vrata posluha, lepo skrožene ko polžev rog, po ko-jem glas na znotrajni boben , rahlo kožičo zadoni, da slišimo. „Uho ki sliši, in oko, ki vidi, je Gospod "naredil,1 pravi Salamon. Kadar človek mezi, in ter do spi, ušesa čujejo. Koliki božji dar je uho! — Le radi dobre nauke poslušajmo, in hudemu ušet nikoli ne odprimo.—
Ušesno maslo brani, da nam kaj v uho ne v leze, in preojstra sapa sluhu ne škoduje. Preblizo pokati ali streljati ušetom ni zdravof
*) Ušesa ali ušeta.
♦
tudi za tiho vdariti lehko človeka ogluši-Prehudi vetrovi maslo v ušesih posuše , in nas po malem oglušijo. Mnogo glušakov se že vleže. kteri tudi govoriti ne morejo, kajti ne čujejo besede. Modri možje pa gluhoneme izuče da znajo pisati in brati, ter jim na perste govore.
§. 8. Nos v sredi lica je čuvaj, ki čuje in voha klinčke, violice in druge cvetlice, pa fudi sodi po svojih nosnicah, jeli diši kaka stvar, ali smerdi, jeli je dobra, ali ni, kar oko in uho ne zapazi. Nos nam pomaga dihati in tudi razumneje govoriti, nos nam pove, če začne goreti, še poprej ko ogenj ugle-damo. Premočno dišeče cvetlice in druge dišave so škodljive; od njih glava boli, in tudi mertvica človeka lehko obide. Pa tudi bolnika lehko okrevamo, če mu močno dušeče stvari povohati damo.
§. 9. Usta so poglavitne vrata , skoz katere sapa in živež v človeka gre. Jezi k je vratar, ki z ojstrimi, živimi bradovicami vse okusi, presodi in pove, ali je za jesti ali ne, da pojemo, kar nam diši, ali pa zaveržemo, kar je škodljivega. Okus nam naznani sladko, in grenko, kislo ali zerko. Ni jezik čist, pravega okusa nimamo, in nam jesti ne diši. Nad jezikom je nebo polno
žlez, po kterih ■ se sline cedijo. S slinami jedila omesimo, da nam bolje teknejo. Mali jeziček je pokrivalo dušaka, da nam živež va-nj ne zaleti, marveč ga po malem požiramo. Usta zaklepajo dve ustnici ali žnabli, koje brada podpira.*)
§. 10. Po vsem životu ob ču t i m o, ako smo zdravi, skoz živce in kitice, ktere je Bog po vsem telesu razprosterl. Občutimo merzlo in toplo, mehko in terdo, golo in kosmato; le nohti, lasi in pa kosti ob čuta nimajo. Naj bolj tenko občutimo na koncih per-stov, s kojimi ubogi slepci prav dobro dnar spoznajo in clo knige čitajo, ktere so za take sroteje posebej storjene. Tudi predica na perstih čuti, jeli je nit tenka zadosti. Tako je dal modri Stvarnik človeku pet čutov; počut, okus, povoh, posluh , in pogled, kakor dragih pet talentov , naj bi počutke prav modro rabil, sebi in drugim koristil, in veliko dobrego za večno živlenje storil.
§. 11♦ Ravno tako modra je pa tudi človeka znotrajna priprava, kojo o p ni c a ali prepon k a v zgorno in spodno telo
*) Kdo mi pove vse zunajne ude našega trupla? — Kdo znotrajne ? — Koliko poeutkov imamo ? ali imajo vse vsi? —
razdeli. Serce je v našem z gornem truplu jedro ali jederce, iz kojega po vsem životu herv teče, ktera človeku toploto, sok, moč in rast dajo. Serce v persih na levi strani v serčno mreno zavito stanuje, in dve kamrici ali posodvici ima, v koje kerv zajema, se razprostira je, in sopet po celem životu pluje, se stiskaje; za to serce plati *) čutimo. V enem drobičku **) serce blizo 30 <U kervi, ko jo odra-ščen človek ima, po vsem životu razlije, in sopet na se potegne. V malem otroku serce v eni minuti po stokrat v dar i, pri odraščenih ljudeh pa le okol 70 krat. To se zove ker-votok, in je našega zdravja vir. Ako serce prenaglo polje, nam naznanja, da človek ni prav zdrav, kar zdravnik po serčni žili pozna, kojo pošlata. Pregrešne navade in hude strasti kervotok kvarijo, in nam živlenje krajšajo ; potreba se jih je varovati.
§. 12. Pljuča so človeku meh, in serce po vsaki strani odevajo, in napolnijo persi. Po njih dihamo, zdravo sapo skoz dušak na se potegamo in škodljivo iz sebe pihamo. Pljuča so mehke, morski gobi podobne, imajo dve plati in so polne shrambic za sapo, s
*) Serce polje, pluje, bije, kolje ali tolče.
**) Drobiček ali sekunda ure.
kervjo podlitih. Zdrava sapa človeka okreva in daja zivlenju novo moč, potreba je torej okna pogosto odpreti, in prevetriti prebivav-nice, posebno tam, kder je veliko ljudi skupej. Tudi ni zdravo persi stiskati ali pisaje se na nje naslanjati ; tesne persi so slabe. Ako preveč letaš, skakaš, plešeš, piješ vina ali zganja, pljuča s kervjo prenapolniš, in lehko nevarno zboliš.
§. 13. Je kerv v pljučih prevroča, se ti rade vnamejo; in če se na vročino prenaglo napiješ, in se prehitro shladiš, se kerv v pljučih sterne ko kislo mleko, da ne more po žilicah dalje, in pljuča začno gnjiti in se gnojiti; neduha ali pa sušica spravi človeka od kruha. V pljuča sapo duša k ali dušnik pelja, ki se pljuč po dveh cevih derži, in pod ger-lom kerhelj ima, kteri se na vratu premika, kedar požiramo. Eedar sapo skoz dušak izženemo, se lehko tenko ali debelo, rahlo ali močno oglasimo, govorimo ali pojemo, ter gerlo stisnemo ali razprostremo, ktero mali jeziček zakriva. Presilo dreti se ali upiti, je nevarno; lehko pljuča in gerlo oškodujemo , ter glas zgubimo. G o v o r ali golč je velik božji dar, kojega živina nima; le pošteno vselej govorimo.
§. 14. Želodec je kuhnja človeškega
trupla, in v spodnem truplu pod sercom ver h črev lezi, malemu mehu podoben. Živež želodec iz ust po goltu ali goltancu skoz poziravnik dobiva, ga s pomočjo žolča, ki. po j etr i h iz kervi izvira, pokuka in razdeli, da ker«, sok, meso in vsaka kost svojo hrano dobi, kar stori, da novo moč dobimo. Ostali živež želodec v cev a prepusti. S l e-zena ali vranica ker v raztanjšuje, da raj se teče. O bi s ti ali ledvici v boku ležite, kerv čistite, in precejate slano vodo v mehur, da iz trupla pride. Č r e v a, kojih se šestkrat toliko namota, kakor je človek dolg, so drobne in široke, čedno v branico povite in priraščene, da se ne zamotajo, in neprenehoma tople in mokre ostanejo, ter ohranijo zivotno mleko , blato pa po mast n ici odpade. Vsa znotrajna priprava trupla se zove dr o b ali drobrovina. Tako čudno in modro je človeško truplo vred j eno. Vsak ud ima svoje posebne lastnosti, pa tudi svoje opravila: vsi ob enem so zalo, umetno delo vse-gamogočnega Stvarnika.
§. 15. Človek raste v svojih mladih, in pojema v starih letih. Vleze se dete mozkega ali ženskega spola, po tem priraste deček, pubič ali fantek ,* in punca; na to izraste zal m l a d e n e č in mlad en čic a, dekle , sa-
mica ali devica. Jz mladenča bode mož ali gospod, iz device vdana, umožena zakonska žena ali gospa. Mož in zena se postarata, in sta starček pa b a b ela, poslednič se re c in stara babica na kraju groba. Sv. pismo pravi: „Naši dnevi ginejo — naše leta so kakor poj čina. Doba živlenja našega je 70 tet, in pri naj močnejših 80 let; in kar čez više, je težava in brit kost."
16. človeški udi se spuntajo.
Svoje dni — tako se pripoveduje — so vsi udi človeškega trupla se naveličali želodcu služiti, in se spuntajo rekoč: „Pokaj bi mi težko delali in njemu pripravljali, on pa brez dela sladko užival?" Nogi niste hotle več nositi, roki ne delati, ne zobi gristi; tudi nos se je vihal , in povohati branil. „Saj smo vsi udi enaki, so d j ali, vsi bomo uživali in po enako veselo živeli
Pervi dan svoje nepokorščine so še prav dobro zhajali, čversti in pa dobre volje so bili. Drugi dan že začno slabeti, tretji dan onema-gavati; četerti dan so bili tako nevedni, da se niso mogli zmeziti, in peti dan je bilo puntar-jem za umreti.
Puntarski udi pozovejo deržavni zbor, se posvetovat in svojovlado postavit; ali na revo! Oči so tako vpadle in oslabele, da niso zamogle reci razločiti; noge so omahovale in niso bile v stanu trupla nositi; roke so se slabosti tresle; in tudi jezik , poprej naj hujši podpiho-vavec, se ni mogel po ustih obračati. Truplo je za cesto j obležalo in pojemalo.
Sedaj se glava oglasi, rekoč: „Prevzetni puntovci, sedaj vidite, kamo ste prišli! Želodcu niste hotli odrajtovati, kar mu gre, pa tudi vam nima dati moči, koje potrebujete; vi mu nočete pomagati, zato vam tudi on pomagati ne more" „Resnična je ta, poterdijo udi, prav želodec ima, da nas k delu priganja Voljno vsak ud za svoj posel seže, vsi dajajo radi, česar želodec poterja, in v kratkem so vsi udi okrevali in močni bili.
Taka se vsaki deržavi godi, v koji je delavcov, pa tudi vladavcov potreba. Podložniki plačujejo davke, gosposka jim daja pa moč. Enemu brez drugega ni živeti mogoče; Bog je je tako naredil.
17. Kako za zdravje trupla skerbeti.
§. i. Naj bolje blago je zdravo telo na zemlji; zdravje več velja ko bogastvo; potreba
je torej že v mladih letih za ljubo zdravje skerbeti, ker se zdravje ali pa bolezen v mladosti utemeli. Mnogi mladeneč, mnogotera mla-denčica si iz nevednosti in iz dušne lehkote za vse svoje žive dni bolehno truplo zadene. V mladosti se slabo truplo popravi, pa tudi čversto telo lehko pokvari. Mladina ima torej dobro spoznati, kaj zdravju hasne, kaj škodi, kajti je lože zdravje ohraniti, kakor zgubljeno popraviti.
§. 2. Zdravju škodljiva je pozrešnost. ali s a m o g o 11 n o s t v živežu, brez prave mere piti in jesti Krog želodca imamo naj imenitne je orodje življenja našega, serce, pljuča in jetra. Je želodec prenadevan in ko boben napet, nam tišči pljuča in težko dihamo; stiska serce in nam kervotok -po životu opovira. Ne jejmo torej nikoli nikar več, kakor toliko, da smo nahranjeni ali siti, in vselej jesti poprej nehajmo (henjajmo), kakor nam zastoji. Tudi ne jejmo, če se nam gabi. Potrebno je vsako jed dobro zgristi, in vsak grizljej prav pridno prežvekati, poprej ko ga požremo, da želodec jed lože pokuha in nam živež bolj tekne. Prevroče ali premerzlo, premastno uživati, ali pa nezrelo sadje jesti ni zdravo. Težkih jedil, ki rade v želodcu obleže, p. kumare, gobe i t. d. pa tudi ob enem premno-
goterih jedil pojesti, dobro ni; od njih rad želodec boli.
3. Ravno tako zdravju sovražna je ■nezmerna pijača. Za mladino je mleko in pa studenčnica naj bolj zdrava. Na kumare, slive in take jedi vode ne pij, da se ti želodec ne prehladi in merzlice ali treslike ne dobiš. Vsaka skisana, modna pijača, naj si bo ol (pivo) ali vino, nam kerv prehudo razgreje; le pomalem ga naj pijemo, ako ga imamo; zganja pa clo ne okusimo. Žganjepivci zarano onemorejo, pogosto nagle smerti umerjejo, ali pa po sušici in vodenici v zemljo zlezejo, ter ne učakajo polovice svojih dni. Veliko pijancov ob pamet pride, ker jim pijačin čad ali <sopuh možgane pokvari in s kerv jo pod-pluje; mnogo jih ob divja, da jih morajo priklepati. Želodec se pijancom skerči in drobovina jim operhne, da je pirova kakor perhljad. Tudi premočna kava ni zdrava; ako jo pijemo v mladih letih, naj bo mleka močno bela. Sv. Duh uči: „I{dor po modrosti in zmerno uživa, mirno in zadovoljno spi, ter je vselej prigoden in dobre volje. Nezmernost jih je veliko pomorila
§. 4. Škodljiv je zdravju posebno v mladih letih tobak. Od tobaka zobi sperhne, in se tobakajcu za toliko hitreje zdrobe, za kolikor
prehitro je kaditi' začel. Od tobaka se persi suše, ter tobakajec več ali manj svojega zdravja tzpljuje, če ni posebno tolstega života. Tobakaja kerv kali, sapo usmradi, slabi želodec, draži pljuča in oči, ter ljudem več ali manj živlenje krajša. Pa tudi duhan ali šnjo-pavec možganom škodi, po nosi preveliko mokrote iz glavo potegne, in dela šnjopavcom mnogo betegov in težav.
§. S. Se naglo p r e hI a d i ti je zlo nevarno; se na vročino napiti dd lehko naglo smert, ali pa sušico. Je tebi vroče, in se potiš, ne vsedi se hitro, in ne hodi v tak kraj, po kojem sapa ali veter vleče, temuč pomalem se prehodi in ohladi. Veliko mladenčev in mladen-čic na smert zboli, ker iz plesišča prehitro na hlad leti, ali se prenaglo napije. Nezdravo je spomlad in v jesen na mokri, hladni zemlji ležati in pospavati, po letu pa kopati poprej ko se dovolj ohladiš.
§. 6. P o z i m i prehitro iz mraza na vročino ali pa za peč iti, je zlo škodljivo; zatorej zmerznjenega človeka na toplo ne zanesti, ampak v sneg zakopljejo, da se polagoma otali. K dur ozebe, ne sme za peč, marveč naj ozeblino s snegom dergne, ali pa omerle ude v ledeni vodi derži.
7. Pretesna obleka ni zdrava, kajti
truplo tišči in kervotok po životu opovira. Pretesna obutev noge pokvari, in pretesni njederci so krivi persnih bolezni. Pretoplo, kosmato oblačilo za mlade ljudi zdravo ni. V taki obleki se truplo ne more izpotiti, ne zdrava sapa do živega priti. Pretopla obleka stori razvajene, mehkužne ljudi, kojim vsaka sapa škodi. Glavo, vrat in persi le prav lehko pokrivaj, trebuh in noge pa tople ohrani, ter se varuj mokre noge imeti.
§. 8. Sna g a je ljubega zdravja prijat-lica, nesnaznost pa velika sovražnica, mati mnoge bolesti. Nesnaga zamaže potne luknice in zapahne na koži produšnice, da se život prav ne izpoti; kar mnogotero bolezen izplodi.. Hočeš imeti svetle oči. zdrave ušesa, zobe, glavo in noge, le čedno in pa varno jih umivaj. Ne dotikaj se človeka, kteri garje ali- srab, ali še kako hujšo neznano bolezen ima, ne vse-daj se na njegovo toplo mesto, pa tudi njegove obleke ne rabi; take nalezljive bolezni se rade primejo, in težko odpravijo. Nevarne so tudi oblačila rajnhi, ki so na sušici ali ne-duhi pomerli.
§. 9. Počitek je nam toliko potreben ko živež; potrebujemo spanja, in po težavnem delu oddihe. Ali predolgo poležavati ni zdravo; zalezuh ss uleni in oslabi. Delo in hoja nam
mišice oživlja in udekrepča; lenoba nas meglene in nevečne stori.
§. 10. Kedar z bo lis, prevaruj , da se ti bolezen ne zaide; od kraja zdravi telo, da ti ne bo prepozno. Odhenjaj težko delati, le pomalem pij in jej, ali se clo posti, dokler ti jesti ne diši, in svoje bolezni prav ne spoznaš. Ne jemlji zdravil od vsake babele, popra na žganju, mišnice ali kaj tako hudega se varuj; ako za čem nohet preveč dobiš, bo tvoja smert. Pošlji po modrega zdravnika, in zvesto vbogaj, kar naroči. Kadar pa po vraštvo ali zdravilo pošiljaš, zastopnega človeka pošlji, da bo naročilo prav izporočil. Mazecov, babjih vraž in vsih praznoverni/i zdravil se varuj; vse to je rado škodljivo in greh. Poterpežljivo-sti je bolnikom naj bolj potreba, in pa popolnoma podanja v sveto voljo božjo. Bog nam pošilja težave in križe, ter nas po njih spravlja bliže svetih nebes.
§. 11. Imajo v soseski nalezljivo bolezen, legar, ognjetiico, grižo i. t. d. ne hodi tešč k bolnikom, ampak vzemi serkljej jesiha (kisa) ali dobrega vina v usta, ali pa bri-njevega (šmolkovega) zernja požvekaj, da se obtešiš. Varuj se bolnikove sape, slin ne požiraj in v bolnikovi izbi ne pij in ne jej, tud na njegov topli stol ne sedaj. Ako bolniku
takemu streže š, umi j se večkrat, preobleči in skerbi, da bo v sobi zdrava sapa, v koji bolnik lezi. Bolnišnica naj bo čedno pometem ; mokrote in soparce blizo bolnika ne terpi. Okna se naj večkrat odpro, bolnik pa zakrije, da se ne prehladi. Dobro je brinja pozgati, ali pa kisa na razbeljenem kamena ali na železu pokaditi, da se zrak izčisti. Tudi je dobro škaf vode bolniku pod posteljo djati, zjutraj in zvečer pa spremeniti, da slabo sapo na se vleče, in se bolnik ne preleži. Postelja ne sme preblizo veči, in bolnik ne preveč zavez-njen in odet biti.
% 12. Bolnike obiskati, jim postre-či, jim prestlati in preoprati je telesno dobro delo, ktero bo Kristus poventil, kakor bi se bilo njemu storilo. Pa tudi' p r i B o g u p o-moči iskati ne smemo odlagati. Bolnika tri dni v nevarni bolezni imeti, in pa po mašnika ne poslati, je pregrešna zanikarnost. Kar bolniku na pamet ne pride, na to naj zdravi mislijo. Pogosto se bolniku po prejetih svetih zakramentih kamen od ser ca zavali, in kmalo se bolje počuti. Bolnika k vredni prijemi svetih zakramentov rpotili in mu po gospoda iti, je angelsko dobro delo. Take prijatle bo bolnik u večnosti hvalil, in usmiljeni Jezus jim poreče: „Balite, blagoslovljeni mo-
jega Očeta! posedite kraljestvo, Mero vam je pripravljeno od začetka sveta; zakaj bolen sem bil, in ste me obiskali. Resnično vam povem, kar ste storili kteremu mojih naj manjših bratov, ste meni storili."
18. Jaka z i dar.
Jaka je bil mlad in čverst junak, in že v svojem štirnajstem letu za vsako delo. Njegova dva brata sta bila zidarja; tudi Jaka je hotel biti zidar, ter se je šel ž njima zidarije učit. Med sirovimi, razujzdanimi zidarji ni kaj čednega vidil ne slišal. Zidarji so se radi kregali, kleli, nesramne pesme peli, pa žganje so pili. Jaka se spervič žganja brani, ali zapeljivci so ga zasmehovali, rekoč: »Dečko! če hočeš vreden zidar biti, moraš čerstvo žganje piti." Prisilijo ga, da začne po malem pokušati; in v kratkem mu je žganjica ravno tako gladko tekla, kakor drugim zidarjem. Viditi, kako zidarji neprenehoma lulo v zobih imajo, je Jaka mislil, da mora tudi on tobak kaditi, če hoče kaj vreden zidar biti, in si lulo kupi. Pa mnogokrat mu je slabo bilo, in tobak se mu tako ogabi, da ga ni pogledati mogel; tovarši ga pa tako dolgo dražijo, da se tobaka dobro privadi. Zdaj je mislil Jaka* Veliko Berilo.	5
da je cel mož, kajti je vse razvade svojih tovaršev dobro znal; ali v kratkem boleha. Poprej belorudečko roža, začne bledeti; poprej čerstev ko gliva, začne slabeti. Ne diši mu jesti, in želodec veliko jedil ne terpi, kojih je poprej prav rad jedel. Ne veseli ga delati; zdaj ga glava boli, zdaj grize in pogosto mu roke in noge trepečejo. Kaj pa je Jaketu, da je tako zhudel in ob ljubo zdravje prišel? — Neumni ljudje so staršem svetovali, naj mu le dobrega, močnega žganja piti dado. Jeli je bil dober svet? — Dajajo mu žganja in se nadjajo ga okrevati; ali Jaka jim ni povedal, kako razujzdano je živel.
Jaka ni samo žganja pil in tobaka kadil, dal se je tudi še u vekše hudobije zapeljati. V nedeljo se za kratek čas v kerčmo poda, kder so godce imeli. Tovaršev nekoliko je pilo, in tako močno tobak kadilo, da je vsa soba polna dima in sopuha bila. Začeli so kvartati, in tudi Jaketa prisilili ž njimi igrati; pa on še kvart ne pozna. Eden tovaršev mu pokaže, in v pervi igri Jaku sreča potegne. Drugo nedeljo Jaka misli, da bi lepo ne bilo, če bi ne igral, ker je pervo nedeljo na dobičku bil. Veliko veselje Jaka do igre ima; ali sreča je opoteča. Večidel svoj zaslužek zaigra, si nima kosilca kupiti s čim in pogosto strada,
— 67 —
ter mora iti brez večerje spat. To Jaketa sicer ni veselilo, pa igre opustiti le ni mogel, ter je hotel pozadobiti, kar je poprej zaigral. Kako žalostno se je iz kerčme potegnil, ker ni belica več v žepu bilo.
Bil je enkrat v toliki sili, da si ni vedel pomagati; sklene hudobnež hram okrasti, v kojem je dčlal. Vzel je novo suknjo in pa sreberno žlico; pa strah in groza ga je bila. Oh, naj bi bil rajše gladoval, ali pa vboga-ime poprosil! Ko je sreberno žlico naprodaj ponudil, so ga izpazili; dolgo je moral v ječi sedeti. Od te dobe ni bil vse žive dni več vesel, je slabo izhajal in zarano umeri. Tako človeka pijančevanje, tobakaja in pa igra izdela.
19. Prišlovice.
^e <yu/xcy z/a/o } a^ia/r/tie dev-nc-, zuecea ^icc otitnceno-.
J&e/av^ineueo	t ma /o	'
jffic/ar ^iama/em fiye> ue/t^o ^Da^na	ae Jama ^ianiy'a.
^ a/arft t/tiuz/b Kur/a ff /ccutt

vna n Aeti/o-va f/eže/o, f/et dtt'  « t/eze/o &Se/aiia ! (Kako je to? — Zakaj tako?!)
20. Čl
o veška duša.
trto »
§. 1. Duša je toliko skrivna, čudna stvar* da je ne vidimo, pa za toliko bolj jo občutimo, kakor serce v persih skrito. Boga tudi ne vidimo, pa ga vender po njegovih delih spoznavamo ; ovako spoznamo svojo dušo, pre-mišlovaje, kaj duša stori. — Duša čuti po peterih počutkih života: vidi z očmi — sliši z ušesi — okusi z jezikom, ovoha z nosom, in občuti po vsih udih. Se duša trupla loči, umerje človek, in merlič ne vidi, da si ravno oči ima, ne čuje, da si ima ravno ušesa, ker duše nima.
§. 2. Duša premišluje, kar sliši, vidi ali občuti, in se tudi zav6. Naše" misli so dobre ali hude. Hudih misel se je varovati;
in če pridejo, jim hitro dati slovo, kajti so misli korenine pregrešnih želja in hudobnih del. — Kar duša vidi, čuje ali spozna, od tega si namislik naredi. Naši namisliki od stvari, reci in resnic so temni, ako jih slabo — pa tudi jasni, ktere čisto in na tanko po znamenkih razločimo; in takih namislikov je nam potreba. Skerbimo toraj, da vsako reč prav slišimo, in prav spoznamo.
§. 3. Kar vam po slovenski rečem, me dobro razumite ali zastopite; če vam pa po nemški povem, me malokdo vas razumi. Otroci dobro razločijo, kar je belo ali černo, sladko ali grenko. Mladenci pa tudi dobro vedo , kar je dobro ali hudo; možje in žene lehko spoznajo, kar je krivo ali prav; oni so si že veliko poskusili in izvedili. Kdo pa razloči in umi vse to ? — Ne telo, ampak naša duša umi; in ta dušna moč se imenuje um ali zastop-nost. Kdor ne loči hudega od dobrega, in mu je vse eno krivo ali prav, je neumen, nezastopen človek.
§. 4. Razum je moč, s kojoj človek uzroke in nasledke stvari razločno in jasno spoznava*). Zbira si z razumom raz um en je
*j Ksy je uzrok ? Kaj nasledek ali čin ?
onih reči, kterih se po počutkih zave, in koje pamet ohrani. Ob raz no st ali obrazna moč ponavlja in oživlja, kar človek ve ali čuti. Gostokrat si pa človek tudi domisli, kar ni, in si do m i s lik naredi, kterega v istini ne najdemo; in ta dušna moč se zove domiš-ljivost. Razum je imeniten božji dar, kojega neumno živinče nima. Ono pomni, kar je občutilo, pa premisliti ne more, ker žival razumna ni. Jeli so pa vsi ljudje razumni ali zastopni? — Pamet je bolja ko žamet. Otroci, ki hočejo razumni, prav zastopni biti, morajo na vse zvesto paziti, kar je dobro in prav, vse pogledati in vse zaslišali, kar je poštenega; pa tudi premisliti, česar se uč6, in z Davidom Boga prositi, rekoč: »Daj mi razum, da se tvojih zapoved učim."
§. 5. Naša duša razsodi, kar zapopade ali razumi, jeli bo prav ali ne, jeli je resnica ali laž; in ta dušna moč se zove razsodnost. Pogosto človek tako hitro, ojstro in bistro predmet kake pravde razloči, da nam prav ustreže. Dušna moč, lehko razsoditi, v čem ste si dve reči enaki, se imenuje bistro um« nost. Ojstroumnost pa je razločiti naglo, v čem ste si dve reči razne ali enake. Razumen človek po ednem razsodku drugega sklene, rekoč: Ker je to ali uno tako bilo,
ho po teh dokazkih tudi to tako; in ta dušna moč se zove razumnost.
§. 6. Po razumnosti duša nove resnice osnuje, po njej človek dopriča ali dozvedoči kar reče, poterdi kar je prav, in overze, kar je krivega. Če kdo vse po resnici in pravici sklene, mu pravimo, da je moder in pameten človek. Živina razumnosti nima, ampak vse po svojem naravnem nagonu stori. Mnogotera žival ima močnejše počutke kot človek, pes bolj tenko ovoha, ponočne ptice ostrejše vidijo, jelen bolj tenko čuje, vol je močnejši in konj hitrejši; pa je vender vsim tem in takim stvarem človek gospodar vsled svoje razumnosti, koje živina nima. Koliko toraj razumnost in pamet velja! Ona je dušna luč. Kako gerda in pa žalostna je neumnost ljudi! Ona je dušna tema. Zato veli usmiljeni Jezus-* „ Dokler im ate luč, po luči hodite, da vas tema ne obide; zakaj kdor v temi hodi, ne ve, kamo gre.
§. 7. Človek pomni, kar je čul ali videl, kar je čital ali svoje dni spoznal. Kdo ne ve lepe prigodbe od egiptrvskega Jožefa? Kdo ne pomni, kako veselo je lani o veliki nedeli ali pa o binkoštih bilo ? Se vemo, kako sladke so bile črešnje, kako so nam breskve dišale, i. t d. Vsega tega pa ne pomni roka
ne noga, ne uho ne oko, temuč le duša, in ta dušna moč, s kojoj se spomni preteklih reči in jih sopet v pamet vzeme, se zove spomin ali pamet. — Spomin je velik božji dar. Kaj bi začeli, ako bi si ne mogli zapomniti, česar se lepega učimo ? Kdor pa dobro pomniti hoče, mora zvesto poslušati, kar se uči. Učenec raztresenih misel bo malo zapomnil, bo le na pol znal ali pa celo nič. Želimo lehko in dobro pomniti, moramo večkrat pomisliti, kar smo dobrega culi. Priden šolec se čedalje lože uči, in bolj zvesto pomni. Vse svoje žive dni ne pozabimo, česar se lepega naučimo!
§. 8. Pisanke ali pirhi otrokom močno dopadejo; vsak bi rad o veliki noči svojo pisanko imel, to se reče : otrok pisanko poželi, in ima moč poželenja. Ima pa tudi moč studiti, kar otroku ne dopade. Tako se o veliki noči kolača, potice, gibance in mesa veselimo, kar nam za toliko bolj diši, za kolikor dalje smo se postili. Dajmo kužeju na veliki petek kos ali falat mesa, hitro ga bo pojedel. Zakaj pa mi v petek mesa ne jemo? — Naša duša spozna dobro od hudega, ona v6, kar je prepovedano ali dopuščeno, kar je prav ali ni prav, in po tem izvoli dobro, in opusti hudo, ker ima prosto ali svobodno voljo.
9. Naj se nam ravno mesa spoljubi, se ga vender zderžimo, ako le hočemo, dokler je naša volja prosta; cucek se pa ne more posiliti, da bi mesa ne jedel, če ga ima, ker nima volje, timveč le naravni nagon. So pa tudi ljudje, koji se ne morejo zderžati ne prepovedanega ne škodljivega, in zauživajo, kar se jim poljubi. Taki ljudje so svojo žlahno, prosto voljo zapravili, so jo zapili ali zajedli m se poživinili. — Naše poželenje brez pameti je konj brez ujzde, ali pa voz prez voznika, ki se hitro v jarek zverne. —■
§, 10. Bog je človeku prosto voljo dal, da lehko izvoli, kar je prav, naj se mu ravno ne poljubi, in mu ne dopade, p. postiti se; pa tudi lehko opusti, kar je hudo, če ga ravno mika in vabi. Ta dušna moč je naj žlahneja, in daja človeku naj vekšo vrednost, ako vse po pravici poželi, izvoli, in stori, kar premore. Zato so angeli peli ob rojstvu Jezusovem, rekoč: »Slava Bogu po višavah, in na zemlji mir ljudem; ki so dobre, pravične v o lje."
§. 11. Hočemo prosto, pošteno voljo imeti, ne smemo dati meseni poželjivosti gospodiniti, si ne vsega dovoliti, česar slabo poželenje hoče. Potreba si je pogosto česa pritergati ali odreči, se skerbno premagati in storiti , kar
je naša dolžnost, in nam mogoče, naj bi nam še toliko težko hodilo. Potreba je čuti in moliti, se postiti in sredstva posvecenja in izveličanja našega vredno rabiti, da nas hudobno poželenje v sužnost ne dobi. Poživinjen človek poželi kar mu diši in se mu spoljubi, po živinski; razumeten, posvetno moder, kar mu dobiček ali hasen obljubi, po človeški; pravičen poželi, kar mu postava dopusti, kar je po pravici; bogaboječ pa poželi, kar Bogu dopade; in to je prav po k erščanski ? —
§. 12. Kakor se um in pamet glavi pripišeta, tako poželenje in volja iz serca izvirate. Je serce dobro, čisto in pošteno , so tudi dobre naše misli in želje. Kakor je naše serce, je tudi naša volja. „Iz obilnosti serca usta govore, uči Kristus. Dober človek iz dobrega zaklada dobro prinaša, in hudoben človek iz hudega zaklada hudo prinaša. — Blagor jim, kteri so čistega serca; oni bodo Boga gledali." Tudi Bog le na serce gleda, jeli je naša volja dobra ali hudobna.
§. 13. Kakor ima naše telo pet počutkov, ima tudi duša petero posebnih moči: z a ve d, da misli in se zav6, um ali za s topnost, da zastopi in razumi; razum ali razsodnost, da razsodi in prevdari; spomin
ali pamet, da pomni, in pa prosto voljo, da lehko izvoli, poželi ali studi, stori ali opusti, kakor hoče. — Ako človeka noge ne nesejo, oči zapustijo, mu roke oslabe i. t d. je truplo bolno; in če se ne ozdravi, umerje. Tudi duša je bolna, ako se ne zave, Česar ji je potreba, ne spozna, kar je prav, in noče, kar Bogu dopade. Tudi duša umerje, kadar s budobnoj voljoj greh dela, gnado božjo zgubi, in pravico večnega živlenja zapravi. Kar je truplo brez duše, to je duša brez posvečujoče gnade in prijaznosti božje. Potr6ba nam je torej tudi za dušo škerbeti. *)
21. Kako se za dušo skerbi.
§. 1. Kar je za truplo telesna, zdrava moč, da svoje dela lehko opravlja, to je za dušo duhovska krepost, da svoje dolžnosti pridno spolnuje. Duše perva krepost je prava vera. Kaj pa je vera? Oče so svojim otrokom pripovedali, rekoč: »Danes sem kaj lepega slišal in videl, kar me v serce veseli. Srenjski župan so me v drevesno sadišče, ko je mu
*) Ktere so petere dušne moči? Kako se zove moč, s kteroj pomnimo, česar smo se naučili? i. t. d-
ve rt na sol a pravijo, zaklicali. Bilo je več gospodov in mnogo možev zbranih, kteri so odraščerte šolce v sadji reji poskušali. Prav dobro so odgovarjali, kako se zemlja za sad-jorejo pripravi, kako piške s6jejo in drevje presaja. Po tem so vse čisto pokazali, kako se drevesca na precep , kako na oko požlahtnž. Naj pridnejši so lepe darila prejeli, in prav radovali so se. Tudi nas može je veselilo spoznati pridno mladino, ki nam prihodno blagost obeta, še lepšo ko požlahnjeno drevje. Za ti koristen nauk sadjoreje šolskemu pospodu zahvala gre, ki šolce vsega potrebnega nauče, kakor skerben oče svoje otroke. Otroci! so djali oče, sadunosno drevje nam velik hasen daja. Kako nam zrelo, srovo sadje diši! Kako dobre so suhe slive, gruške in jabelčni režnji za kuho! Celo bolnikom sadja kuhana voda tekne. Koliko dobrega gruščevca na svetu popijejo, koliko jabelčnika povžijejo, ali pa dober kis iz njega naredč! Sadje je v resnici velik božji dar! Blagor mu, kdor sadunosnike pož-lahtnuje; on tudi za prihodne narode skerbi." — Otroci mislijo: oče dro resnico pravijo. Za resnico imeti, kar kdo drugi pravi, se veli verovati ali verjeti; kar pa sami zvemo, vidimo ali slišimo, to vemo. Oče so vedeli, kar se je v drevesnem sadišču godilo, otroci
so pa verjeli, kar so jim oče povedali. Človek sam vsega ne premore zvedeti, marveč mora tudi drugim verjeti. Resnični, pravični ljudje, kteri vedo in se ne zlažejo, so verjetni ljudje, takim ljudem verjamemo. Bog je pa večna resnica in modrost, ki ne more goljufati; ne goljufan biti: Bogu verujemo kar nam razodene. Sv. Paul uči: »Brez vere ni mogoče Bogu dopasti."
§. 2. Vsakemu človeku ne smšmo verjeti; ker vsakdo resnice ne ve, ali pa povedati noče. — P a u 1 e k iz šole grede Lenčeta sreča. Lenče mu lep vinjek za pet grošev ponudi. Priden Paulek se spomni, da šolci brez dovoljenja starišev kupčevati ne smejo. Reče Lenčetu: Jeli so ti stariši rekli vinjek prodati? Lenče pravi, da mu je nekdo vinjek v dar dal, ter ga dobodno proda komur rad. Paulek je mislil: Kdo ve, jeli je to res, ali ni? Nož je predober kup; nožar bi mi ga za en goldinar ne dal. Ni ga hotel. V enih dneh se je zvedelo, da je Lenče vinjek ukradil, in za to prav ojstro tepen bil. Paulek je bil vesel, da ni ukradenega blaga kupil. —Misliti, jeli je resnica, ali ne, kar kdo reče, se pravi dvomiti, (na dvoje umiti). Nam je dvomiti, če nam kdo kaj pove, ki rad laže. Otroci imajo starše ali učitelje pobarati, jeli bi verjeli.
Resnica je Jjuba Bogu in ljudem; le po resnici vselej govorimo.
§, 3. Druga dušna krepost je terJno upanje. — Nanika je v šoli veliko pridnikov dobila, in trikrat zlate bukve iz šole prinesla. Mati so djali: Nanica! če boš tako pridna in mi ob skušnji častivno darilo pr!neseš, hočem ti novo jopico kupiti. Z velikim veseljem Nanika na to misli, kaj so ji mati obljubili, ter se nadja in zanaša, da bo darilo dobila; in to se zove upati: kaj dobrega ali veselega dočakovati. Pridni otroci upajo, da jim bodo starši vse potrebno omislili; bolnik upa, da bo ozdravel. Ni človeka na svetu, ki bi česa ne upal, in upati je duši sladko. Ne zamoremo komu pomagati, kakor bi radi, saj potolažimo ga, in mu upanje naredimo. Dokler človek upa, še ni celo nesrečen; kadar pa upanje zgubi, obupa, in ta nesreča je naj vekša, — Na ljudi se ne moremo vsigdar zanesti; eni nam nimajo, drugi pa nočejo dati, kar so obljubili, ali so nam dolžni. Na Boga pa vselej lehko terdno zaupamo; Bog ima, pa tudi rad da, kar je obljubil; Bog je neskončno zvest v svojih obljubah.
§. 4. Prihodnjih reči se veselimo, ako so za nas dobre, in jih upamo; če so pa hude, in nam niso po volji, se jih bojimo. Mno-
goter je žalosten, osupnjen in pobitega serca, kedar na smert pomisli, ter se smerti boji Grešniki se imajo smerti bati; pravičnim smert svete nebesa odpre. Jezus nam je obljubil, da bo tudi naše truplo zadni dan od mertvih vstalo, se sopet z dušoj sklenilo, in veselo pri Bogu vekomaj živelo. Na Jezusa se lehko terdno zanesemo, in zaupamo, kar je obljubil. Gotovo se bo zgodilo; le Boga lepo služimo ! — Ako Boga prav radi imamo, se Boga žaliti bojimo; in sveta bojazen je bogab oječnost, ali strah božji, začetek modrosti. Sv. Duh pravi: „Strah božji serce oveseljuje, daj a radost, dobro voljo in dolgo živlenje. Kdor se Boga boji, mu bo dobro na koncu; on bo srečen ob dnevu svoje smerti."
§. 5. Tretja naj imenitneja dušna krepost je ljubezen Qjubav). Učitelj: Kaj smo dolžni ljudem, ki nam kaj dobrega store ? Učenci: Zahvalo smo jim dolžni. Učitelj : Kako so nam pa pri sercu dobri ljudje ? Učenci: Radi jih imamo, pa z veseljem na nje mislimo. Učitelj : Koliko dobrega so vam storili vaši ljubi starši, in vam še storijo ! — Ako vse to prav premislite , ako bote vi svoje starše imeli? —Kaj jim storili? — Učenci: Prav radi jih bomo imeli, in pa pridni b)m;>, da nas bojo veseli. Učitelj: Starše za ljub o
imeti, jim veselje storiti in pa pri njih radi hiti, se pravi starše lj ubiti. — Kdo pa staršem toliko dobrega da? Učenci: Bog staršem vse dobro da. Učitelj: Kaj smo toraj Bogu dolžni, kteri nam naj več dobrega da? Učenci: Bogu smo naj vekšo zahvalo dolžni. — Učitelj: Ktere učence učitelj naj rajše ima? Učenci: Tiste, ki so naj bolj pridni, dobre glave in pa žlahnega serca. Učitelj: Kdo pa ima naj gorše lastnosti in naj svetejše čednosti ? Učenci: Bog ima naj gorše lastnosti ;Bog jenaj lekša dobrota.Učitelj: Kako smo toraj dolžni Boga imeti? Učenci: Boga smo dolžni čez vse za ljubo imeti, njega čez vse stvari spoštavati, kajti je Bog vse ljubezni vredna dobrota in lepota. Sv. Janez pravi: »Ljubimo Boga; saj nas je on poprej ljubil.*
§. 6. Ne bilo bi pa zadosti le Boga ljubiti; tudi bližnega imamo zavolj Boga ljubiti, ki je stvarjen po božji podobi, odrešen in poklican k večnemu živlenju kakor mi. — Blaže in Nežica sta prišla po zimi iz šole domu, in na pragu siromaka srečata, kteri je ves raztergan od mraza trepetal. Ubožec prosi: »Dajta mi košček kruha; lačen sim." Nežica mu reče: „Le pojdi z nama v toplo izbo; boš tudi kuhe dobil.* Nežica hiti mater prosit, naj siromaku
jesti dado, Blaže pa očeta prosi za dvoje škoren, kajti revež vse razdrapane čevlje ima. Oče so djali: Prav tako, da do ubogih usmi-lenje imata, in jim rada pomagata; to nam Bog veli. — Revo drugih občutiti se pravi usmilettje z drugimi imeti. Ako nam terplenje drugih serce omehči, imamo dobro, usmileno serce; če pa usmilenja z drugimi nimamo, smo terdega serca. To bi ne bilo prav. Jezus veli: »Resnično vam povem, kar ste storili kteremu mojih naj manjših bratov, ste meni storili."
§. 7. Kaj pa je storiti, če nimamo komu pomagati, kakor bi radi? Mu imamo saj dobro želeti; Bogu naša blagovoljnost, naše sočutje toliko velja, kolikor naše djanje, ktero nam je nemogoče. Dobro voljo bližnemu dobro storiti vsakdo, tudi naj vekši ubožec lehko ima, pa tudi pomore naj, kolikor premore, ali pa naj druge poprosi, kteri lehko pomagajo. Jezus veli: »Ta je moja zapoved, da se med seboj ljubite."
22. Česa dušo varovati.
§. 1. Ljubezni smertna sovražnica, huda dušna bo!ezen je zavist ali nevošljivost. — Oče so Mihalku, ki je v šolo hodil in se Veliko Berilo.	6
prav pridno učil, za zimo novo kapo kupili. Jakopec, njegov starejši bratec, je bil tega žalosten, in se je cel dan kujal. Na večer ga oče pokličejo rekoč: s,Kaj ti je Jakopec, da si žaiosten ? Jeli je tebi žal in ti merzi, da sim Mihalku kapo kupil? Ta tvoja žalost je huda strast in se zavist ali zavid imenuje, kajti si žalosten, da se drug veseli. Zavid človeka toliko izpridi, da se celo veseli, kadar se bližnemu huda godi. Bog nas te pregrehe ovaruj! Kaj je storil hudobni Kajn svojemu bratu Abelnu? — Kaj so učinili zavidni bratje egiptovskemu Jožefu? Zakaj so hinjavski farizeji nedolžnega Jezusa krivo tožili in grozo-vitno na križu umorili? — Ko sim lani tebi novo suknjo kupil, Mihalku pa ne, bi bilo tebi ljubo bilo, da bi se bil Mihalek zato kujal? — Kar li želiš, naj bi tebi ljudje storili, stori jim tudi ti. Kako moraš torej biti, Jakopec, kedar se komu dobro godi?" Jakopec: „Vesel imam biti." — Tako sv. Paul uči: „Veselite se z veselimi, in žalujte z žalostnimi."
§. 2. Grozna bolezen naše duše je huda jeza; ona vleče zarano našo truplo pod grudo, našo dušo pa v pekel, ako se jeze od mladih dni ne odvajamo. — Načel j se je pridno učil in rad ubogal, ali prehude jeze je bil. Za vsako malo reč se je razserdil in svoje sošolce
toževal. So ga učitelj posvarili, se je od jeze jokal Tudi je Nacelj v jezi rad klel, in drugim priimke dajal. Z sosedovim Franceljoom sta v Šolo hodila, in Francelj mu enkrat gred6 reče: „Ker si ti Nacelj tako rad hud in odijuden, ne bom več s teboj hodil." Ta beseda Naceljna tako razjezi, da se Franceljna po potu loti in ga tak gerdo zdela, da je ves kervav domu prišel. Za to gerdo djanje so jezovega Na-celjna doma in tudi v šoli prav ojstro postra-hovali. —i Ta huda strast človeškega serca, ki za prazne reči drugim hudo hoče, in tudi stori, če le more, se pregrešna jeza zove. Jezov človek nikoli ni prav zdrav; kar v jezi zavžije, mu škodi, kar govori ali stori, ni prav. V hudi jezi človek pogosto pamet zgubi, izdivja, in je divjačini podoben, ki vse krog sebe raz-terga. Sv. Duh pravi: „Zavid in jeza krajšata živlenja dni, in skerb prerano postara."
23. Duše lepota.
ffl. Jtve/fJie /aaČneto/t' ao
A'.ho/Z«<> Ji o /t/e w n o a / t n Ji a J o-/ »/' > / • »»
€ef-Jie»4j€iioat j one <to mey jovot /ifnc <na-)eya te&ea,	oe /e ti m/te
f/ao/t ttet(/t/e Jia/fe/a. - -z/« /t/ct
dt'/a /luctu za/u en ^imt/na t/e/i/ictt. ^epoo/o <>o ^o jio/tva/e'/e', tt/e jio/ua/e 40 ne" Jivevze/a, t/a de oe /?e'/te nat/ antye nefii/ntce ^iauvt/t'pet/a. '/{pav./o/e oe ij, aa/c ^ivtidti/t, ^e ^u/t/a, zna/a y Jite
/o ne /te'/a ttuoao/et. e^a//ewno <#o/o Jtome/ipne/a ti vnavnenye, t/u ve] /en ye tneuno ca/a/a,	ifot/o
jio^it/a/e^ a/e' ne. c^ <>/ee ceaa /t^u/, en ye ne'oo *noy/e na ■naunodt^ioatneoi; ^'e e^ftt/a: ,,<0$om ze ^iooa/tt/a.a <^te/e/ce ye /e/a Jto/t/ttina. <^e /t/o c/a/e/a vut-<t(t/i/, ae ne vazoev-t/t/tt) ne /i/e/a, en
oe ne iyet/a/a, /emuo mirna oe ye or/ povov-e/u y ona ^e /it/a /voZ/ct, en ne/toe oe ne e'me/ »a	*
Jie'*a/e. C/@o ^u/i'/a z/a/e/a, ao a/er/fne' o/uveJt /te'/#o ^10 vvaot/e^a JiOi/afe/ en
»na/t jivav-fj. o: n c/tt/e/ct, /e no^no en Jict /ent/na «t J^/otpfi	;
t/a/ /t do ojie/ /^u/fo vt/tav^e." c^^«
vna/ene oe/povart/a : ))(t/@a£or, Aocer aue/a it o//a do<ya nty oe vfjpot/e." 0/ac/a fe ffren/e uvttc/ua ^ema/a, en fe « d*a//em ote/vave/a, Aen fe /Ft/a ji o/e nji e t v, a*	aue/t/i oet/no<>/
nati iimi'//ene'	ve/oo: ^tt/cc/e
de oc/ mene, Aeu.	dem A^o/eA en
tv tiev-cte jiantzen, en rfafe	nad/t
d u <ytm t/ud um*''
JP 2'
,,&/xoGt,/ t/odna «(?(>/ /e med/ti utydtit'ca, na Atyt de o/at//a d ji t, en en/va/ /e/i/o- umevne," do t^'a/t' tpodjiot/ do/d/t; za e/od*o ved/ d/ev-dt/e. "	jta ye t/odva vea/? jie'/a/o
acenct ^cia ot/jpauov. jtm uot/e/f /tone. Jioved/ jiavec/o, <xe/oo: j£ont/o ao ooe
a
« ■>/«<<trn« Jioo/te/e /fun/ovec ztc SO a/, zrn št	^ef^aueo J£one' /tiha- t/naiyeu
mte&f^e, J£one'/it* jftrt pvet/e t/nttyt'e Jive-/vtye, en 9ity'e/e, «4ztt	Jveueo.
&evyoneo oe tt<>/e/, ae J£one'/te tnta/t, /ty me o/ove/e ?	S.	ne
Jicrjpvem/, oe	a/t/efzem, SO. Ji
coe/a neoem. ne/u<tt Čepa/—
ne amcm,	/fe	u/au-
t/eno.	Jtomea/e' en	S.
fettpavct* o</txty'/et/, /te* oe met /a/e/a e/o/vo zt/e/a , t/ee	J£an/a Jia/vte/e/
en	/	ti t/an Jiat/tt/.
ti- oevcu tieoe/e/af en	znt»-
&ct*yeyce	/iua/e/o,	ye /te/a
Juuii dfo-veftt, - C/&t/a. Jim	J/?one
t^fce/	t/nct-H ot/*ty/a/f P t^ ne
ne/e/a uet/e/, t/t*	Jiveueo t/o/e/te /
^/ea/oJtame'iyu/tt. /&t/&ye J£ane/o

— 87 -rfua/i/', t/t«	fo/t'£o
*ie->e/ce jfe/tt	ueot^e /tuti/t/af
jfaž/i ff/aa, /<" na<> /tur/tm otiet-xt/ ncea p<Heyft, de /tuf/o afoHtma, Jicc tuf/e /ina/e zet t/o/wa. ^ŽJo^/en ae /hut/e^M učencema- tn t/a/ba o/ovitmo, vmama t/alf v. a nea^ ofav-emo ttneetna Jt ti r/u u e o	jittii fieoe.
€n oence do/e. cffipuc^e ■ueaf jie neuamt^en vtc/ie^, . A/ent nam tpitene -ueae/pe ett nore/lu avedo o^a/t. ^fu.	Jinaui;
h ^ dvo^d/f tioe/i t/e/t/t o/teoa^ zve<>/a avo^a ueof, /a ae vede	za^iauet/e/t
(jp 3. J^tfer.fjfCiv. d/oue/u, v> A<yeya>
zt/vavem /e/etu /u(/e zi/na-uu e/udce dve* vaa^e a/rua/e ^ive/uutt; /ait za /nttji/a da/ezen, 4,»	za t/ndo jiuepnedna ««-
Dur/a.	/etd&Kia/c m ave/e dee/noatc
<>e t/etM avee/ava/ia od/act/a, u ^ofetn iftu onecnn en weae/o vene/te ueAaincrf, xa r/,t .Ste j »s ne a menja o a. tft&eamev/feuaaf je t/ude ney ne /oa cena e~/i uuet/nti*/; za	ney uec <>Aew$ema.	t/te a a
«4 &utyi/ mea/e/ e/t ze^u/t fuajt/a ne Jia/ve/tje. ^ <ienjte/ meo/inia, /ee/av. /nttfi/a <yif> oe « mea/e/ Jiomf/erpnema cev /verfe en t/a/ene, u	/vnje in
ueoano <.na r/ vvevf/e / dvejemtt JŽffloju, Ji ar/str fe/a na vem/ft o-o/ctne. J£e/t/a
/onfj r/eta ■zev.e/a, jnet/t/re en ze/e/a , »«/ ae ravno- /vaji/a « ^ma/t en Jie^iefJiv.emene.	nuni »e nate* ^lame/^ivatie en naoe aer-ee Jioze/e, /epa nao zapafcue, i/a naoa r/aare ■ue/o-mej vette/a, ne/ac' ,, &ev-(/e /frtr/fe aa, wie'>/yo, f/a woe u c/aue/u ttmevje. - ^/jet-te ji varnem/ ao v. /ayt/ ko/*,/.
ae ctcem. <newmne*eu, /a/av. t(e umev/t, et/e one' aa jia/(y'a. " <^e*u<* ve/t: ,,	/k(y'fe ae /e'>/t/,	/xe*Ji/a
umavyo, e/uae Jia /ey ne <mone/o; /ty/e oe ya ,	t/uJo- en /e/a /e//o uenze
v ueont oyeny."
^jf!	//pet/an a/a c/te-Sa en te/o,
e/ua e/e/a c/aue/a eneya, a/ft^iy o/tfze/t, t/a/v-o en /ut/o a/ane'/a, /to/a- A'ioa/et/ne" c/an /uc/t a^ie/ ■zt/<x.et»ent6 za uecno. &eu/etye ct/e'^iaefti/^eiyei /a/o^ <^ezuo uot, ne/ao: ^i-Htt/e, t/a, dot/a uae)	<ia Jia
y-xc/f'/f a/t'>ct/t y/ao //ena jfoy eya, en /oe/a	A/ene' aa r/atfna e/e/a/t «
iniftyetye ztv/enya, //ene oa	/ter/
t/e/a/e u uo/tye>ye o/i>>cye>yet." ,, /fpa/av Jia S/t/ama uot urneyema, not fru. c/au/, /orna /ici //ouej/aau tiat uo/a/t; on
/a
Jiitemene/ /nuji/o- <nrt<>eya ^tone'iiatya Jio-
duty'ern /e/edu."	e'mene'/n<* jiao
metate e/uda / Cf{pa/e'/a vnet/no-/L/o. / ///ev/ema	zet /ejio t/ud a, jice
/«e/e' zet zt/vctva če/o.
24. Slava.
(iz 8. psalma Davida.)
0&&djioe/, nttd	/ti/o ji xe čar/no
^'e /v oje tmr jo it dem due/tt / ite/ečctd/ua ae čez ne/edte jouir/ttjet.
J* eed/ a&tocetfe*i en e/tyenc&u de de/e' j t, oj o/no m rt, /in a/a jiKejivave/, neej dovvttzne/. en meedevttveo omo//ne.
S//o jioj/et/am ne/o, /uofe/i vo/ t/e/o, medene t'n zuezr/e, Atye de d/tttttte//
</fpeyo/one/, t/et de jiomnea / den o/one/te, t/et	o/edoed /
JE* /na/o jiot/ antpe/e de' pa jo-
•» / / ■ . / / • •
metnydtte, d dlaviy en nnatoj de pcc
— 91 —
ovenča/',	fft* Jtattfaut/ oev t/et
Ue
at vyeyove*n metkam Siae/uevječ ovce «n jone t/ena > u&e od enem ; zravna	/ur/i'■' Jia^a zuevena, Jb/eve
nedom en vede « mov^u, ^/eve jio m««/«/ a/ezaJi Ji/cevty o.
oitr/na je /u<ye trne Ji o ce/em ave/u/-
25. Imenitnost človeka.
^ oefe /j. ^Jeca /^lonej/e one Jittet/-a/ua ^J,	Acjtrf ae c/aueA ar/ zt-time
/oot ? oenot': (p/aveA /e/i/a nuuno jve, ziuena Jitt A »em^e Jwfj/iaynjenet ^o/facee
ce'/e/j : <&čav.ntt Jtaa/rmrr je ve#/o Jivet/i/tia c/auehc, ^/evejrt n*tt
de ae n a
je e/atme čsJaj aai, naj
*) Predstvo ali lastnost, kojo pred drugimi ima.
**) Kobacati ali pa po malem hoditi.
aanoe, meaeno en zv-ezt/e aztv-tt/, Jirt <mea/i/ ** aujtjte ///ueettne'/.^, je /et/o- /ejia nafee/t/. V^/eva Jiver/i/uo ae rt o/aueAee <ue Me? °16<! enoe'.' (^et/en Jivjcctna fice. fy/>oe/e/jf ffdntav c/bwea/e je ooV/a /cette/a , e/ee emenl/nrt a/u-un tt cww/k Jtue/ietite, d/er-e veae^e et/e «(t/aa/, zaout/rt e'n jvoza, Jive-faznoa/ en mevž ae na ad-netzu Jiazntt; e'n /rt a/uctn je nej emene/nj e Jixec/ a/na o/aue/a. <Y&a/a Jitt ae emenuje fy/>oenoe; e te mewja oce e/te a te, Jia daje ^iat/a{fe a/uavjena.
% oe/e /j:	a/a*e znance' e'n
Jivtjet/e/e, det/ecn ae aneoeja, tt/c Jict Jiaa/ave? o ene e: /ffiada ae' Jiot/cj o, f e/oo ;	t/tj aneoa / o e /e /j ?
9feeafe /ur/t vade' Jiaaedno jwer/a/tio. c/aue/tK / V&a/a o u t/na ume/ne e/e/te
— 93 — č/one/ z no/ami ojiv-au^a / tnčeno ovp/ce, /(/on %na / t^^c« ce/o z #o/ami če/erjo , en nty Jwč/tčntpče e/e/ce d/ovč.	je, f/r* /eveco /a/on
r/edneco Jiv-čc/no nur/emo j dctj o/e' no/e ena/o ne/ja/e, /ev. d/e dt Jittčd/ne ded/ve, ne Jio/oJi/a/ne.
če /f> /j.	čem	znance
en znan/e , a/o je/ tteenna ne me/č/e Ji. Ji a noče Z čenoi: ^anance Jiov-namo Ji o pači a/e rnavnji,	de
nam op/urajo. če/e/j: fyfaa/ č/ove/ dvoj Jioae/ne p/aa črna, Jio /(jem de jlovna, če pa vav.no ne nee/emo. jia dvojem p/udu /e//o ponori tn Ji oje, /au živčna ne mone, A/ena ntjtvene-/orna eno poni, ^/e/t/o Jittee/d/vo je /o / /e <nut/č <$fopu /na/o JioJievajmor Jto/očno mo/emo , čet/no čč/ajmo} čn
Jiot/eno youove'mo. <7&ry ^ioonyo
<xat/oner/ne ao/aiye,	ceaa, ^i. oVeva/uee
rr/u ne vat te myo f ^Soenoe: t^o^tot/
V/ /• . ,	••	/ • •	/ r •• •
€ioifeya hohna/*yo, t/ce	■xaztozya en
vavfaanyo. OS ee /\e /p : fy/oeyt/a-x ez oencce e//t oven* e'n jio/azevn, Aey'/e me
Jiitet/ofua Jioodoe»yce ce/e j t a r/e/^e tya, t/t*/, uaademu zt/navema o&ue/te.
turna dt ne mov-e /a/o ^louet/a/f, /iar. ve', te/e orfott/t. /Jf a/eoe/e v <*o/e fa/t/o /t^ietjft
ot/
t'ma/e /at/e' t/omte, o/aveVe'?	nce
tmamn t/oma ^i-ouet/ee/e, ceaan. 4e ti >>a/e naučimo.
fe/i/o o/owe/ c/oueda Jiot/uoe', ma Jloue en	, /an/o^ tie, t/o/tre, /ian
je pitati , Jia fat/e' dttt/o, /««« ne ^irfin. '^evet/ne ceaan /iO)teafneya Jior/aot/t t/a/otut/o t/odvo t/t/o.	je nova
	— 95 —	
'ma da	d/de, tn <u na dem	d#tytt s
nonem	madn/dom ■ue/tdo	uede/fe ,
hu/f/en	dodav- men/ vede/:	P ,,(9d t/a
f az /o//do aneoen dt/		ca t////
douddt d/an jiv.///A( - /ž?^ mt ^e
/o/a&oed d dtifjtmsaueetn itazoe/e/^n c. /.• Jfiifpe ze^e (/%tm jiov-et/a/, t/a dt /ut/e -ncer/ gnadn/d de/. '/d ci/e /f ; »Že jinan ji me/en do«//, dde^dno de teo/ /n jiet* cet/no de nodt, dtm »tu t//a/; /t do dreoo. t/ct/, /n t/o-dut /fut^e /t doc^o jiomaya//, t/a v- madnt' d/an jiKttdd. /i/ty /e dedetd? ded* /mtyo / enot.'	dot/e jin/tden /n jia
znaj (t, t/a mu dot/e ž/jatp jioma^a/. //ot/c$otjf/y'/e, /ado /eddo c/oue/ o/ovedtt dutye oettone »e^e nazor/ene, mu za/od/jioue, ya ot/za/t tn d/atdde nat/e iirjih/nt, dtw z/u/na n/ « d/anu d/ov-t//.
— 96 — 01/e /y ' J/?e/unty t)eni ztcnt/tttt-nemtt aoencu	///m/lg ae ntetit/cya
tvf/e/tt/j /utytt Jie.)avytt ye yeyt/te. ihtava* Jintt/en /e/f !	Jitt /e yuo Jiaue /
^ ce not.' c^ootitevt /e-neyce, en Mite te/ttze, nty <te Jio/e^ou. ^/}ce/e/y: <č/tt/o /e//a c/otie/ o/one/te Jiooutene en
/ /.	r •	r .	/ / /
jiti/ivtift, množeča etoe en navade uiatttt o ovtye'm yeze'/a?nw /a mu ye <$foy /eoet/a, yieo , ■mtt'neiy e'/e yatiow t/a/, /ty'eya zeuince nema.	ne/e/a Jlvct/-
o/uo emama, t/te /e//a yoti avema / t/(Oty
/e' /e /ttt/e >uoe/<y Jivau yauane'/e / -
/ut/e čet/na ye yauowe'/e Jia/ne/ia. c/y*t.eueo Jia t/amttce yetott/e, en /eoet/e zauya/e, ne /ejia, Z/o/ce, //ene /eaet/e Jia outye ■vuzuat/i, ne otne/ano ezne/aya, a /itn na»nanya, t/tt oe « oa/e cet/no ne uce' /e^ioy/teana ycva*e'/e. £jcane'ma#'na
f/ectt #eyoe	Jtom4vtetntyof /a/of.
Jut ome/ane maže en evo/vetzene, oee/ne žen*, veo ye/ ueae/i oe'/^aoe tt/av/a/e', /tt/ov- ^iaanema/e' uoene yoaJiat/e. /7a/a
aeaa ne cer/nrt.
uoe
c/y»e't/ne ticence v- ao/e' /e^ioy/aano ot'/tyo, vaa/o a/ou/o wmev.no e&re/o, /e* ae a/en/na var/ya ena /o oet/no youo-ne'/e, /a/tiv ae ti e/a en jieae. &en/o na /to v/ecyo en ^ta**yo , /a/o. yo.>^iot/ /e/y
/a/ft o/e/ano yavo*e'/e'. uce'/e/f /a/u /Zeaet/o JicJwavya/ ye/ ne /epa avam, avn^ta/ yt/ /e veae/e', t/a ae nauoe	e/na mauiyeva/e' //a/o ae
uoence /e^toy/aya /e/tto ^ivtttat/yo ; en /a/e ye veae/je Jtoa/aaa/e', /a/o y/at//o
•	'r	"	S / / r
en meono yem tleaetfa iece.
tf&e t/ovo/f aamo /'Jiry/aano —Jto-Veliko Berilo.	7
— 98 —
/neAa je /at/e tnotAna jouom///. *^AA/ut/c ^'ut^e r,fy mo/oe, AatAan .i/a*yoe a/* tment/nefte ooeAe jauanja.	«
Aeoet/o oeja/e'f a/t-' jia- AeoetAe ne tAt/e, oe ne oJiar/o-Ae. c^fazne AeoetAe Aneem-^'a/t je oe n o a Ae/ en /o nI Axez jneAa. /{pe/on vet/ama At»e, jveoV en autj jevtA j(#r/a ooAnane. ^AoaAa Atv eAuoo mo*t.	t/xaje'A S/atAe /tur/o-
vnu&njeva/t. za Ana/eA cao , oe xeoe a ji v a u Aj a/e' en eAu^em oao/ jema/t. '(Oez t/v-uje jeft/a Aeja/t'je o- An e A a uaAe en Anao/e tAoAv-o eme, Aten je v-e/eAa Aat/oAtja. tf&eov-amne necc Att te n /rt /e le/e A/a^a/e' oe jinave' jittAajounje t/rja/e' en net/o/znoo/ nianeVe.	Ae /aAema
Ae/o, naj A t' oe mu A anten na ■una/
oAeoe/, en oe « p/oAaoe'na mavja jia-pnezne//aA pentAjeveoneA. Stemepta oeAe
*n ovoje Jmeueef Aua/i/i, at> vcue da-en /aye yev.t/ na^iu/i. e*nuno-A&te / no/t/t ae en vav-ezouce/e ye y koz rt ■en o/j<rr/h, en /rt^a nttutrr/a /e m *tntyo. efflo^ae <uečtt/e/ mo/oa/r, /rr^on yavone'/e; de/o- /i* Jirt /tir/r ' mtift'a/eyr>e/(f ^etr/av- yatiane'/e' JiHf'<>/tyno, ee/f oue/et r/o/zna<>£	^Ju/i ^trttvr,, Veo'
4e yr/i * yezt£otn Jiapude , /ict^ov. v meceni jiomove.	/tade tieoe/a ztue/e'
•en ueae/e r/o/fne r/ru, ney <in ty
/fttr/eyrr •itrr*rye, en iyeyoue rta/ti
/• • / yoytr^ye ne yontwe.('
v
26. Z i v 1 e n j e.
/, /)'ri^to/iiet,nye, /bee/fe, ye nette
f.vne J
zeufente-m oz mor
ta youoyeiye. M jto/ nao Jie^et, n znany e nam r/tt.
/e	netde
ne/r/rtj	i /e
r/eze/e	^tee
• MlOfCC	n<*
2.	/ravne/it/Jie-miu ti a.tJitattntA Jie^e, mctjt/ce, z/a/tce tt a/eztoe nam
o/t/j/e. /7/roce' dveaAevdne'Jto /ran t /t/o, & ■nomen/aa/e /aace cue/eoe j t/t/o,
3.	t^Z/at/encev, t/td/toeu je r/r uj rt t/eze/a, vtez/eja ae Jtr^e neae/ja /avr/t/tt. /j/e e/e/ryo atttje ot/ z/a/t/i jrrtf/on ,
Jia a/etanje jem ma tj/rt, imot/toa/e f/avt'u.
4.	/ne/j i d/a t/no je, jve Jio/
y	. ,	/	r	. .	•
cez utoctue, ae -fier-u ze ttmtue, ae jaa-ntjo y/ave, ae /rat/tjo z e/e/om Jioa/teune moje, aat/ /rtit/rt /ferrjo, za Jivt/ot/ a/ev/e'.
v
5.	(Otz jo/e tiev/ove ti oe/en/e ao Ji o /rt, je mevz/o ze « aencu, ne jvrje yor/o/rt, Jut a/anoe/om dma/o t/eze/e
/rtj. , - en /rt/ je na zenice
/e Atta/ed naa vty /
27. P r i s 1 o v i c e.
/»	f/ecft, mtt/ee aAen/t, tne/e/e
ue/e'/ce d/en/. 2. J^fa^etje enu eo/nee. /lojepa djtoz-tyee, ArtAov jermetr/te JiOdue/nejet mo-
nem. t/n
■no nanj te.
3.	j/ctd pne n c/eue/a ttcea
/^tiea^J, Jia a/it/fj/aa oa/ane vctr/ ne a ored.
c?ei/fe/%a nejiar/e t/a/eč ar/jtejt/cene. S. ^/Jadfev. aoaee/je /fo^die) Aa t/eaef Jia /tee/e ne'Jio-t^ee/ee ot/ /iae/epn
4oaet/a.
/fpojttteitee ^dvcjieneej ne Jio-ze/^e. J. <~$M/a*noat jne/* e/e/ee,
je de&a/ee. j}.	aee/om /e/naa/ia <xcoJi*eeuJix/r/e.
/O. c$'/ne /fru^e m/at/o-o/e', dew JMfia/urt ona//e v- a/emod/e'.
//.	ye> vrtimo /red zarAi-
• • y	r . * «
a &ucycj fievaoefof.
/'2. Sna /e/o ^e f/o/tpo,	jttf
■a /it/v a tnene*
28. Čudo živalstva.
§. 1. Brez števila veliko žival pod nebom leta, po zemlji leze in gre, po vodi plava, in tudi v zemlji prebiva. Pozna se jih nad 30.000 plemen; veliko jih še ne poznamo. So tudi tako maličke živalice, da jih z golim očesom ne ugledamo.
§. 2. Vsaka živalica na svetu svoj živež najde, ena svojo travico, druga svoje zernce, tretja svoje meso, kajti ena drugo povživa, da se škodljivih plemen preveč ne zaplodi. Dva vrabeljna s svojimi mladiči na teden po 40.000 gosenic pozobljeta. Oče nebeški vse preživi o pravem času. — Vsaka žival ima svoje različno telo, tako modro stvarjeno, kakor ga potrebuje, s takimi lastnostmi, kakše se ji priležejo. Ene po malem lazijo, druge naglo letajo, zdaj po dveh, pa po štirih, tudi po šeslerih, in še po več nogah se pomikajo. Ene
imajo habe in noge, druge nimajo nog ne perut, kakor červi, kteri le zgibljaje se po zemlji lazijo. Ribe imajo plavute, s kojimi kakor blisk po vodi švigajo.
§. 3. Različna in prav prikladna je živini odeja, ktero ji je dobri Bog omislil. Živali vročih krajev imajo večidel tenko dlako kakor slon; po merzlih krajih pa kožuh, kakor medved. Perje pticam, dlaka konjem, volom in kravam na zimo bolj gosta raste, da jih ne zebe. Ribe imajo gladke, terde špire ali luske s polzkoj žlezoj prevlečene, da leh-ko po vodi plavajo, se gibljejo, in se po kamenju in po germovju ne ranijo. — Obleka živali tudi človeku služi, nam da kožuh za zimo, ptice nam dajo perje za posteljo, in ovce ovno za sukno; celo zajec nam da svojo mehko ovno za klobuk. Kako modro Oče nebeški vse oskerbi!
§. 4. Vsakemu živinčetu je Bog potrebno orodje dal, s kojim si živeža pojišče in pripravi. Ropni ptici imajo terdne kremplje, da svoj plen zgrabijo in terdno derže; povodne ptice, kakor race in gosi, imajo široke noge z kožami, da lehko plavajo in veslajo; močir-ni ptiči, kakor štorkle in kljunači, imajo visoke noge in dolge kljune, da si lehko iz mo-čirja živež pobirajo; ropne ribe, kakor ščuke,
imajo ojstre zobe, z kterimi svojo hrano pospravijo.
§. 5. Tudi o r o ž j e je modri Stvarnik vsaki živalici oskerbel, da se svojega sovražnika brani. Dal je volu roge, konju kopita, svine-tu zobe, ježu ojstre jezice, ter jim je sovražnika pokazal, da ga od daleč čutijo in se ga varovati znajo. Jastreba kura visoko v zraku zagleda, zakriči, in piske se skrijejo. Pridere volk nad konje na pašo, mu hitro vsi konji kopita obernejo, voli pa roge va-nj pobodejo, da jim volk blizo ne more. Tudi bučelica ima svoje želo, s kojim nasprotniku svoj serd v roko zapiše. Pač čuden je Bog v svojih brezštevilnih stvareh!
v
§. 6. Živina sicer razuma nima, ima pa svoj vrojeni nagib, ki jo vlada si vse potrebno opraviti. Vsak mladič pozna svoj živež, kakor hitro se vleže. Gosenica pojišče svoj zelen listek, govedo svojo travo, pišče svoje zernce, in mače miši lovi. Mlade race zapuste svojo kokljo in v vodo poskakajo, ptice začno letati, kakor hitro se izgodnjajo. Ni človeka* ki bi toliko lično stanico naredil, kakor jo bučelica napravi; ni prele, ki bi tako tenko predla, ko pajek.
§. 7. Živina se tudi po svoji šegi za-stopi. Koklja svoje piščeta zove, kokot pred
kanjuhom svari. Kužej napove ptujca, lovski pes zajeca, in od veselja poskakuje in laja, svojega gospodarja sopet ugledati. — Tudi po starosti živlenja se živina razloči. So žužki, kteri se v enem dnevu vležejo in poginejo; so pa tudi sloni in postojne, ki po 200 let svoje starosti učakajo. Tako ima vsaka živalica svoje prigodne, potrebne lastnosti, s kojimi svoj namen doseže, kterega ji je neskončno modri Stvarnik odkazaf.
§. 8. Koristno in potrebno je spoznavati mnogoverstnih žival glavne plemena, ktere v 6 redov razpadejo. Živali so: 1. Dojivke ali sesajoče čveteronožnice. 2. Ptice. 3. Dvoživke, golaznice ali zemljevodnice. 4. Hibe. 5. Žužki, mergolinci ali pretisnjenke in 6. Červi.
29. Dojivne živali.
1. Dojivke ali sesavne živali se žive poveržejo, in starke svoje mlade doje; imajo pljuča za dihati, in so večidel štirinogate. Po večem na suhi zemlji žive, nekoliko jih pa tudi plavute ima, in v vodi biva. Dojivne živali imajo skoro vse kosmato odejo, mnogotere baze in barve; nekoliko jih pa tudi terde igle nosi kakor oklep. Vse imajo gorko, ru-dečo kerv. Naj koristnejša je domača živina,
ktero za delo, za živež in v svojo zložnost rabimo.
§. 2. Naj pervi in naj vekši hasen nam goveja živina da, med kojo štejemo bike, vole, krave in teleta, ki se trave, detelje, sena, slame in drugih zelenjav rede. Junci pri-rastejo voli, junice ali telice pa krave, ako se lepo redijo. — Vol ima ploščnato, podolgovato glavo, nosi visoke, gladke roge, kteri so znotraj votli, in ima razceplene parkle, ktere po nekterih krajih podkovajo. Voli nam vozijo in orjejo; so sicer počasni, pa močni in gotovo potegnejo. Po Koroškem jim devajo jarem na glavo, po Štajarskem telege na vrat, po Kranjskem pa tudi vole v komote vpregajo, da lože vlečejo; in ta šega je naj bolj hvale vredna.
§. 3. Krava se zove hišna mati, ktera nam daja mleko, smetano ali vernhjo, srovo in kuhano maslo. Ubogim ljudem tudi krav-šeta vozijo; po tem pa bolj po malem mol-zejo. Kdor hoče dobro molzel (molžo) imeti, mora kravi prav dobro streči, kajti krava pri gobcu molze.
§. 4. Govedina ali goveje meso daja dobro juho in tečen živež, naj si bo sirovo
3) Kako .krava pri gobcu molze?
ali povojeno. Te le ti na ali telečje meso se peče, in dobro pečenko da. Iz volovskih kož napravlja usnjar močne podplate, iz kravjih pa vlačno usnje za knežne in urbase. Telečje kože so mehke za solne in drugo žensko obutev. Goveja mast da loj za sveče in mjilo-iz rogov delajo žlice, glavnike itd. G o-vejo dlako podevajo v sedila, komote in druge blazine. Govednik daja dober gnoj za verte, njive in senožete. Tako nam vsaka stvarica govedine v dobro pride.
§. 5. Koristna domača živina so svinje, ki nam dajo salo za zaseko v zabelo, pa tudi slanino, meso za klobase, krače in plečeta, ščetine pa za ščeti ali kertače. Merjasec je hud prešič in ima dolga postranska zoba; presica po 12 in še več praset poverže. (Zidovi in Turki ne jedo svinjine). Svinje ljubijo suho gnjez-do in pa -vodo ali lužo poleti za kopati; pi-tavne hočejo tečno pičo, da se obrede; ple-mene tudi s slabšoj za dobro vzamejo.
§. 6. Drobnica ali drobna živina je človeku ra^no tako koristna, med kojo ovce in koze štejemo. V starodavnih časih je bila ovčarija imenitnih ljudi naj ljubše poslovanje, velike čede so bile starih očakov naj vekše bogastvo, in še zdaj velik dobiček veržejo. Ovce dajo mleka za sir, ovno, ktera se jim
dvakrat na letu striže, rabimo za sukno, za klobuke. Ovčje meso je zdravo, in mladih ja-gnjet dobra pečenka. Oven nosi kratke, zavihane roge, in skopec nam skop o vino da. Iz ovčjih kož se delajo kožuhi, in iz kosti kos-tene gumbe itd. — Koza je ubogih ljudi krava, ima pičlo kermo za ljubo, in jim zdravega mleka da. Kozel nosi dolgo brado, in nam irho za hlače daja.
§. 7. Poleti žene ovčar če do na visoke planine, na zdrave, dobre pašnike. Ima v roki pastirsko palico, nosi pastirsko torbico, ter si na stranšico piska in kratek čas dela-Ovčarski pes ima grebenjak okoli vrata, da se lehko volku brani, ako pridere. Zjutraj za rano ovce na zdravo sapo žene in pa po suhih krajih pase jih; močarije so ovcam škodljive. Po zimi jih po kopnih, sončnih gričih ali homcih pasejo; kedar pa sneg zapade, jim v hlevi kermo polagajo. Ovca je toliko pohlevna in prijazna živinica, da se božji Sin dober pastir, verne pa ovčice imenuje, ki njegov glas rade poslušajo in za njim gredo. Tudi jagnje božje se Jezus imenuje, ki grehe sveta odjemlje.
§. 8. Goveja živina in drobnica se imenuje prežvekajoča živina, kajti povžitu kermo prežvekuje. Ima preberavnik ali čve-
tern želodec, v kojega svoj žive® pospravlja. V pervi želodec ali basago kermo pobaše in v Bline namoči. Kadar basago nadeva, ali ker-me v garah pomanka, povzdigne namočeno kermo v drugi mali želodec, ki je vznotrej satovju podoben; iz tega pa v usta kepo ker-me za kepoj povzame, da jo predela in prežveči, in prav dobro prežvečeno požre skoz poseben goltanec v tretji želodec, in iz tega še le živež v četerti ali pravi želodec doide. Dokler živina prežveka, se ne sme preganjati,, ne vpregati, ampak pokoj se ji naj da, zakaj prežvekanje hrani tek, živini pa zdravje ohrani.
§. 9. Konj se med domačoj živinoj po svoji čedni podobi kraljeva živina imenuje, je po 16 pesti visok, nosi visoko glavo, ima grive na vratu in dolg žimast rep, pa terde^ podkovane kopita. Konj ne rezan se celjak ali žrebec imenuje, razgeče in se težko stra-huje; da se tedaj na berzde in se mu bernjica na gobec obesi. Kobila je pohlevna in lepo žrebe veselo okoli nje skače. Kij use zovejo zdelano živinče, ktero dni in noči na cesti medli, se mu slaba kerma polaga, ovsa malo,, biča pa veliko da. Konjnr, ki hoče verle konje imeti, jih mora skerbno kermiti in napajati, pa še bolj skerbno cediti. Lepo je vi-diti obsedlanega konja. Sedlo je na herbet
s podpersnikom pripasano, na čeli nosi načelnik in je z nadpersnikom prepasan, ki sedlo od spredej in podrebnik od zadej derži. Jezdec za berzde z levoj rokoj prime, noge v stremena dene, in z ojstrogoj konja spodba-da, bič pa v desnici ima. Jahati je gmetno, pa tudi nevarno. Konje vpregajo, z njimi vozijo vozniki ali voznarji, z njimi orjejo kmetje; so pa tudi ljudje, kteri konjsko meso rad1 jedo. Koža nam da dobro usnje, griva mehko posteljo, rep pa sita.
§. 10. Osel ali magarec je za siromake konj; slabo pičo za dobro vzame, nosi in vozi pa rad. V juternih krajih tudi imenitni-ki osle jezdijo, in konje le za vojsko radi imajo. Pol konja in pol osla je mula, dobra za voziti in za jahati.
30. Na dalje od dojivk.
§. 1. V puščavi na jutrovem, v gorkih krajih je veljblod ali kamela za ježo in za nošo priročna. Ima dolg vrat, na herbtu enega ali pa dva gerba, je veči od konja in lehko po veliko dni žejo poterpi, obhodi po 12 milj na dan, in nese od 6 do 12 centov teže. V gorkih krajih Azie in Afrike je tudi slon, naj vekša živina, doma. Noge ima ko stebre tolste, pa malo glavo in drobne oči,
debelo pepelnato kožo, pa velike ušeta, in je po 15 čeljev visok, in po dva centa pice na dan potrebuje. Njegov rivec je po tri prace dolg, kojega lehko rabi, kakor človek roko. Po 20 — 40 centov lehko nosi, po 12 do 15 milj na dan obhodi in po 100 do 200 let starosti učaka. Njegova dva velika kriva zoba dasta drago slonokost ali svetlo belokost.
V severnih, merzlih krajih imajo s e rilo na za konja, kteri se koreninic in pa maha živi. Tudi pse v sanke vpregajo, jih po zimi z suhimi ribami rede, po letu pa izpuste, da si grejo sami po potocih rib v živež iskat.
§. 2. Lovska zverina se po planinah in šumah ali hostah redi. Jelen ima lepe tenke noge, pa visoke košate rogove, koje spomlad (v vigredi) izsnuje, ter mu drugi iz-rastejo. Košuta nima rogov. Jelenovina da-ja dobre hlače, in iz jelenovega roga se. jele-flovec, drago zdravilo, napravlja. — Serna je lična zver, pa nagla ko blisk; sernjak overže v jesen svoje kratke roge. Sernjanina da meko kožo za rokovice, pa tudi dobro, žlahno meso. — Jelenovega plemena je tudi los (alcen), po osem čevljev dolg, in po sedem visok, ki je pa le v severnih krajih doma. — V pečovju visokih planin živijo divje koze, prav žlahne zveri, ktere se pa težko
vlove. — Zajec ali zejc, mala boječa zverina, ima dolge iišeta in dolg zadni skok, spava z odpertimi očmi, da dobro pečenko in mehko ovno za klobuke. Zajka vsako leto 3 —-4 krat mlade ima; zajec po zimi rad mlado drevje ogloda, da se posuši. Priljudnejši so domači zajci ali kralički. Tudi veverce radi streljajo, ktere so maličke hitre skakov-ce, ki pa sadju škodo delajo. — Polhi so podganam podobni, se naj rajši bukovce rede, imajo v bukovju cele polšine in dajo dobro mast. Pravlica, da hudi polhe na pašo goni, je bosa.
§. 3. L o v je bil v starih časih potreben, da so se zverine branili. Lovili so v zanke, v n reže in jame, koje so zverini nastavljali; gonili so s pesmi na konjih, streljali s pšicami na lokih, pa tudi sulice metali, z mečmi in nozmi zverino smertili. Sedaj imajo za strel puške ali samokrese na jedno ali na dve cevki, koje s smodnikom nabijejo in s svincom nabašejo. Lovski strel je kratkočasen, pa tudi nevaren; za kmete pa močno zapeljiv in do-mačii vlo škodliv. Kmet na strelu, polje pa v plevelu.
§.4. Domač varh in človeku zvest prijatel je pes, kleri je mnogoverstnih plemen in n>zne postaje. Hert je visok in dolg, pa
medel in pretergan; mesarski pes je velik in se dobro redi; ovčarski pes nosi grebenico, da ga volk ne zadavi; lovski pesi so medli, pa nagli; koder ima kodrasto dlako in se prav umno nositi rad nauči; kužej je malički pesek, čujež laja in varuje dom po noči in po dnevu. Kuzla slepe psičke poverže, kteri se pomalem razgledajo. Psom se ne sm6 prevroče jesti dajati, pa tudi ne pretepati in jeziti jih, da ne stečejo. Stekel pes ima strašno strupne sline; kogar vgrizne ali oslini, tudi steče, bodi si človek ali živinče. Tudi volki in mačke stečejo. — Kedar pes nehaj lajati in ne pije, žalostno omahuje in se nad domačimi reži, naznani, da bo stekel. Ako ušesa pobeša, rep med noge stiska, začne jezik moleti in sline cediti, je brez odloga ustreliti in globoko zakopati. — Kogar stekel pes vgrizne, naj si hitro rano iztisne, da kerv in sline izcrejo. Izmij rano z lugom, z apnenoj, solnatoj ali pa s svojoj vo-doj. Potrebno je rano z žerečim železom ož-gati in zato hitro po ranocelca poslati.
§. 5. Domača je tudi mačka, ktero posebno ženske rade imajo, da jim miši, podgane in štokarje lovi. Mače ima bistre oči in tudi po noči svetlo gleda; dlaka se ognjeno sveti, če mačke gladiš« Rada se prilizuje in Veliko Berilo.	8
sladka, pa ji zaupati ni; mačkine solze so lažnjive. Kar mačka rodi, vse miši lovi, pa tudi golobe in ptice, celo zajce na polju davi. Mačke se rade v gorki peči grejejo, pa tudi lehko ogenj zatrosijo, ako se pred njimi peč ne zapira.
§. 6. Domače škodljivke so strahljive miši, drobne živalice, ki imajo ojstre zobe, s kojimi les preglodajo in zidovje prekopljeje. Sporne podgane in gerdi stoka rji \e-liko škodo delajo. Njim podoben je ker t, kteri po ledinah in po polju rije in se čer-vov redi. Vsčh teh škodlivk in gerdih tatu-nov sovražnica je podlasica (lasica), čedna belo-rijava živalica, nekoliko veča ko včverca, pa hitra ko blisk* Tudi jež se mišakov in polžev redi, lovi krastače (sternišnice) in druge merčese. Njegova koža je pikasta kakor kostanjeva ježica, skojo se brani in vklopko zvije. — Kuretini sovražnica je ku n a in smradljivi dihur, ki posebno po kurjih jajcih streže.
§. 7. Dereča zverin a po goščah in ber-logih žm, se redi mesa žival, se pa tudi nektera človeka loti, kadar je gladovna. V naših krajih znana dereča zv6r je volk velikemu psu podoben, ima dolg rep, ojstre zobe in naj rajše ovce napada, tuli po noči, in pride po zimi tudi hleve obiskat — Lesica, zvita rjava
zvčr, posebno kuretine išče; pa tudi zajce lovi. Lesičja koža in rep ima za kožuhe in kape drago c6no. Jazbec po zimi v svoji jazbini spava, ima kratke noge, pa dobro kožo in koristno mast. Kervoželjni b i s t r o v i d (ris) ima ojstre oči, ko mačka in na drevju svoje žer-tve čaka, na ktero skoči. Kocasti medved po zimi v svojem berlogu spava, o vigredi pa na svetlo pride, ima butasto glavo, tenko sliši, bistro vidi in od daleč ovoha, hodi po štirih, pa tudi po dveh, in se nauči na boben plesati. Medvedovka na leto samo dva, k večemu tri mlade poverže. Medvedi so černorjavi, pa tudi beli po severnih krajih; se redijo sadja, smukajo oves in drugo žito, ljubijo sterd, si pa tudi mesa poiščejo; dajo pa tople kožuhe. Medvedov in risov se že malo v naših krajih najde.
§. 8. V gorkih krajih Azie in Afrike živi lev ali oroslan, kojega zovejo kralja vseh štirinogatih žival. Še ljutnejši ko oroslan je ris, ali tiger, v juterni Azii doma. Njegova romenklasta koža je progasta in se veliko ceni. Ljuti ris se loti ljudi in živine, ubije mahoma konja kakor vola. Nosorog, velika zver, ima rog na nosu, hitro teče in
je ljudem nevaren. Hujša od vsih je pa risa
•
ali hiena (grobovnica), ki človeku na vrat skoči, mu kerv izpije, in če živali ne dobi, mertve iz grobov koplje; je pa v Afriki doma.
§. 9. Smešne živali so opice ali mer-kovce, hodijo po dveh in po štirih, znajo ljudi dobro vkarjati, so mnogoverstne postave in nektere zlo človeku podobne. Imajo kosmato lice, plo^čnat nos, pa le divji vrešč znajo. Stare opice svoje mlade toliko ljubijo, da jih pogosto objemaje zaduše; po tem se zove neumna ljubezen otrok opična ljubezen.
§. 10. Povodne dojnice so v naših krajih vidre, ki za vodami in po jezerih v svojih luknjah živ6, in se žab, rakov in rib redč, ter ribičem veliko škodo delajo. Vidra ima kratke noge, čedno, gladko, rjavo kožo, iz ko-je se imenitne kape delajo; pa tudi njeno meso je za postno rabo drago. Daber (bober ali breber) je velik ko pes, ima noge, ko gosi za pkvati, špirav rep in drago rjavo kožo. Iz njegovih dlak se naj dražji klobuki delajo. Čudno umetno z oj s t rimi zobmi les obdeluje in si za vodami velike, čedne Staniče postavlja; pa v naše kraje ne pride. Morsko tele, morski konj in več takih povodnih zverin je v morju in pa v velikih rekah doma.
§. 11. Vse te sesajoče živali so večidel štirinogate; kojili se okoli 600 verst našteje. Dornaei živini človek za streho, kermo in za pijačo skerbi; ljuba živinica mu pomaga delati in mu veliko dobička prinese.
§. 12. Pa kaj bi zdala vsa človeška skerb, brez očetne previdnosti božje! Prelepo jo kral j David popeva, rekoč: »Gospod, moj Bog! silno veliko si ti storil, s častjoj in lepotoj si se obdal. Ti daš v dolinah studence izvirati in vode med gorami teči, da vsa živina pije, in si divji osli svojo žejo gase, Nad njimi prebivajo ptiči neba, in v sredi pečevja pojo. Visoke gore so jelenom, skalovje ježev prebivališče. Mladi levi rjo ve po plenu, in iščejo svoje hrane od Boga. Vse stvari čakajo na tebe, da jim daš živeža ob svojem času. Ako jim daš, pobirajo; odpreš svojo roko, in se nasitijo. Ako pa svoje obličje zakriješ, se prestrašijo; ako jim sapo vzameš, poginejo in se so-pet v prah spremen6." — Čast in hvala Bogu za vse! *3
*) Ktere živali se med domaČe štejejo ? — Ktera izmed njih je naj lepša? — Ktera naj koPistnejaV — Kaj nam da jelen — sernjak —1 zajec? — Od kterili žival lehko vse porabimo ? — Ktera se imenuje dereča (roparska) zverina?
31. Kraljeva zverina.
Kraljeva zverina se imenujeta lev in orel, kajti je lev naj serčnejši štirinogatih žival, orel naj močnejši vseh ptic, in se basa, kakor bi onadva kraljevala.
Lev, kojemu tudi oroslan pravijo, je po 9 čevljev dolg in po 5 visok, ima butasto glavo ko mačka, ognjeno bistre oči, dolge rese; glavo in perši mu grive krijejo. On je veči ko ona. Gobec silo širok, pred nosom kakor prerezan, jezik ima ojster ko ščet, da lehko ž njim kožo do kervi odere. Zobe ima toliko čerstve, da lehko ž njimi vse kosti po-melje. Rep mu je po tri prače dolg, in tako močen, da z njim človeka pobije. Levzarjove, kakor bi iz zemlje zagromelo; ure na daleč hrumi njegov glas, in zverina, ki ga začuje, vsa plaha ostermi, beži, ali ječi in od groze uiti ne more. Ugledaje svoj plen v hipu nanj skoči, ga s tacama zgrabi in razterga. Vsak dan po 15 S" mesa potrebuje, in le po 25—30 let starosti učaka. Pravijo, da lev pohlevnemu jagnjetu žalega ne stori, in da pred človekom beži, dokler njegove kervi ne okusi; ako pa človeške kervi poliže, po njej kervoželjno hrepeni, in se človeka loti.
Oroslan je v puščavah Azie in Afrike doma , kder vsako zvčr zmaga. Ako pa v nastavljeno jamo pade, ga je toliko sram, da se da ves krotek na lanec (ketno) djati, železen korbel na gobec privezati in tudi otroku voditi. Neverniki so v levnjake ljudi metali in veliko kristianov je bilo levom verženih, kojih se pa mnogokrat doteknili niso. Tudi dobrotnika svojega lev pozna, kakor se čita.
Svoje dni so v Rimu pagani velik boj za kratek čas naredili, v kojem so se morali s užnji k smerti obsojeni z divjoj zverinoj boriti. Bil je obsojen suženj po imenu Andro-k e 1, nad kterega verlega oroslana izpust6. Lev Androkla ugledati postojl, in kakor bi si bila stara znanca, k njemu gre, ga z repom boža, ter mu roke in noge prijaano liže. Ludje se čudijo, in cesar Androkla pobara, kako je njuno znanje, da mu lev ne stori žalega? Androkel pripoveda, rekoč:
„Ko sim v Afriki svojemu gospodarju bil utekel, sim zašel v puščavo. Bila je grozo-vitna vročina, in jaz v berlog senčit grem. V kratkem za meno ravno te lev v votlino jec6 prišantusa; noga je ga bolela. Meneugle-daje ves krotek k meni pride in mi boleno nogo moli, naj bi mu pomagal. Najdem dolgo skalo v nogi, ktero izderem, rano ocedim,
nogo piham in hladim, lev pa z nogoj v mojem krilu sladko zaspi. Od te dobe sva tri leta v berlogu tovarša živela in jedla, kar je lev ulovil in meni nosil. Naj bolje kose mesa mi je prinesel, ktere sim si na pečini od sonca spekel, Ko sim se tega živlenja naveličal in je oroslan ravno na lovi bil, sim pobegnil, tri dni po puščavi hodil in sim voj-ščakomv šako prišel, kteri so me prijeli in mojemu gospodarju prignali; on pa me je smerti izdal, zverini raztergati. V tem času so tudi, kakor se vidi, leva vjeli, kteri me pozna, in mi za malo dobroto hvaležen, ne stori hudega.*
'	O
Ljudstvo to slišati prosi, naj Androklu prizaneso in mu oroslana darujejo, kar se je tudi zgodilo. Androkel je leva na vervi po mestu vodil, in meščani mu veliko dnarja v dar namečejo, in od veselja glas ženo, rekoč: „Glejte oroslana, ki je tega moža živil; vidite moža, kteri je oroslana ozdravil." — Taka divja zv6r pozna svojega dobrotnika, človek pa tako rad pozabi!
Druga kraljeva zverina je orel ali pošto j na, kojo kraljico ptic imajo, ki po visokem in stermem pečevju gnjezdi in po košatih planinah biva, ter se žival živi. Orli so mnogo verstnih plemen in barv, černi in rjavi; naj hujša med njimi je planinska postojna.
Postojna vsako leto po dvoje mladičev izvali, in kakor hitro se izgodnjata, ju iz gnjez-da nažene, se letati vadit in živeža iskat. Orel ima silo bister pogled, ter visoko iz pod neba ugleda svoj plen — grozovitno ojster kljun in čerstve kremplje; kar zgrabi, mu ne uide več. Pobira jagnjeta, zajce in ptice večega plemena; z malimi ptiči se ne peča. Vrane in krokarje smertno kaznuje, kadar mu preveč vrešči. Orel ljubi samoto in po 100 let starosti učaka. V časih se pripeti, da tudi otroka iz zibeli vzame.
Svoje dni je v gorah Slovenka žela, njeno dete pa v zibelki pod košatim lesom spi Velik orel pristreli, dete povito za plenice popade, in ga visoko v planino odnese. Mati vpije in hodi po gori iskaje, kde bi neusmiljena zver dete obirala; pa ga ni sluha ne duha. Na drugej strani planine sta premožna * zakonska živela, pa nista imela otrok. Ravno tudi ženjejo in ugledajo, kako orel čez hribe priplava in belega nekaj v kljuni nese. Na pečino svojo brešno položi in hoče dobro kosilo imeti, kar žnjice začujejo dčte milo dreti se. Žnjice velik vriše narede, orla odženo in rešijo zalega dečka, kterega sta zakonska za sinovca vzela. Izrastel je verli mož in pošten planinec.
Kdo je orla vodil, da je tako blizo ljudi
otroka prinesel? — Kdo je divji zveri kljun zavezal, da ni otroka poprej na pečevje izpustila in ga ubila ? — Kdo otroka v hišo to-iiko dobrih ljudi pripeljal ? — Kako lepo Bog /a nedolžne otročaje skerbi! — Mladenči! — deklice! jeli ne bote Boga ljubili, kteri tudi vas ohrani ?!
Učitelj: Otroci! koliko je svetih evangelistov, kteri so nam živlenje, terplenje in smert Jezusovo popisali? — Učenci. Štirje so: sv. Matevž, kteri ima mladenča, sv. Marka leva, sv. Lukež vola in sv. Joan, ki ima orla v svoje znamenje. Učitelj. Kaj pa pomenijo te znamenja evangelistov? — Poslušajte! hočem vam povedati.
Mlad ene č pri sv. Matevžu kaže, da je on popisal, kako je naš Izveličar človek postal, živel, terpel in umeri; zato on svoj evan-geli začne, rekoč: Bukve rodu Jezusa Kristusa, sina Davidovega, sina Abrahamovega.— Lev pri sv. Marku pomeni, da on svoj evan-geli od preroka v puščavi pisati jame, rekoč: „Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu." In kakor lev v puščavi, doni po svetu evangelski glas. — Vol pri sv. Lukežupravi, da je on svoj evangeli od duhovnika Zaharia zač6l. Duhovni so v starem zavetu vole, teleta in drugo živino darovali; Jezus pa naj vekši
mašftik, kakor ga sv. Lukež popiše, sam sebe daroval, in vse druge kervave darove overgel. — Orel, kterega sv. Joan ima, pomeni visokost božje natore Jezusa, kojo je sv. Joan popisal. Kakor orel naj više pod sonce leti, tako se je dvignil sv. Joan v svojem evangeli k Bogu, rekoč: „V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu."
32. Ptice.
§. 1. Ptice imajo gorko, rudečo kerv, pljuča za dihati, dve nogi in dve habi (peruti ali krili), kljun, in so s perjem odete, ktero vsako leto enkrat večidel v jeseni ali spomlad overiejo, kadar se misijo. Perje pisano je čudno lepo. Nesejo jajca in iz njih mladičke iz-vale. Letovice nam zemljo kratkočasno oživš, in pevke svet oveselijo. V krajih, kder veselih ptičic ni, je zlo žalostno in dolgočasno. Petje nekterih ptic je mično, da bi ga le poslušal, drugih pa tudi gerd vriše.
§. 2. Ptičev živi nekoliko po drevju, pa tudi po vodah in močarijah; le malo jih na terdi zemlji prebiva. So popotnice, ki v svojem času v ptuje kraje letijo, tudi čez široko morje čudo daleč potovajo po edino in v množinah, pa zopet pridejo. Ptice nimajo zob, mar-
več s kljunom hrano zobljejo, zernje st rupljejo ali pa celo požro. Gnjezdo nekterih je čadno umetno zneseno in zdelano, kojo dobro skriti vedo. Starka na jajčikih sedi in vali, starec ji pa prepeva, kratek čas dela in jesti nosi.
3. Se mladiči izvale, jim stari skerbno pičo nosijo, in jih kermijo, dokler se ne iz-godnjajo in razpeljajo, ter začno za starimi Ištati. Veselo jih starca od veje na vejo kli-četa, od dreva na drevp letati vadita; po cele rode jih slišimo po zelenih gajih čvičati in se veseliti, ter hvaliti svojega toliko mogočnega, dobrotljivega Stvarnika. — Ptičev nad 2500 plemen poznajo.
§.4. Roparji, vjede ali dereči ptiči imajo močen, zakrivljen (slok) kljun in zlo ojstrekrem" pije; tudi je ona vekša in bolj močna od njega; pri drugih ptičih je pa on čez njo. Pervi je orel ali postojna, kteri se kralj ptičev zo-ve. Jastreb ali kanjuh (kanja) pepelnatega perja pobira piščeta in golobe, pa tudi miši po polju. V gorah so jastrebi tako veliki, da jagnjeta jemljejo. — Sokol rjavkast ptič, visoko leta, in lovci ga imajo za druge ptiče loviti. Skopič male ptiče in miši pobira. Sova, ponočha ptiča, ima glavo ko mačka, ognjene oči, ojstre kremplje in pernate ušesa, ter v starem zidovju in v votlem drevju stanuje.
Ponočni ptic je tudi čuk, kterega čivkanje praznoverni ljudje za prerokovanje smerti imajo. Vkrivljen kljun ima tudi papiga, sivnaželto-zelena ptica, ktera se lehko naših besedi nauči, se smeja, javka, kiha in človeka oponaša; za to jo otroci toliko radi imajo; pa ni v naših krajih doma. 1)
§. 5. Hostnice so razne ptičice, koje po drevju skačejo, in se posebno červov, gosenic in takih merčesov žive, koje po drevju obirajo, in nam tako veliko hasnijo; nektere tudi prav žlahno meso dajo, kakor brinjov-ke. Zelna (kobilar ali želti kos) po drevju leta, černi kos po germovju prepeva, pa tudi nad grozdje rad hodi. Vodeb nosi ru-deče-romeno p6rje, greben na glavi; pa je nesnažen smerduh. Kukovica nam spomlad oznanuje, svoje jajca penci v gnjezdo položi, da jih izvali, in dečkom veliko vestija dela, kteri jo radi vkarjajo. Misel, da srečo oznani ali pa nesrečnega stori, če kogar na tešče olaja, je prazna. Det al po drevju leta in prav pridno červe lovi. Vrane (gavrane) in krokarje, kavke in pisane srake, ka-
1) Kterega ptiča imajo kralja ptic? — Zakaj? — Kteri s. evangelistov ima orla? — Zakaj? — Kdo pozna sovo, kaka je ?
kor šoje vsakdo pozna; tudi vrabeljne (vrabce), kteri so pod našoj slrehoj doma, žitu veliko škodo delajo, pa tudi merčesov dosti pozobljejo, gredo radi s kurami na ples, so sitni in samoglavni, kakor prederzni dečki i).
§.6. Pevke so večidel drobne ptičice, imajo kratke nožice in čunjevit kljun, zoblje-jo zernica rastlik, in drevje merčesov čistijo. Škoda jih je loviti, ali jim gnjezda istikati. Slavu lj (slaviček) drobni ptičko ponoči v germovju po toplih krajih milo poje. Šker-jančik (golibar ali seva) po polju od jutra do večera žvergoli, se visoko pod nebo vzdi-guje, pa zopet med brazde potukne si živeža iskat, ter nam moliti in delati kaže. Verli pevci in pevke so Šinkovec (zeba), kraljice k, penica, sternad, konopljenka, čiže k, lišček, srakoper, dlesk, škorec, popkar (lepar, gimpelček), kteri se prav lepih vižic nauči. Kanarček, ličen, želt ptiček, glasno čverči, pa le v ptičnikih kakor gospod živi. Pasterička (pliska) rada živ iao pase in za potoci živi. S e n i č e,
1) Kaj nam škodijo hostnice ? — Kaj pa hasnijo ? — Kako se loči vrana od krokarja? — Čemu so vrabe-Jjni? — Ktera ptica ne vali sama? •— Ktezi ptič je lep po perju, pa nesnažen da smerdi?
radovedne ptičiče, po drevju krog doma čvf r-č6 in drevje obirajo; so pa tudi nektere tako hudobne, da o!rokom oži ispikajo 1).
§. 7. Kuretina ali perutnina se doma zernja, trave in červov redi, debelo opita in drago proda. Ko kot ali petelin na vse zgodaj poje in vstajati kliče, vodi svojo družino in jo vardeva. Kokoši (pute) jajca neso, koklje piščeta vale in so velika dobrota pri hiši. Domači g o lob j e gnjezdijo v svojih golob njakih, lesni pa v ho tah. Gerlica po drevju gerli; so tudi smibalke ali gurgulice, koje se smeje. Golobe privadijo tudi pisma nositi. Jereb in jerebica, posebno pa lestarka dajo imenitno pečenko. Prepelica veselo v sternimi prepeva in se tudi v kletki redi. Divji petelin in divja kura sta v visokih planinah doma; ko vrače in pure (kavre) po ravninah pasejo 2).
33. Sraka in pavovo perje.
Pripoveduje se, da je sraka pavovega perja nabrala, ktero se sveti kakor čisto zlato,
1)	Kteri ptičko naj slajšo poje? — Kaj nas goli-bar uci? — Popišite pasferičko ? — senico itd.
2)	Kdo mi petelina popiše? — Kdo pa kokoš? — Kako se loči kokot purana? — Kolikoteri so golobi? — Kdo je golobov smerten sovražnik?— Kdo še? — Česa se redijo purčeta?
kadar ga sonče posije. Hitro se ž njim olišpa in našopiri, in tako nakinčana bahato med sraka, svoje tovaršice, gre; toda vsa napihnjena svojih druiic še ne pogleda. Žaničevaje svoj stan, zapusti sraka svoje sestrice in se prevzetno pavom v tovaršijo vrine. Pavi svojo las-tino hitro spoznajo, ptujki posojeno perje izpulijo, in napol golo zaženo, od kodar se je pritepla. Vsa zasramovana in okljuvana se med svoje sestre prhlece, ali tudi srake jo začno čertiti, jo pikati in preganjati, tako da je sirota še svoje lastno perje zgubila, in se poslednič od vsih zaveržena nikamor podati ne ve 1).
Nauk. Oblači se pametno le po svojem stanu; ne posnemaj šege, ktera tebi ne gre. Ne \ tikaj se med gospodo, ako si kmet, in ne sramuj se svojega stana. Ošabnost zaničevanje prinese; le ponižno pohlevščino vse rado ima.
Pre\zetija se povsod spotika, In sramota se zanjoj pomika.
]) Kdo je sraki podoben? — Ktere dekleta ravno ko sraka delajo? — Jeli so mladenči bolj modri?
Zastavica.
/ioen •>o-e/ce£ >yer/* tio/fen odvcoe/i, V	t/u(yna uence y'e,
ne ztneaet ae.
34. Povodne in popotne ptice.
§. 1. Mocvirniki imajo dolge cepelige (noge) in pa dolg kljun, se redijo rib, žab, kač in pa laznin. Žerjav popelnuts* perje ima in leti na zimo v tople kraje. Caplja (roda ali štorkla) gnjezdi v visokih stolpih, nam s svojim prihodom veselo vigred oznani, in nas v jeteni spet zapusli. Kljunač da dobro meso, se strelja in na zanke lovi. — Povodne ptice imajo piavutno kožo ali lopatice na nogah, da lehko po vodi plavajo. L a-bud ima belo perje ko sneg, krasen vrat in verlo plava. Gosi so domače in divje, ki dajo peresa pisarjem; tudi race so divje in domače. Hudourniki pred hudim vremenom letajo. JBukač vtekne kljun v vodo in buči kakor vol rjove, ribič pa iz visoke na ribe šine. Pelikan (nenasit) ima pod kljunom veliko mavho, iz koje svoje n/lade kermi; za to pravijo da jih svojoj kervjoj redi 1).
Veliko Berilo.	9
§. 2. Naj krasneji ptič naših krajev je pav s svojim pozlačenim perjem. Svoj rep na soncu v kolo zasuče, da ga je veselje gledati; pa se tudi zadere, da ga je . gerdo slišati, ter kače in kuščarje pobira. Naj vekši ptičev je noj ali štruc po 8 čevljev visok in 80 <tt težek, ima černo, drago p6rje, iznese po 20 jajc na leto, ki so po 2 — 3 <8 težke, koje na soncu v peski izvali. Vzdignuti od zemlje se ne more, pa pešec dirja, da ga na konju ne dojde. Kadar pa lovcom ubežati ne more, v germovje glavo skrije, ter misli, da ga ne vidijo, dokler ga s kolmi pobijejo. Noj je v Afriki in Arabii doma. Kolibrije ptičic naj manjša, ima naj lepše perje, se rožnate sterdi živi; njegove jajčica so drobne ko grah, gnjez-dice je ko pol orehove luščine. — Tako nam pričajo tudi ptice božjo vsemogočnost in modrost. Naj bolj znane so nam lastoviee, naše prihajačke, ki v spomladi pridejo, na zimo odidejo in se nam nad vrata naselijo 2).
t) Kteri ptiči so popotniki? — Kdaj gredo? — Kdsy pridejo? — Kako žerjavi isa ptuje vlečejo? — Česa se povodnice žive? — Kdo je podoba ošabnosti ali gizdosti? — Zakaj?
2) Kteri ptič je naj vekši? — manjši? — lepši? — Kaj nam ptice dajo? — Kdaj jih ne smemo loviti? — Zakaj ne terpineiti?
§. 3. Popotne ptice. Lojzek očetu pravit pridirja, rekoč: „Oče! jaz sem pa danes našo lastovko vidil, ktera pod strelioj nad oknom gnjezdo ima in tako veselo čverči Oče: „Si pa tudi snoči mušice igrati vidil?" Lojzek: »Kaj pa da; za nje mi pa ni." Oče: »Jih pa lastovke rade imajo; zato so že prišle jih pobirat Bi mušic ne bilo, bi še tudi lastovk ne bilo nazaj." Lojzek: »Tudi naša čaplja seje na parno prikazala." Oče: „To je prikazen , da je žab dovolj, in da so tudi kače že iz zemlje prilezle." Lojzek: „Jeli ne pridejo poprej živali, kakor da jih že hrana čaka?" Oče: „Ne poprej. Saj veš, sinko, da se nekoliko ptičev zernja in červov živi; oni pri nas ostanejo. Drugi se le červov žive, in ovi na zimo v ptuje, topleje dežele letijo, kder se golazen v zemljo ne poskrije, kajti je toplo, da imajo česar jesti. Živali naših krajev, ktere ne najdejo celo leto živeža, si ga na zimo naberejo, kakor bučele in mravlje; ali pa pa ptuje letijo, kakor žerjavi, laslovice in čaplje; spomlad se pa zopet o pravem času povernejo. — So tudi ki se po zimi v zemljo zarijejo, p. jazbec, žabe, kače. Golazni, muhe in žužki pospijo kakor mertvi, in se o valički ravno ob času zopet ogrejejo, kadar že najdejo živeža dosti. — Kdo je pa naučil lastovko, da spet
svojo hišo — čapljo, da svoje gnjezdo najde, kaj misliš?" Lojzek: „Kdo drugi, ko Bog.K Oče: „Taka je. Kdar ugledaš popotne ptice zopet priti, misli: Oče nebeški jim je že pri tias za to leto mizo pogernil, da jih bo živil; ako pa ptičice živi, tudi nas svojih otrok ne bo pozabil. Le tudi ne pozabi ti njega hvaliti in mu lepo služiti."
35. Vrabeljni in kos.
Pozno v jesen je bilo, prijazno sonce sijalo, živinica se mirno po travnikih pase, in na polju še mnogoterega žita romene stave stoje. Tropa vrabičev prismuči, in se na košato germovje vseda, v kojem si čemi kos ali košič červičev išče. Vsi zidane volje se pogovarjajo, in kadar ugledajo kosa, se mu smejijo, in naj bolj zgovorni med njimi ga zabavlja, rekoč: „Oj ti ubogi tumpec, kako sam v germu kučiš in dolgi čas prodajaš, se nesnage živiš, in bi ti lehko ravno tako dobro bilo, ko nam. Pogledaj, kako mi delamo, od njive do njive, iz stave na stavo letamo, in smo želte pšenice siii ali pa drobnega prosa. Je žito iz polja, jo vdarimo v skednje; in ako se v shrambe poshrani, ga tudi najdemo. Kaj ne, da nam
je dobro? Kako pa ti revež medliš,— in gerde červe pobiraš!"
Ros lepo modro besedljivcu odgovori: „Kaj bote vi mene zasmehovali, kteri brez vsega dela živite, s praznim eenčanjem dragi čas tratite, ljudem pa kradete in se s ptujim blagom gostite! Rajši pošteno živim, kakor bi se po tatinski z vami gostil."
Vrabec pa pravi: »Glej ga no! saj nismo mi sami taki. Pri vrabcih je tako stara navada, da smo neprenehoma židane volje. Tudi ti jo z nami potegni; boš videl, kako bo veselo!" — „Odlazite mi, zapeljivci! Vaša slaba tovaršija bi bila moja nesreča. Vesel in zadovoljen sem s tim, kar imam, in vaše sreče ne potrebujem."
Smej6 se vrabci vzdignejo in na ravnost v skedenj na pšenico zletijo. Kmetic jim je pa mreže nastavil, in ko se ravno prav dobro pasejo, mreže potegne, jih zasači in vse podavi; samo eden je ušel, uni besedljivec, pa si je revež v pobegu nogo ulomil. Ves žalosten po eni nogi v germ da kosa prikima, rekoč: „Oh nesrečna slaba tovaršija! Oj da jo pregrešno dobro voljo! — Ti si pač moder, kos, da v hudobne družbe ne greš! —
Nauk. Za smehom hudobnih pride jok.
36. Golaznice.
§. 1. Golaznice imajo gol in gladek život, ali pa s luskami in oklepi pokrito truplo, merilo, rudečo kerv, pljuča za dihati, lazijo in jajca nosijo. Dvoživke se tudi zovejo, kajti lehko na dvoje: na suhem in v vodi žive; po tem jim je tudi zemljevod-nice ime. Razdele se na dve versti: laz niče lazijo po štirih nogah, p. želva; plaznice pa po trebuhu plazijo, p. kače, i. t. d. Učeni še nad 1000 plemen golazin poznajo. Čudno hitro jim novi udje izrastejo, ako se jim odtergajo; tudi dolgo brez vsega živeža prebijejo. Vsako vigred staro kožo slečejo.
§. 2. Želva nosi terdo lusčino na herbtu, iz koje delajo lične tobakire, glavnike i, t. d-Jeno meso da dobro postno jed, V morju se najdejo velikanske želve po 10 centov težke. Žabe so mnogoverstne; povodnih skoki so dobra in zdrava jed za postne dni. Rega ali zelena žaba nam dež napoveda, mača-rad pa po dežu lazi. Kras tavica ali sternimicapo temnih kotih biva. Martinček se rad na soncu greje in ne stori zalega, zeleni kuščar pa hudo vgrizne. So tudi letoči kusčari; in v Nilu, veliki reki Egipta, jegrozovitni ostrovid ali krokodil doma,
pO 30 čevljev dol^, kteri cele velike živali požre in se človeka loti. 1)
§. 3. Kače so nektere smertno »trupne, kajti imajo strup v svojih zobeh, p. gad ali pačkan, černomanjasta kratka kača, po herbtu pisana, v kamenitem germovju in pečevju doma. Belousnica ni škodljiva, se manj pa slepec (slepir, slepovozj. Naj huja kača je r opotača, ktera z repom, klopoče, in se svojimi očmi Hvali omami, da jih požre; kogar vgrizne v kratkih minutih umerje; ona je v Ameriki in Afriki doma. B o a ali gosčun, velikanska kača po 40 čevljev dolga in za moža čez pas debela, celega vola stisne in po malem požre; sita pa se da umoriti in zamorci jeno meso jedo. 2)
37. Ribe.
§. 1. Ribe imajo rudečo, merzlo kerv, po plitvah (ribjih ušesih) dihajo in samo v vodi žive. Večidel so z luski (luskinami, špi-rami) odete, švigajo na svojih plavutih hitro ko blisk, in imajo za plavati v sebi mehur,
1)	Kdo pozna želvo? Kaka je? Želva je podoba lenobe, zakaj? Kuščar je podoba jeze; zakaj?
2)	Ktera kača je v naših krajih strupna? Kako se je gada varovati ? — Kača je podoba zavida ; zakaj ?
kojega nategnejo in zopet stisnejo. Ribe se drestijo in čudo rntiozijo po ikrah; dajo pa tudi človeku velik dobiček. Pozna se rib nad 2000 plemen, ktere se večidel drugih rib in šival redijo. So ribe tudi letajoče, pa dolgo nad vodoj letati ne morejo.
§. 2. Ztl ah ne rib e, ktere malo osti, koščic in zalo meso imajo, so v naših krajih zlato k a (losos), ki ima romeno meso; poster v a čer no rudečo pikasta, solač, rot, rusasti som, tolsti karp, tenka ščuka, okim, mrena, lipan, piškur i. t. d. V is ima drag mehur, za vino čistiti. J e g ulj a (kačur) je gladka riba, kači podobna, pa ima dobro meso. Glen ima veliko ojstrih koščic, in ga je nevarno jesti. 1)
§. 3. Ptuj e ribe se v naših krajih prodajajo: čok ali polenovka, ki se suha brezglave prodaja; s lani ki, kterih se po 400,000 ljudi vsako leto živi, tunina i. t. d, — Velike morske ribe so: kit ali morski som, ki po 100 čevljev dolg izraste in dd po 90 čebrov ribje masti. Somov i zobovi dajo ribjo kost. Pliskavica ali delfin, od kojega pravijo da muziko ljubi. Ove dve ribi štejejo
1) Kako se ribe love? Kdo vž ribo popisati? Ktere ribe so žlahne? —
med dojnice. Naj hujši je morski vol k, ki po 15 vatlov dolg, po 100 centov težek priraste in celega človeka požre, ali mu noge ali roko odgrizne. 1)
§. 4. Med povodniee štejemo piv al e ali pijavke, koje kerv pijejo in jih zdravniki rabijo. Ojstrige ali lustrenke imajo po dve školjki ali luscini. Potočne niso za jesti, morske se pa drago prodajo. Biser k e se iz morja love in drage bisere dajo. Vse te štejejo k červom.
38. Žužki ali mergolinci (insekti).
v
§. 1. Zižci, žvže ali pretisnjenke imajo truplo pretimjeno in v tri dele tako razdeljeno, da se glava trupla in rep trupla le na tankej nitki derži, kakor na osi vidimo. Na glavi imajo vozičke ali tipavnike, z kojimi krog sebe tipajo, po 4, 6, 100 in se več nozic, namesti kervi bel, mer zel sok, za odejo ko-rasto ali roženo kožo, ali pa dlako. Mnogo jih se krasno svetli in so vsi prižani, p. božji volek. 'ŽAžcov je vse polno v zraku, po vodi
1) Kako ribe plavajo? Česa ribe rede? Ktere ribe so pri nas naj žlahtneje ? Ktei a riba brez glave po svetu gre?
in po zemlji, po rastlinah in na človeku; pa tudi v pijači in v nagem živežu. Znanih je nad 20,000 plemen; se več jih ne vidimo in ne poznamo. Dobro znani so nam raki, ki pomalem naprej — hitro pa ritensko lazijo.
§. 2. Zižci se iz jajčic izvale, ktere zalogo zovemo; in veliko se jih po trikrat čudno premeni. Pervič se iz j aj cela čer v ali gosenica izleže; ta se zaprede kakor mešiček ali buba, in iz mešička vstane kakor iz svojega groba žižek, kukec ali metulj, ki pa le tako kratko živi, da zopet zalogo mladih červov nanese. Živijo se takih stvari, koje bi drugim škodovale, in tako rekoč
v
gerdo gloto pometajo. Cervi so strašno požrešni; in gosenice v 24 urah trikrat več objedo, ko tehtajo. Veliko jih škodo dela p. gosenice; veliko pa tudi človeku lep hasen daja, p. bčelice, sviloprejke i. t. d. 1).
§. 3. Kebri imajo rožene habice, in spomladanski mlado zelenje hudo objedajo; so pa tudi dobri za jesti. Govnjač ali movrin po gnoju brodi, zlata č, zelenkast kukec se ko zlato svetli. Rogač ima na glavi škarje ali ojstra roga, s kojima ščiplje.
1) Kdo je metuljem podoben ? Kaj gosenice n&j raj še objedo? — Komu molji škodijo?
Str igla ali ušetnica rada v uho zleze. Knaver ali drevni kukec toliko smrek poškoduje,, da se cele strani lesa posuše. S m ert-nik v lesu kljuje, in praznovera misli, da smeri napoveda. Kresnice se o kresu po noči svetijo. L d žice in bolhe nečednim ljudem veliko nadlogo delajo; pozemeljske bolhe so pa tudi za verte huda vjima.
§.4. P o l krilc i na pol skačejo, na pol letijo, in so večidel škodljiv merčes, kakor molji, ki zernje in sukno snedd; mramor ali podjed, ki sadike v gredah podjeda,gri lj i, ki so konjiki in pešci; smradljive stenicey in pa kobilice, kterih vlaki sonce zatem• nijo, in kamor se v sedejo, vse objedč. V jutro-vih deželah se ubogi kobilic živijo, ktere so veliko vekše od naših.
§. 5. Metulji so mnogotere barve in velikosti, imajo po 6 nozic, in njih je čudna lepota, ktera pa le kratko ostane. Metulj iz mešička izleti, ter je podoba našega vstajenja od mertvih; njega mati je gosenica. Gosenice drevje objedd, a ko se spomlad ne ukon-čajo; sv i lop r ejke pa tudi lep dnar ver-zejo, kdor jih ve prav rediti. Sviloprejke murbino zelenje jedd, se zapredejo in iz vladnega soka po 500 pračev svilne niti ena naprede. Se svila iz mešička (kokona) odmotd,
se metulj iz njega prikaze, kteri pri 500 jajčic naleze, iz kojih se spet červi izplodijo. 1) §. 6. Bčele ali čbele imajo velike oči in pa koznale habice, s kojimi po rožah in drevju marljivo letajo sterdi nabirat. Vsak panj (ul) ima svojo matico, po 800 trotov in po 10—16 tisuc (tavzent) delavk. Cmelji (črnerlji) so veksi od bčelic in radi pod zemljoj gnjezdi jo. Ose čudno umeten osinjak napravijo in so hude jeze; sersenov devet za eno kačo pikne, in sladkega grozdja pa sadja veliko izpije. S is kar ce svoje jajčica v dobovo (hrastovo) perje zasade, iz kojih okrogle siske prirasle jo, iz kterih se tinka kuha. 2)
§.7. Muhe imajo dve perutnici, pa rlvec, da pijejo. Vbadi živino hudo nadlezijo, posebno pa rjave konjske, muhe. Komarji hudo pikajo, in musice nam nadlego delajo, pa tudi dež naznanjajo. 3)
8. Pajki (pavki) silo tanke mreže predejo, v koje muhe love; pa tudi spremembo vremena pokažejo. Škrabek ali skorpion z
1)	Kdo je metulju podoben? Kaj nam pa pisan metulj naznanja ?
2)	Kaj nas bčelice učijo? Kdo pa je osi enak? Zakaj ni vamo seršene dražiti?
3)	Čemu so pa muhe in tak merčes na svetu?
repom strupno pikne, pa tudi zdravo olje dd za.Hrupno piknino. Pravijo da sam sebe vgrize in zamori, kakor zavidni človek. Skerbne mravlje imajo velike mravljinjake, si gladke ceste naredi in so podoba pridne srenje. Goreč ice (rosice) hudo opikajo, iti mravljinci drevje zlo oškodujejo, ako jim v okom ne prideš. Mravojed jih veliko poje. 1)
§. 9. Kdor očale, ktere vse povečajo, ima, vidi v kapljici vode, posebno pa v kisu brez števila veliko zizkov mergoleti, tako tudi po siru laziti. Kdor v lužo ali gnojnico stopi, celo množico živalic pomandra, kojih s prostim očesom ne vidi. Vse Bog živi, nekoliko človeku v prid, pa tudi v podbado, da se jih brani in se ne uleni. Prečudno, pa tudi modro je Bog vse stvaril, in červiča ne pozabi, ki se nam pod nogami giblje; za vsako bibo ve, ktera po zemlji leze.
39. Pajek in muha.
Pajek je skerbno svojo mrežo predel, muha pa memo prismuči in pajka krega,
1) Kdo je naučil pajka presti? Koga pajk v svojo mrežo vlovi? Koga pa zapeljivi svet? — Česa nas gomez-nive mravlje opominajo? Ivteri žižci nam vreme na-povejo? — Kako pa mušice in pajki za vreme vedo V
rekoč: „Kdo ti je rekel ravno cesto zave-sati? Ceste imajo proste biti; gladkih potov nimaš pravice zapletatiPavuk ji ozbilno odgovori: „Stvarnik meje naučil mreže plesti in ravne stezde zapletatiMuha: „8i so naučil v šoli stvarjenja toliko umno plesti, prosim, nauči me, naj bom tudi jaz kaj modrega znala." Pavuk: „Prav rad; samo dobro zapomni moje nauke" „Kdor hoče prav srečno živeti, mora glavo modro, pa žlahno serce imeti. Dobro gledaj, kamo prideš, da v nastavljene zanke ne zaideš; obdveh očes (ok) nigdar ne zatisni: to je moj pervi nauk. Drugi nauk je: Varno hodi in pazljivo stopaj. Moder povsod pametno hodi, le bedak za bedakom blodi. Za pogledom naj stoplje tvoja noga, ne pa oko za nogoj, kedar že ovesiš. Tretji naj potrebneji nauk naj ti bo: Bolj varno ko se ti zdi, bolj se varuj; več ko se tebi obeča, manj se zanesi. Modri se nesreče varuje in modro zogne, bedak pa brez vse skerbi stopi, lehko v nesrečo lopi, in si težko iz nje pomaga. Varno toraj letaj, varno po-gledaj kamo noge vtekneš; pomisli poprej ko se vsedeš. Moje mreže so za noroglavske letavke, moje zanke bedakom nastavljene; moja preja samo neumneže sadi."
Muha, vsa polna posluha, se naukom
čudi in jih hvali rekoč: „Pač lepo si mi povedal/ Tade predigepa še nisem čula." Pajek ji veli: »Nauke samo poslušati in hvaliti še ni dovolj ; moraš jih tudi dopolnili/" — Muha se lepo zahvali, vzeme slov6, pa tudi dobre svete hitro pozabi. Urno se suka, leti in smuka ko poprej, tako dolgo, da se v mrežo vlovi. Pajek mrežo potegne, suha muha se pa jezi in nad njim ser d kuha, da ji kosti podrobi in jo požre.
Nauk. Kdor lepe nauke samo posluša, je muhi podoben, ktera brez skerbi po svetu ferči, dokler ne ovesi; ter si resnico žalostno poskuša: Naglica nepremišljena nikoli dobra ni.
40. Červi.
§. 1. Čer vi imajo kakor žižci bel, mer zel, vlačen sok mesto kervi, tipavne nitke na glavi, na kojih se oči najdejo. Nimajo nog, ne kosti, ne dlak; njih truplo je mehko in žlezasto, s katerim se zgiblejo in lazijo. So veliki červi, pa večidel je tako drobnih, da se s prostimi očmi ne dajo videti. Mnogo červov v vodi živi, še več pa v zemlji, drugi v truplu žival, tudi v drobovini in v črevih človeka, kakor gliste. Redijo se rastljin, sadja,
praha; naj rajši pa mesa, kojega se po smerti osvoji.
§. 2. Čer vi imajo čer sivo živlenje, in če jim kdo en del života odterga hitro jim drugi izraste. Veliko jih čudno dolgo brez vse piče živi. Njih čislo (število) je nam neznano. Naj bolj znani so nam polzi, ki luščino na herbtu nosijo in nam dobro postno jed dado. Pegasti, čemi polži se rabijo za kolomast. Gliste posebno otroke hudo vijejo, in so nevarna bolezen. Ploščnata glista po 60 pračev dolga izraste, in lehko človeka umori. Dežni čer v v dežju iz zemlje prileze.
§. 3. Vsaka kapljica vode, vsaka skorjica plesnovega kruha vsa gomezni tako drobnih živalic, da jih z golimi očmi ne vidimo; le Bog jih vidi in oskerbi. — So tudi rastljine, kojih je pol živali, kakor morski polipi, kterih vsak del odtergan lehko živi. Tudi morsko gobo, ktero za pobrisati rabimo, zaredijo morski červi.
41. Ozir na ž i valstvo.
§. 1. Svet je velikanu pohištvu podoben, v kojem je vse živo potrebnih in koristnih stvari, in dobri Bog je njega neskončno moder in dober gospodar. Ena stvar je drugi pa-
trebaa v živež ali v veselje; brez koristi ni reči, in vse služijo Bogu v hvalo, človeku pa v hasen, dokler jih modro zavživa. Živina nam pomaga delati, nam dd svojo kožo in dlako za odejo, mleko, maslo, sir in meso v živež; kosti, rogovje in čreva sesajoče živine so rokodelom koristne; tudi gnoj je za polje potreben.
§. 2. Ptice so nam ravno tako koristne in potrebne stvari. Zgrabljivi ptiči pojedo merhovino, da nam sape ne okuži, vrane pobirajo miši po polju, da nam žita in sadik ne podjedo; vrabeljni in drugi letavci obirajo drevje, da nam gosenice in škodljivi čer vi sadja ne ukončajo; nam dajo perje za mehko postelj, pa tudi dobro meso, in pa toliko veselja pevci in pevke. Pač bi bilo hudobno jih terpinčiti in brez potrebe moriti!
3. Ribe cele rodove živijo, ter jih jedo in prodajajo suhe kakor tudi nasoljene; celO moko iz rib meljejo in pogače pečejo. — Tudi kače niso brez hasna, nam strupene reči pobirajo, dajo vračtva ali zdravila in so spet drugim živalim v živež. — Bčele dajo sladki med v zdravilo in za medico, vosek za sveče najsvetejšemu opravilu; mravlje na-našaja žlahno kadilo. Zižci po cvetju letajo, in množijo rodovitost drevja in rastlin, kajti Veliko Berilo.	10
rastlinski prah sejejo, kakor ptičica zer-nice v take kraje zanese, kamor človek priti ne more.
§. 4. C emu so pa molji? Ako bi za drugo • ne bili, so za žilne dragoletnike. — Pa čemu je toliko muh, mračnikov (nadeperjev), kukcov in červov? Mergolinci, muhe in červi so pticam pod nebom in ribam po vodah potreben živež, glistice vertajo in rahljajo zemljo, Druge živali povživajo nam škodljive reči• druge vlečejo strup iz zraka in zemlje na se, in nam ljubo zdravje ohranijo; in če ravno kake stvari haska še ne spoznamo, ter ne vemo pokaj je, lehko sklenemo, da ima svoj dober namen, ker v modrem stvar-jenju božjem ni nič zastonj, marveč vse je koristno iti za ohranenje vseh.
§. 5. Vse žive stvari nam pa oznanujejo Boga vsegamogočnega, neskončno modrega in dobrotljivega, in njegovo očetovo skerb, sveto previdnost božjo. Vse kar živi, nas opominja Boga hvaliti, in nam pomaga častiti Gospoda toliko čudov božjih. Lepo govori pobožni J ob: „Oprasaj živino, in te bo učila, in ptice pod nebom ti bodo povedale. Nagovori zemljo in te bo učila, in ribe v morju ti bodo naznanile. Kdo ne ve, da je vse to Gospodova roka storila ?*
42. Hodimo v šolo:
§. 1. Kmravljam. Mravlje v čedni družbi med seboj žive kakor dobri deželjani v kraljestvu, imajo svoje postave in se na tanko svojega reda derže. Mravljišče, v kojem prebivajo, je mestu podobno, po kterem na vse kraje ceste peljajo. So mravlje, ktere delajo po zidarski, in nadelajo tlak z ilom; druge zbirajo po tesarski bilke lesa, jih ob cestah nastavljajo, in narede iz drugih bilk pristojen strop, ter jih prek unih naložijo. Ravno te mravlje so tudi -umetni krivci (krovci), ki narede iz skalic, slamice in listja streho na svoje stanovališče. Ene posliranijo živež v svoje shrambe, druge pospravijo jajca in mlade červiče v svoje kamrice.
Živež si mravlje celo poletje marljivo znašajo. Vidiš eno mertvo muho, drugo zer-nice nesli! nobena se brez dela pohajati ne sme. Pošljejo ktero v oglede; in kakor hitro plen najde, drugim oznani, in celo kerdelo se poda najdeni zaklad pobirat. Tako gredo na lonec sladkorja, na kepo satovja, ali na vmedeno gruško v celi prOcesii; vsaka pa se mora odkazane poti deržati, da ne zaide.
So mravlje poleti pridno delale, se po zimi v svoje slanice poskrijejo vživaje sad
svojega truda. Skerbijo mravlje za svoj lastni živež, imajo se veco skerb za svoje mlaje, tako, da o času, kadar se iz jajčic izležejo, jim cela družina streže, da jih lepo odrede. — Po pravici nam Modri v svetem pismu veli: „Idi k mravlji, lenuh, pogleduj jo pri delu, iti zmodri se! Brez učenika in ukaza-telja se preskerbi poleti z živežem, in nanaša o žetvi, česar bo jedla po zimi." — Pojdimo nadalje v šolo: §. 2. K bcelicam ali čbelam, pri kojih najdemo naj modrejše vravnano kraljestvo. Vse bčele enega panja (ula) vlada le ena sama matica, ktera je vseh kraljica in mati; celo kerdelo jo v veliki časti ima. Nikdar ne vidimo same; cela truma jo spremlja, jej streže in jo visoko posluje. Ako matica, njih kraljica, umerje ali se jim pogubi, so vse prepadene in žalostne, in se tudi pogubijo; njih kraljestvo je pri kraju, če hitro druge vladikinje ne dobe. Bčelice so večidel delavke, ki izdelujejo prečudno modro satov je, ko je iz cvetja nabirajo. Ene nadelujejo vosek v piskrice, druge to delo olikajo, tretje piskerce polne medu s pokrivavkami zadelajo, da se ne spridi; še druge mladi plod trušajo (pitajo), in vsaka ima svoje opravilo.
Delavkam, k/ere na biro gredč, se po-
potnice ne da; same si imajo hrane presker-beti. One, ki doma satovje do delujejo, in delo polno truda imajo, nje druge kakor gospodinje z živežem preskerbe. Lačna delavka vpogne svoj rivček gospodinji, ktera po ulu hodi, v znamenje, da bi jesti rada, in gospodinja ji kane ene kapljice medu ali sterdi na rivček. Se čbelica tako nahrani, hitro se zopet na delo poverne, in je pridna kakor poprej.
Za koga pa nosijo toliko pridne bčelice toliko žlahen, sladek sok? — Oh! tudi za me, za moje usta, ktere tako rade kolnejo, legajo, opravljajo, obrekujejo, in žalijo Njega, kieri je ljube bčelice stvaril meni v hasek in k veselju/ —
Hodimo v šolo še:
§. 3. K sviloprejkam (zidnim gosenicam), ktere nam za naj žlahnejo obleko skerbe. Borni červiček nam podaja drage oblačila svilnate, ktere so svoje dni le kralji in cesarji nosili; tako draga je svila bila.
Sviloprelja stori iz svoje hrane žlezast, gost sok, in ga v dolgi vreči shrani, ktero v sredi života skrito ima. V gobčeku ima kožico lukničasto. Skoz dve teh luknic izpusti dve kaplji soka iz svoje vreče. Te dve kaplji ste po tem kakti dve kodelji, iz kojih svojo nit prede. Nit ene sviloprejke je
okoli 2000 čevljev dolga. — Tako je červič, kojega se nam pogledati gabi, blagodar celih dežela, in milione ljudi preživi, kajti se Bog posluži naj slabšega orodja, velike reci narediti.
Je sviloprelja svoje delo opravila, in njeno živlenje doteka, jame za se delati, in si svoj mertvaški pert steka, v kojega se vsa zavije. — Ali umerje? — Nikakor, temuc se premeni v verlega metuljčka, kteri je ves nova stvar. Sviloprejka, poprej vsa pozerneljska, seje le težko pomikala, zdaj metuljček iz nje prerojen, se zemlje sploh ne dotika; poprej zo-perne červive podobe, sedaj okinčan prelepo pisan metulj ,leta od cveta do cveta. Poprej je bil gosenice živež le sirov, sedaj se medu in juterne rose živi, poln veselja. Bost nam je prelepa pripodoba vstajenja in prihodnega zivlenja našega! Naj da bi srečno bilo! ~
43. Spoznava rastlin.
§. 1. Rastline ali sadike (sadeži) vlečejo po koreninah svoj živež iz zemlje, po steblu in perju pa iz zraka; povodne rastlike pa tudi iz vode. Od znotraj rastejo, pa ne občutijo in svojevoljno ne gibljejo se. Tudi rastlike imajo svoje živlenje; pa dru-
gačno ko živali. 1) Poglavitne deli rastlin so korenine, deblo ali steblo, bilika, listje, cvet, seme in sad.
§. 2. Korenina je spodni del rast like, kteri v zemljo rije in se zemlje prime, da se rastlina na kvisko derži, in jo veter lehko ne podere. Korenina ima živnice, tenke nitke in cevke, po kojih živni sok iz zemlje vleče, kteri iz vodenih, perstenih, solnalih in oljnatih (mastnih) delov obstoji. Deblo (steblo aH bilka) iz korenin vstaja, zivni sok iz njih vleče, kteri se po vejah in perju razdeli. P er je je krasno krilo rastik; po njem izhlam pijo rastlinke preobilni sok, in navlečejo nove potrebne soke iz zraka, dežja in rose Se perje obere, tudi rast drevja oslabi.
§. 3. Cvetje, naj lepši del sadik, daj a rastlinam zalo, veselo podobo in ob svoji dobi sad dozori. Cvet je mnogotere boje in podobe, duha in smrada, nam dela veselje, ali gnus. Sadje je ravno tako razno, mesnato, ali sočnato, terdo in mehko, v lupinah (luščinah) in brez luscin, koristno, pa tudi lehko škodljivo. Pride seme v zemljo, se hitro ucimi, in nova rastlika priraste, ako dovolj živeža, toplote in svetlobe dobi.
l) Kdo ve povedati, kako se razloči živlenje rastlin od živlenja živine? —
§. 4. Čudno moč se množili je Stvarnik rastlinam dal. Več ko po tisuč semenskih zern ena sama rastlika prinese; na eni rastliki tobaka v enem letu po 40,000 zern dozori. Dob po 500 let starosti učaka, in če bi le SOkrat po 500 želodov obrodil, bi od enega doba 25,000 želodov imeli, iz kterih vsakega lehko mlad dob priraste in še več želoda zaredi. Tako bi v drugem rodu že od enega doba lehko celo dobravo nad 625 milionov dobov imeli. Se berznej se množi veliko drugih želiš, po korenih, čebulicah, po okah in sadežih. Naj se ravno veliko tisuč semenskih zern povžije, veliko v zemlji pozaduši in jih slabo vreme pokvari, jih vender še dovolj ostane.
§. 5. Ako bi vsako zrelo zerno v zemljo padlo, bi nobeno ne cimilo in se uzeleniti ne moglo. Bog je vse to previdel in dal nekte-remu zernu skrivno moč, da se daleko razleti. Male zernca veter raznese, druge imajo ma-ličko perje, in otroci ga razpihajo, zopet drugo ima svoje habice, p. seme černega lesa. V pišu in v hudem vetru obseva priroda našo zemljo po višavah in globnjakih z mnogo-verstnimi rastlinkami. Prah jim pognoji, in dež jih lepo pomoči, da lehko rastejo, kadar toplo sonce posije. Nekoliko semena ptice
zaneso, drugo po rekah in po morju v ptuje kraje priplava. Za vse to neskončno modri Stvarnik skerbi, in vse stvari, blisk in grom, vetrovi in valovi njemu služijo svet ohraniti.
§. 6. Rastline imajo svoje bolezni: červi pod jedo korenine, oglodajo deblo, gosenice objedo perje, v ko je mergolinci svojo zalogo (jajca) zaplodijo. Drevje dobi divje izrastelke, gerče, prisad; listje dobi pege, ali se zvije: sadika začne bledeti in se posuši. Pa tem boleznim se da v okotn priti, in veliko jih nam nov hasek prinese, p. goba, smola, šiške, i. t. d.
§. 7. Tudi rastlike učakajo svoje razne starosti. So koje se v jeseni vsejejo ali vsade, se spomlad ozelenijo, cveto poleti, dozorijo drugo jesen, in se postiše, kakor zimina. Drevje dalje rasle, cvete in rodi, kakor dob (hrast). So v ptujih krajih drevesa tudi po 2000 let stare, p. žlahni cedri na gori Libanon. Vsako drevo in vsaka sadika pa v starosti zopet razpade; žilice usahnejo, sok po njih ne teče, se jame terditi, deblo in korenine trohne, zgnjijejo, in dajo zopet drugim rastlinam živež.
§. 8. Število rastlin je veliko; nad 100.000 razpolov se jih že razloči in pozna. Čudna je njih raznost boje (barve), rasti, podobe
m drugih lastnosti; in kdo bi se ne čudil, kako hitro se vsako leto množijo in zemljo krijejo, tako zeleno in lepo pisano, da se oko lepote napiti ne more! Po visokih planinah in dolinah, po stermem pečevju, kderkoli je peščica prazne zemlje, se trava in drevje vzeleni; celo na strehi najde zernce svoje mesto, in rastlika zivlenje. Razdelimo jih v drevje, Mero iz korenine eno deblo — v ger-movje, ktero več debel poganja; v želiš a, ako so stebla mehke in šibke. Med rastline se štejejo tudi gobe in mah.
§. 9. Le malo se ozrimo po svetu, pomislimo iz brez broja rastlin le naj koristnejše nam domače sadike, in vsaka bilka, vsako peresce, vsak cvet in vsako zerno, dro vsaka travica hoče nam kazati, kako mogočen, moder in veličastitljiv je Bog, ki jih je stvaril.
44. Drevje.
§. 1. Drevje med vsemi rastlikami naj bolj visoko in močno priraste, ter korenine, deblo in veje ima, ktere se v eden ali vec verhov razprostirajo, in mladike, perje (listje), popke (berstje), cvetje in sadje poganjajo. Od zunaj drevje skorja odeva, med skorjoj
in terdim lesom je tenko ličje (lika ali lup), po tem belina in sredina lesa, ki v sredi steržen ali sverž ima, ter se tudi serčika imenuje. Les je ter d, p. hrastov, mačeseljnov, bukov i. t. d.; ali pa mehek, p. lipov, smrekov i. t. d. Debla se v brune otešejo, ali v dile (deske) razrežejo; vejevina in dračje v kurjavo porabi, listje pa v nasteljo ali za vevnik oberne; tudi štor (porob ali panj) se izkoplje in v derva razceplje. Drevje se množi po koreninah, ki se sade, ali pa po semenu, koje se vseje; požlahnuje se pa po vcepljenju mladik (cepicev) in ok. Berstje listja je ojstro, sadovno popkovje pa okroglo poganja. 1)
§. 2. Lesno ali hostno drevje se razdeli v listnato ali iglato drevje (beli les), ali v šilovje (hovje, cerni les). Med listnato se šteje dob (hrast) in cer, ki daja želod svinjam, šipke (koper) pa usnjarjem v rabo. Bukva nosi bukevco polhom in svinjam dober žir, iz koje se tudi olje dela. Breza je malopridnim otrokom dobro znana, jelša, verba, rakita in jagned za vodami rastejo; jesen, jerebika, topol in javor pa po bregih.
1) Po čem se razloči iglasti les od listnega? — Koliko glavnih delov ima vsako drevo? — Kako se drevje žlahni? Ktero sadje se zove pečkino? — Ktero koščično?
Lipa je veličastno, slavno drevo, in daja zdravilno lipovo cvetje. Gaber, meklen, brest in klen je navadno drevje. Korjeni dob pa v toplih krajih raste, iz kojega skorje, eepe in zatike delajo. 1)
§. 3. Hovje ali šilovje po zimi in po leti zeleni, razen mecesna, kteremu šilovje obleti. Smreka da stenarjem les in dile mizarjem, smolo čevljarjem, skorje usnjarjem za čres (čreslo), in smrečje v nasteljo. J e 1 a (jelka ali hojka) daja les sodarjem za škafe, in mornarjem jambore za barke. Bor ali borovec ima smolast les za jezi in steske; pa tudi za kurjavo treske. Mecesno v les je terpec za stenovje in posode; tisovo drevo ima vosko perje, pa škodljive rudeče jagode. 2) §. 4. Sadunosno drevje nam naj vee dobička prinese, rodi sadje in nam tudi les da za mnogoverstno orodje v domačo rabo in naprodaj. Kmetiču pogosto eno samo češnjevo drevo dacijo plača. Lesnike po goščah, požlah-njene sadunosnice pa po sadunosnikih rastejo.
1)	Kteri les je pri nas naj bolj terpee? Kdo rabi bukov — gabrov — brezov les ? Iz česa se metle delajo ? Za koga je pa brezovo olje dobro? — Kako pa šiba novo mašo poje? —
2)	Kaj nam da smreka — bor ;— mecesen? Ktere derva so za kurjavo bolje ?
Gruška nosi podolgovato, sladko sadje; tepka da dober gruščevec. Jablana (jablan) ima okrogle, sladke pa tudi kiselne jabelka, ki se v režnjah suše, pa tudi v jabelčnjek tolčejo, in dober tolkec dajo. Kutne se posušč, slive (čvečki) so sirove in suhe žlahen sad, iz kojih se tudi slivovec dela. Crešnje (češnje) so zdrava jed sirove in suhe, posebno kisle višnje. Orehi dajo sladko jederce za potico (pogačo) in za olje; kostanj pa dobro kostanje. Kaj-sije (marelice) in breskve pri nas le po vinogradih in vertih rastejo, ter imajo v sredi koščice; jabelka in hruške pa peške (pičke). Murve dajo otrokom oslastuo zernje, svilo-prejkam pa važno perje.
5. Ptuje (laško) sadunosno drevje se pri nas le v vertih najde, kakor kisle limone, in romene, sladke pomoranče. Smokve (fige) so sirove in suhe naprodaj, in po trikrat na leto sad rodijo. Oljka ima ozko, bledo p6rje, podolgovate maslenke, kakor češnje debele, iz kojih se olje tlači, in je v toplih krajih doma. Palmovo drevo po 100 vatlov visoko raste, ima na mestu vej le čeden venec, iz zelenih v6j skrožen, iz kojih se jerbasi, tudi oblačila pleto. Datilovo drevo, nad 100 čevljev visoko, rodi sladke podolgovate pavčike. Kavno drevo v Arabiiin Indiiraste,
belo cvete in ima sadje ko drobne črešnje, na dve zerni, ktero zernje se drago kupi, praži, melje in kava (kafe) iz njega kuha. Lavorika ima černo dišeče zernje, koje jedilom dišavo — in neprenehoma zeleno perje, ktero pesnikom in hrabrim zmagavcom častit venec da. Muškatno drevo da dišeče oreške, cimetno pa sladko korjico in dišeče cvetje, gjumber pa dišaven koren; mandeljnovo drevo sladke jederca ima. 1)
Zastavica.
rj^ftn ve/i/ Ao /letet, Jie*	mc/J^eu A&
mea, pnene/ /a ze/o, jiet	me /e vaeA /et/d. Vioct/ je Jo ?
45. Sadjereja.
§. 1. Predraga mati, naša černa zemlja, poleti zelen plajšč dobi iz drevja, germovja, trave in zeli čedno spleten. Vsegamogočni Bog ji ga je tretji dan stvarjenja ogernil, ko je djal: »Zemlja naj rodi sadunosno drevje, ktero
1) Kdo je bil na figovo drevo zlezel, Jezusa vidit? Kake vejce so ljudje Jezusu stlali, "ko je v Jeruzalem jezdil ?
sad rodi po svojem rodu, in seme v sebi ima." Od tiste dobe že nad 6000 let nam drevje čudno vsegamogočnost in modrost, dobroto in previdnost božjo kaže. Naj bi vse te čuda božje prav spoznavali in pa v svoj prid skerbno obračali!
§. 2. Povsod dnarjiin veliki zakladi v zemlji leže, da bi jih le hotli kopati! Vsako vsajeno drevo je zaklad v zemlji, ki ob svojem času cvete, dozori in dober sad prinese. Naj bi vsak ženin svoji nevesti, vsak oče svojemu novo rojenemu detetu sadunosno drevce zasadil, pa tudi odraščeni otroci svoji materi in ljubemu očetu za rešitvo ali vezanje ob njih godovnu po dvoje sadunosnih drevesic požlahnili, lehko bi obogateli, in pa veselja imeli, koje se z zlatom in srebrom kupiti ne da.
§. 3. Koliko divjakov (divjih lesnik) je Stvarnik po goščah in lesu zasadil, človeku je pa um in pamet dal, naj bi jih požlahnil in presadil za pote, ceste, ali pa v sadunosnik. Šo kraji, v kojih po uri hoda med samim sadunosnim drevjem po cesti greš, da se popotnik lehko v senci počije, v jesenskem času pa tudi z žlahnim sadjem ohladi. Naj bi hotli mladenči pridni biti, v kratkem bi cela soseska, vsa srenja cvetoč sadunosnik bila.
§. 4. Kjer se divjakov ne dobi, si jih lehko
iz pesek (peček) spodredi, kdor le hoče. Pri vsakem stanu naj bi posebna greda za drevje-rejo (drevesna šola) bila, na koji se podolgovate jamice za 1 čevelj ena od druge naredč.
V	jeseni nabrane koščice in pečke se v jamice po 2 palca na redko položijo, skerbno zager-nejo, in v valički (spomlad) na čedno oplejejo.
V	kratkem se požlahnijo, in požlahnjene presadi. Vinjek, malo žagico, drevesne smole ali voska si vsakdo lehko preskerbi, da dre-veska cepi in zemljo, božji vert požlahnuje. In kdor mlad drevje sadi, star sadja doživi iA veselo vživa dobiček svojih rok.
§. 5. Kdo zamore povedati, koliko dobrot nam sadunosno drevje da! Koliko se ga za sirovo poproda, koliko posuši, koliko iz njega zdrave pijače naredi, koliko bolnikom lehko skuha in lepo postreže! — Drevje daja ptici živež in streho, živini prilast in nastelj, polju in travnikom gnoj. Je v ptujih krajih tako čudno tolsto drevo, kteremu v deblu ljudje kakor v hrami prebivajo, ktero krog njih rasfe in nad njimi zeleni. Najde se sadunosno drevo ktero sad rodi našim tikvam ali dinjam podoben, iz kojega se hlebi kruha pečejo. V Brazilii raste po pečevju kravje drevo, ki ima usnjasto perje, kojega korenine med skalovje segajo. Ako se debio naverta, teče sladko, dobro
mleko iz njega, naj več ob sončnem vzhodu. Ubogi Indiani velike verče podstavljajo, da se jim ntltka nat« če, ktetobitro terdo verhnjo stori. Nekoliko ubožcov mleko pod drevom popije, drugi ga svojim otrokom neso. Videti je, kakor bi oče svojim domačim mleko za pijačo in hrano dflil. Khko čudno in milo je to!
§. 6. Vsak kraj ima drevje po svoji potrebi, v jnerzlih krajih drugo, v gorkih deželah drugo; kdor torej drevje konča, je tistega kraja naj hujši sovražnik. Kdor mlado drevce polomi ali mu vejo učesTffe, ljudem sadje pokrade, ktero bi jim bilo dre^o rodilo veliko l6t. Torej je dobri Bog po Mojzesu vojščakom prepovedal, rekoč: »Kadar boš mesto z vojskoj oblegal in z močnimi zasipi obdal, ne smeš drevja posekati, klero sad,e rodi, tudi ne lesa v tistem kraju pokončati; saj drevje ne more šie\ila tvojih so\ražnikov pomnožiti." Tudi deželska gospo.-ka drevoderce kaznuje.
§. 7. Drevje je bo/ja stvar; Bog za-nj skerbi; ako smo dobri božji otroci, se nam mora militi, drevje oškodovati. Tudi urevce živi, kakor mlado dete; in naj si ravno na mestu stoji in živeža svojega okoli ne išče, ima vender po koreninicah živice, in po pčrju sveje žilice, po kojih iz zemlje in izpod neba svoj živež pije. Človek ima kožo, drevje svojo Veliko Berilo.	11
skorjo; kdor skorjo odere, drevo hudo rani. Kako neusmiljeni drevoderci so, ki brez potrebe breze in drugo drevje vertajo, da se mu sok, njega kerv, iztaka, smreke belijo, si kozovce za smolo delaje, mladike in verhe lomijo, si igraje. — „0 nikar me ne olomasti! hočem ti sladkega sadja dati": prosi žlahni pelčnik neusmiljenega dečka, kteri si hoče šibo iz njega učestniti. „ Pokaj me tako gerdo lomastiš, kamenje in pakleze po meni lučaš": se švara polna gruška; „kaj tako ti dobroto po vraču ješ?" ,,Kaj sim ti storila, da mi tako neusmiljeno kožo dereš?" bara zelena smreka gerdega smolarja. „Jeli ne veš, da ti bom rako (posledno hišico ) dala, v koji te bodo k pogrebu nesli?"—Tudi naši rajni bi nas tožili, kteri so drevje sadili, ako bi ga kvarili. Ranjeno drevje se posuši in pomerje; kdor mu rano zamaže in obeže, tudi dobro delo stori.
§. 8. Kako lepi so nauki, ktere nam je Bog na vsako drevo zapisal! Drevje nam v nebesa kaže, naj ne pozabimo, kde smo doma. Kamor se mlado drevce nakloni, totaj bo rastlo staro drevo, koje se poprej ulomi, kakor ukloni, ter decam pokaže, kako se naj dajo v mladich letih ravnati. Kakor drevje v vigredi krasno cvete, tako cvetejo v svoji nedolžnosti tudi mladenči in mladenčice.Merzel sever cvetje
oškodi, mraz ga j>omori, in škodljivi jug po-kuha, in sadu ni. Še žalostneje se bo mladini godilo, ki nedolžnosti venec razterga, čistosti cvet pomandra in svoje poštenje zgubi. Kakor pade červiv sad iz drevesa na zemljo, še hitreje pade nečistnik, nečistnica pod zemljo červom v živež. Drevo, ktero dobrega sadu ne prinese, bo posekano in v ogenj verženo; tako se človeku godi, kteri noče priden in pravičen biti. Kakor o jesenskem času list za listom iz drevja popada, tako gremo tudi mi eden za drugim černo zemljo gnojit; sekira je že zasa-jena. Drevje po zimi spi in počiva, v spomlad pa sopet oživi in začne krasno cvesti. Tudi mi bomo zaspali, Bog daj, da bi le srečno; za toliko gorši pa bomo zopet vstali, za kolikor boljši ko bomo v Gospodu pomerli. — Ves svet je božji sadunosnik, kojega je Bog zasadil, in človeku obdelovati dal. Blažen mož, kteri ga skerbno obdeluje, hvali toliko dobrega Očeta, pa tudi skerbi, da bolje in lepše drevje svojim nastopnikom zapusti, naj tudi oni veseli Boga hvalijo. Takemu Človeku pravični Bog veselo poreče: »Blagor tebi, dobri in zvesti hlapec; ker si bil v malem zvest, hočem ti veliko zaupati. Pojdi v veselje svojega Gospoda!*
Zastavica.
am oee/a, Afe*< ttaem* atttoti* AajUoe t/a, oam Jia nima* C/Sc/o je /a /—
46. Germovje.
§. Grermi poganjajo iz panja po več verfcpv in se pfcošate. Po vertih imamo dišeče germiče v kine, pa tudi sadunosne v korist, zdravilne za vračtvo v bolezni.
Rožni germ lepo belo rudeče cvete, pa Še ilahneje diši; s tarojem ograjen nam je podoba sramožljivpsti. španski bezovec rožnika cvete in prijeten duh daja. Vinska ter ta, Slovencev mati, daja otrokom sladko grozdje, možem in ženam pa dobro vino. Rib iž (kresno ali laško groadjiče) ima kiselne, rudeče jagode za zobati, pa tudi za pokuhati. Kos-matinke jnuyo ternasto perje, pa rumenkaste, sladke bučke.
§. 2. Ostroženice in tempUce po mejah rastejo in čeme, višnjeve grozdjičje 4ajo. K,opinje sladke kopinčnice rodi. Čer-nice (borovnice) po bribih rastejo, se sirove aobljejo in tudi suše. Malinje ima rudeče
maline, dobre za jesti, pa tudi M ki« in m&lia novec. Resje po pustih krajih raste> rude če cvete, daja bčelam dobro pašo in ptičarft tečno aernje. Česmilje (če^minje), visoko germovje* lepo rumeno cvete in žlahen duh razprostira-
§.3. Bezeg- (bezovec) raste po vertih in vodnatih krajih, vreden, da sto mtt vsakdo odkrije, kajti nam daja cvetje za čaj Se potiti, pa tudi grozdjičje za pokuhati. Dren ima rumeno cvetje, rudeče kislo zernje, da dobef drenovec, in drenovina je čvertštj Vlačen les. Brinje (borovje, smolje) da zdravo feernje za žvekati, ojstro iglovje in les za kaditi, brinjevec za zdravilo, in redi drage brinjevke za pečenko. Lešje daja otrokom lešnike, pa tudi leskovice, če niso pridni. Nešpeljni po sadunosnikih rastejo, ter dajo dobro tikusefii sad, kakor tudi oskorži, ako So vležani.
§. 4. Ter nje in robidje poVšod rado raste, ako ga ne potrebimo. Čemi teM lepo belo cvete, in ima čeme borove jagode. Sipko v germ ima ternaste veje, pa rudeče Žlpke, kojih se po zimi ptice red6; pa se tndi v kuho porabijo. Srebotje se po „germovju ovija to hlačne terte za pletenice da; beršel (ber-šlan) obsega staro zidovje in neprenehoma zeleni.
§. 5 Imeniten germ ptujih krajev, kojega
sadje kupujemo, je poper, ki ima grozdjičje, in žerno zernje. Tudi v naših vertih raste paprika, ktera rudece bučke ima. Hi ž raste po močirjih, in tečno laško pšeno da. Pavola ima zernje v volnato lupino zavito, iz koje se pavola nabira. Sladkorjevterst ima sladek s ver ž (steržen), iz kterega se sladkor kuha.
§. 6. Po naših vertih zelenec grede gradi, in ima močen, neprijeten duh. Zelenikov les, romen in terd za godcovsko orodje raste v gorkih krajih. Is op (sipanat) zeleno raste in čedno diši.
47. Tem in vinska terta.
O lepem mladem letu (vigredi) je v zglavju nad vinogradom košat tern belo cvetel in se na solncu ogreval. Svoje krasote pijan prevzetno v znožje gleda, in vinsko terto zaničuje, rekoč: »Pokaj se pa ti lepše ne oblečeš, visoko hvaljena terta? Jeli te ni sram, da tako borno v vinogradu čepiš in pa solze prelivaš? Kaj ne da ti merzi, da sim gorši kakor ti, kedar vidiš, kako bčelice po meni buče in deca krog mene rajajo, tebe pa nihče ne pogleda?"
"Vinska terta pohlevno molči, ter zabavljanje tema voljno poterpi, in lepo tiho svoj
žlahni sad poganja. In kedar v jesen grozdje dozori, pridejo stari in mladi zobat in vinski terti hvalo prepevat * rekoč: »Preljuba vinska terta, veselje našega serca!" — tern pa posekajo in ž njim terto ogradijo. „Sosed! mu zdaj vinska terta pravi, povej mi zdaj, kteri naju več velja? Tvoja prerana hvala te je hitro zapustila, tvoje cvetje košato je kiselce rodilo, in tvojega ternja se vse zogiblje. Mojega ponižnega cveta žlahni sad je sladko grozdje, ktero otroke oveseluje, oživlja možake; in vsakdo me ima rad."
Nauk. Samosvoja hvala ne bo tebi prida dala; le pohlevna ponižnost nam daja pravo vrednost.
47. ZMenjad, žito in trava.
§. 1. Razdelimo zeliša v vertne, poljske, travniške, zdravilske in pa v strupne zeli, ki nam služijo v živež, ali pa v zdravilo, pa tudi v škodo, ako jih prav ne poznamo, in modro ne rabimo.
§. 2. Po naših vertih in kapusnikih raste glavati kapus, kterega glave v sladko in kislo zelje porežemo. Planinski kapus (Karviol) naredi rumeno cvetje, ktero žlahno zelenjavo da. Biluš (špargel), salato, škerpec ali
špinačo, kakor peso, rone, repo in korenje vsakdo lehko pozna, in »udi koran (pod/eraljice, laški bob, podzemelske jabolka), ki po vertih in po njivah rastejo. Čebul, luk in česen imajo močen duh in ojster okus, kakor redkva in hren Peteršilj se za dišavo v kuho deta.
§. 3. Buče ali tikve rastejo po njivah, dinje in murke ali kumare pa po gredah. V stročju nam zori bob, fižol (bažula), grah, cizara in le ča. Sladke, rudeče ja gode rastejo po sončnem bregovju, truskelice po vertnih gredah.— Po vodi raste rogoza »odarjem, in terstovje zidarjem v rabo, kolmež pa konjem v zdravilo.
§. 4. Na polju zeleni, cvete in zori ster-neno zernje, ozimina in jarina, pšenica, rež (erž), ječmen, pa tudi oves, ki v klasovju svoje zernje za meljj ima; v latovju pa proso (žito) in ber za kašo. Koruza (turšica) v strokih zori, hajda pa ojstro vo-glato zernje ima, sir k da sirko\ino za metle. Zernja se ljudje živš, pitana živina redi, pa tudi ptice je rade zobljejo.
§ 5. Po senoželih in ledinah (tratah, livadah) zelena trava raste in živini kerme da, seno, otavo in otavič. Seneni drob se tudi pari za zdravilne obloge. Sladka kerma se
govedini, kisla pa konjem polaga. Zlahn o pičo daj a detelja, domača kakor nemška. Sko-rocel daja purčetom, kropive (koprive) svinjam tečno pičo; ni je trave brez haska.
§. 6. Na prodajo se seje konoplja in lan, ki nam dasta prediva za pert, pa tudi like za verve in biče. Makovo zernje da dobro olje, kakor tudi ogeršicain sonč-nica. Tobak za smodite in za duhan (šnju-pavec) po Ogerskem raste. Hmeljevo cvetje (hmeljino) rabijo za pivo kuhati.
§. 7. Kinč in krasota vertov, polja in ledin so mnogoverstne cvetlice, koje nas s svojim žlahnim duhom, ali pa s prečudno lepim cvetom vesele. Dišeče cvetlice so pisani klinčki, sive violice, podoba pohlevne ponižnosti i t. d. Bele lilije (limbarji) so izgled diviške čistosti; rudeče tuli p e, prižane g eor-ginke krasno cvetejo, pa ne diše. — Po sončnih brežinah nam romene trobentice, bele šmarnice in mali turčki z rudečimi čalmani mlado leto oznanjajo, po livadah prijazne ledinčice in marjetice, za potokom sinje potočnice cveto, po germovju bele binkoštnice lepo diše, in vsi travniki so preprižani zalih cvetlic. 1)
1) Kdo ve, kako se trava seje? Kako zelje?— repa? Ktere sadikese množijo po korenju ?—po okah (očesih)? i. t. d.
§. 8. Zdravilne zeliša so v naših krajih kumna, onež (janež), koriander, gorušica in majoron, kojih zernje ali seme se rabi. Zeleni rožmarin, žitrajka, babja dušica, timian, rutica in sivka močno diše, žalbej (kadulja, belostanec) in pa gomilee (koper), melisa (mališnica) daja čaj za ozdravilo vjedalce ali grizenja. Slezovo (ajbeža) perje in korenje daja čaj za kašelj in persno bolenje. Aškarca, arnika ali roža sv. Antona je za bolečine zlata roža. Svederc (cantara) in tudi pelin sta za pljuča zdrava, metica želodec krepča. Kisel ca (kisla detel) čisti kerv, in malo obraj-tani konjski rep (arman) nas huje bolezni ovaruje, kadar bolehati začnemo. Tako najde psiček svojo pesjo travo, kadar ga grize, pa tudi človek svojo kačjo s mer t (astromontano), kadar ga strupen gad piči, da se ozdravi, in smerti otme.
§. 9. Lepo uči sv. Duh: „Najviši je iz zemlje zdravila stvaril, in moder človek se jih branil ne bo. Njih moč seje ljudem zazna-nila, in Najviši je ljudem znanje dal, naj bi ga v njegovih čudopolnih delih hvalili. On z njimi ozdravlja in bolečine bladi; lekar (zdra-vilČar) pa dobro dišeče zdravila pripravlja, zdra-vivne mazila dela, in njegovega dela konca ni."
So pa tudi škodljive in strupne zeli, ktere je potreba dobro poznati.
49. Strupne želiš a.
1.	Kakor je -vsa zemlja polna darov božjih, tako tudi za vsakim voglom rado kaj strup-nega raste, ali gobe ali škodljive zeli. Modri otroci ne jedo jagod, ne žvečijo zernja in ne prijemajo zeliša, kojega ne poznajo, da v nesrečo ne pridejo.
2.	Kristavec, svinjska dušica, poknulca ali kuželca (Stechapfel) raste po zapuščenih krajih, za plotmi in mejami, ima černo-zeleno, narezano perje, belo cvetje, za komolc visok, košat germ. V ojstri jezici ima černo, strup-no zernje; kdor ga zavžije, od strupa lehko izdivja.
3.	Zobnik ali trava sv. Apolonie (schivarzes Bilsenkraut) raste za zidovjem po praču visoko, je kosmat in slabo diši; če ga pogledaš, se ti studi. Okoli velike gospoj-nice po mertvaško bledo, rudeče-pisano cvete. Kdor ga povoha, ga glava boli; kteri si pa z zobnikom zobe kade, se jim potem radi hitro zdrobijo.
4.	Pesja, kačja ali vočja jagoda (Tollkirsche, Belladonna) raste po hostah,
ima začernelo steblo po 4 čevlje visoko, podolgovato, černo zelenato pčrje, černo, rudeče cvetje poleti, v jesen pa černo svetle jagode, ki so naj hujši strup.
5.	T r o b e 1 i k a ali lajnež (Wasserschier-ling) raste za vodami in po močarjih po 3 ali 4 čevlje visoko, ima tolsto, votlo steblo, veliko verhov, po debli dolge lase, pa majhi-ne jamice. Cvete o sv. Jakobu čebulu podobno. Koenine ima velike, peteršilju enako perjer;jo prerezeš, iz nje romenkasta, smerd-liva voda teče, na jeziku zlo opeče in je naj hujši strup. Tudi na vodi, v koji trobelika raste, živina zboli, Nevarno je dečkom iz nje trobente ali piščale delati.
6.	Mišje zelice ali smerdljivee (ge-fleckler Schierling) raste za mejami po senčnih krajih, ima kosmato pikasto steblo, in prav po mišje od daleč smerdi. Lehko od njega glava boli.
7.	Pesji ali divji peteršilj (Gar-tenschierling) po vertih raste, ima vekše pe-resca od pravega peteršilja, od spodej svetle; ako ga zmeneš, po česnovo smerdi. Dobro ga je potreba kuharcam poznati, da ga v kuho ne denejo.
8.	Po d les k, čmerika ali ušivec, smert-njak, tudi golobnjak imenovan (Herbstzeit-
lose), bledo rudeča roža, cvete v jeseni po travnikih, in pri hodno vigred lepenje požene. Korenje ima po pol drugi palec dolgo, zgo-rej tenko, spodej pa tolsto, hudo strupno tudi zernje. Perje živini škodi; torej ga pridni gospodarji skerbno potrebijo.
9.	Maslavnjak ali volčji koren^Seidel* bast) raste po pustih krajih, pa tudi v ogra-dih po 3 vatle visoko v obširnih germiSih. Re-celj ima gladek, nekoliko rudeč, že v posti prav lepo cvete po tri cvetlice v šopi, in se po pustem, strupenem duhu lehko pozna. Ako ga povohaš, ti bo nog otekel in te glava bolela. Zernje o gospojnici dozori lepo rudeče. Od jagod se usta izpišijo, po koži mehurci izpustč, veliko žejo in grozoviten masljak naredijo.
10.	č e r 1 e n k a (schtvarzer Nac/ttschal-ten) se najde za mejami in po bregih, bledo Cvete kakor ko run, nizko raste in ima veliko vej, perje začernelo in robasto, v sredi cvetja romen zob, zelene jagode ko grah, dozorele pa svetlo černe kakor černice ali malince, otrokom zlo nevarne. Tudi svinje, teleta in kure od njih pocerkajo.
Veliko strupneja je še hostna čeri en« k a, ki za vodami rada raste, se po drevju
opreza, po letu cvete, in dozori o mali gos-pojnici. Njene rudeče jagode so živi strup.
11.	VolČjek ali hudičevo oko (vierbldt-terige Einbeere) ima tenko steblo, v verhu štiri zelene peresca, iz kojih spomlad roža pricve-te, h nje pa cerno plavkasta jagoda dozori, znotrej rudeča, polna picek ali semena, kar je vse strupno. Po senčnih hostah rada raste. — Škodljivo je tudi kačje mleko ali mlečika (Wolfsmilch), če ravno lepo romeno cvete.
12.	Kokolj in pijanka (Toll/eorn, Ruden) rasteta po vseh sternenih žitih, strupena zel, posebno kadar je mokra letina. Cvete po Filipovem, klasje požene, in ima rjavkasto, osladno zernje, nekoliko bolj tolsto od žita. Potreba je pleti in berstiti, vejati in dobro činiti, da se žito očedi. Je v zernju veliko kokolja, bo slab kruh in vsaka jed nezdrava. Škodljivi so tudi klasni rožički (Mutter-komljuljka (Taurnellolch), in vse rjasto, snetjavo žito.
13.	Urajnica ali lesjak (blauer Eisen-hut) raste divji po hribih, pa ga tudi po vertih za kinč imajo. Steblo ima ravno, temno zeleno po 4 čevlje visoko, poleti zale plave zvon-čike po versti napeljane. Najde se tudi ro-menkast, ki mu pesja smert pravijo. Po hribih raste v senčnih krajih rudeči nape rs-
tek imenovan, ki ima cvetje ko skarljat rodeče. Vsi ti so nevarno strupni. Strupen je tudi tobak.
14. Da se kaj strupnega ne vžije, so o-trokom trojni nauki potrebni: a) Rože in ze-liša, do kterih nam merzi, ktere se vlačno slinijo, po mertvaško, žalostno cveto, in za-eernele svetle jagode imajo, so nevarne. Vsako zeliše, kojega živina puiča, naj si bo v kermi ali na paši, in ga tudi svinje ne jedo, je strupno. c) V usta ne jemati jagod, ne korenin, ne zeli, ne per6s; ne zernja žve-kati, česar ne poznaš.
50. Gobe in mah.
§. 1. Gobe in glive so mesnate, nekoliko sočnate rastline, iz tenkih nitek spletene, ki po zemlji, pod zemljo, po drevju, na vodi in pod vodoj rastejo. Gobe so nektere dobre, pa še več je škodljivih in hudo stropnih. Dobro jih je potreba razločiti, da si kdo hudega betega ali celo smerti na gobah ne naje.
§. 2. Dobre gobe so globanje (gliban-je), ki imajo rijavo-rudeč klobuk in lepo-bel recelj. Tudi dedeci, rajčki, smerčki (mavrohi) in lesičice se suše in jedo. Gomoljke ali jajčnice so v oblicah laš-
tega oreha velike, pod zemljoj rastejo, koje svinje in pa v to učeni pesi izkopljejo. Drevesna goba po starem drevju raste, se kuha, tolče in za kresanje, pa tudi za rane rabi, da se kerv ustavi.
§. 3. Strupene gobe so večidel gerde vi-diti, in imajo sploh gnjil, omamljiv smrad, so polzke in sprijemkaste za potipati.
Lepo pisana je mušnica belo rudeča, pa zlo strupena. Muham jo nastavljajo, da od nje počepajo; za to se tudi muhomor zove. Tudi plesnovec obstoji iz mnogo majhnih gobic, kteri se kakor tenek, belkast ali černo zelenkast prah pomalem kruha, sira, lesu in drugih stvari prijema in jih spridi 1).
§. 4. Mah ima t6nke listke, cvet in sad, raste po drevju, po kamenju in po zemlji. Mah povleče cele doirove, pa tudi travnike, in je travi močno škodljiv. Iz maha se napravijo mehke postelje, in blazine, ako se lepo odbere in posuši.
51. Ozir na rastlinstvo.
1) Požem razločimo strupne gobe od zdravih ? Kaj je storiti, če gob prav ne poznamo ?
OKat/^eve'/ ze/e y/a/e veta/t? ^oattat/ /eya , t/tt o/hu^i na ae u/ece^o , en /ezne'^ Jic-maytyo. <o/atie/a Ji a t/a/ um tn Jiame/, t/a a/at/^eue ze/t t/o-due/t /oot en ae uct jt/ « e/o/tto o/enne'/e' en ae a/ot/e uctvova/t.
/a/a »na/a Jianet/na »e/ a/t voza, /i/e
'e-
we zc/atif/ia m do c/aue/a a/t J'ta zt-
■titnoe ozt/nane, nevarno variti zaceit
/
nam a/t/nti a/ot/a	A/eva
t/evn o/ant, oe je Jivau ne va/eja. //v, Jitavno Jirant:	V4t/t/ v-oe, /as
je a/a * t/, en je /t/a Jivau t/o/sti. '' c/arne/ Jio neurnnaa/e a/t Jia Jia tjpttc/u, /«« je aama na oe/t t/o/heja, ti /tat/o ci/eune. &eja ne t/aj	/
2. c/j*o/ty Jia je /a/e/a <>/o//t-da, Ji/etie/a en j/a/e <met/ t/o/strn ae-menom / je /aten ywe/a , Jia Atjem Veliko Berilo.	12
■nam »em^**	/e*iye, f>/a£, mu-
čeč	Aoii/retio t'/f/. nat/e, /ift /ur/e « /o,
t/a o/oneAa Ji»t'e/na f/e/u/r en dAeude/t uci. Jfc ze/eaa na enem	aAot/^e-
tie, nam na e/nupe t/netnc />a#nyo. A-/e nam	naJio^u aAot/o t/e-
4, Ji a nam e/o/wo nao/e^o t/eya; toda A Aat/e/e ne uaaAemu zt/vavo, je Jire-za Hf/i/e^e de/epe Jio/ve/fno v. na o/no, <>* ttauno Jtvf'r/u fteA/eved <t« ne Jioznamo, JttfJta ae doma tjiozna/f, e/a 00 A a* ta/ne /	Aan o/(ym , trne Jbnan
metvsf/e,
3.	e/e/e e/neuja t/t ze/t'.) <to
nam v> Ao*ea/no va/fo, aeme, oat/, /eo^e, , a/enž a/*' mazeff , t/ed/o, AaAov-
/	•	•	'F •	r . • «	//
n&<tteiye, en ooaije ao afe »enene n nta-jo , ti nnd/e^, t'n Jio^a « pno/, to/e Jia c/oueKu ti zeve*, za o/ne/io en o&eAo.
— 179 — Sjt-fod nam	t/xetye en te/eaa
ce'>/ya, Aey'/t o/t <tono« ***tnt', i*rt/ €vt/e-
tn vret^tvot/ei-cc^G, ffe//oe/e^mte/e, je na /»is/f/t mer/t/nev^em en ze/en^em Jtooe/tno	ue/e'/a /to^ zr/rrfruv *'n
rpme/na jfture/t, AaAotc Jto mea/tA.
4.	e^oe/ doaa/em r/*eeyem ^i#e/it-tiajo ^/ice, Jio pe;vmaiytr Jiac/ua
net, /vrvuree/rejn AevmOf /ti veun^e Jieoa • nty	r/&/tt'oe/ ar/ vero//f ti
o/aneA /vnet.
5.	^fineiJfe r/ey'a /&> ta /utežno, ta <u<>aAo onot^fe en	^i-itr^ittuuGf	t/a ovenča, //>//e naa/e^o, > ^ter/e
en	<«5 Ji-vor/rr en ^iGvte/fr. tf&t tjpev-
nteoa, ne'	, A/ena /te nam ne t/a/a
<ttue/a a/e	zr/*mu/t*,
(f. &ut// m a A, oe na-uno r/#eiyt* en aenoze/em •iAot/^tu ,	vrOa/rApovaA
f/ei ez o/t/a/ov-, ure/a/a o/ttt/ence en ■ne-Ae,	f/tteti^e ^ ,e/iuf/s ze'me , o -
Šivane Jieva/ en oeme J ta •)/ee/atyu, t/a ^(t tte'/eu ne Jiame/e, tu ^lece-upe ^o/o ne ao/ane. &fe/e ma^, A/ene^ia pana/t #aa/e, ^e ney Zia^e /e/ za ouoeoa. Cf&tt-neae^a en vttc/aa/e nam cue//ece */twe'f /iOfi/i oe <ne mamamii nttp/et/a/e* ne nat/u/ia/ef a/a vozeča, /itytt> oe neae/fi <t yaano netfa ovevu, nam /aze t/b/#a/^euepta ft/euttnnt/a, vaa/o zennce, /tye	/a/io- otet/na Mnozt en nam
<u zeve* t/e/e, nam <ue/e ^uee/t/e /ie" nam uae t/a.
52. Prazen klas.
^e de'/a ze/e' oao, oe ^e e*//aiya/ že/ne //ao,
— 181 — et/en Jtu mt/epu^ e y/eiito ce* ■uae t/*€tye <e/a tjftze/ccvo f tn ae ^e <* /em najii/t va/l r/ft /e v	neeund a/a,/l
^ ^toftnee ^/ttnai /te/a-,
■ne m <te ta/i jiavvt/itpntttt t mu /auctM	/
^ivazna tjf/avet /a a/avt*"
ce* t/fti^e ^iouzt/tytye>i, jntavno p/etno o-znantye<>-
*t neantct jfe nan*.«neya aevca*
53. Spoznava rudstva od persti in k a menj a.
§. 1. Rude se zovejo sploh stvari ali trupla , ktere ne žive in ne občutijo, tudi ne rastejo od znotraj, ampak se le po zunanjem nabiranju enakih delov vekšajo. Hudstvo je v zemlji, in posebno v hribih, in se razdeli v 4 poglavitne razpole, koji so: 1) persti in
kamenje, 2) soli, 3) zažgavne rudstva, 4) rudnine za kovati.
§. 2. Persti so mnogoteri razpoli, večidel pomešani, tako da se teško čista perst ed-nega razpola najde. Naj imenitneje persti so: il (ilovica ali ilovka), vlačna, rjava ali začer-nela perst, ktera se v ognju uterdi, iz koje lončarji lonce in drugo glinasto posodo, pa tudi opeke za zid in streho delajo. Kreme-nica z lugovoj solijoj v ognju steče in nam steklo da, šipe za okna, in kozarce ali kupe za piti, kakor več drugih lepih in dragih steklenih reči.
§. 3. A p ni c a se v ognju v apno sožge, in iz nje lepe podobe delajo; s kredoj pa pišemo. Puhlica se v ognju ne spremeni, in pognojena, pa z drobnim peskom mešana ro-dovito zemljo da. Pe ščenica se imenuje rahla, pa borova zemlja na polju, ktero je potreba dobro gnojiti. Morska pena je mehek, belkast kamen, iz kojega se tobačne pipe delajo. Pesek in kremenje se zove zdrobljeno kamenje. Lapor razpade, in rodovito perst da.
4. Navadno poredno kamenje se za zidanje rabi, in je pšenični ali apneni kamen, ki se da v apno sožgati, in pa reženi ali černi kamen, kteri je rad moker. Lehek kamen se da rezati4 kremenje tud ogenj daja.
P len as ti kamen lepe plošče daja za streho kriti, pa tudi tablice za pisati. Mramor ali m ar h« 1 j je bel, čem, rudeč, zelen in mnogih boj, iz kojega se tlaki za cerkve, pa tudi imenitni stebri in kipi ali podobe režejo. Brusni kamen se rabi topo ali skerhano orodje brusiti.
§. 5. Dragi ali žlahni kamni so: beli d i a-mant, tako terd, da steklo reže; pa tudi svetel ko luč, ako se lično obrusi. Ima višejo ceno od zlata ip srebra,je oko imenitnih per-stanov in lepotije naj imenitneji kinč. Zlahni kamen safir je moder ali plav, rubin čer-ven, smaragd zelen, hiacint rudečkast, topas romen, ametist je violičnat, kar-niol rudeč, krizolit zelenkast, in mnogo-verstni .gl o t (kristal) steklu podoben.
54. Soli in žgavne r n d s t v a.
g. 1. Sol se imenuje vsaka stvar, ktera se v vodi lehko rastopi in na jeziku občuten slaj ali pkus stori. K u h i n j s k a sol se najele v podzemeljskih jamah, se koplje, rastopi in slana voda v kotlih pokuha, ter nam da lepo belo sol. Morska sol se ob bregih morja ali slanih jezer dela. Kamna sol je
živini posebno zdrava in tečna. Sol je lepa podoba modrosti in pravičnosti.
§. 2. Sol i t ar se dela iz solitarske per-sti, ktera se po mokratnem zidovju nabira. So-litarna perst se v posodo nasiplje, ktera ima sukničasto dno, posoda se postavi na drugo posodo , v ktero se s politoj vodoj precedi. Nabrana gošča se kuha, voda izhlapi, in ostanki dajo solitar. Solitar se deva med žveplo in oglje, ter smodnik Cpulfer ali strelni prah) stori.
§. 3. Vitriol je rudninska sol iz železa, kotlovine in cinka. Rabi se v černilo, za cernjenje mnogoverstnih priprav; posebno se usnje ž njim černi. Tudi galun je sol, zdravilo zoper divje meso v ranah, pa tudi za barve žive storiti. Lugasta sol (potašel) se iz pepela kuha, ter za steklo in milo (žajfo) vtrebuje.
§. 4. Vinskasol, bersa ali streš (Wein-stein) se vinskih dog prime, iz vinskih sodov nakaplja, in vlažno zdravilo da. Veliko je še drugih slanih kislin in grenkih soli, ktere zdravniki za vračtvo ali lek, umetalniki pa v svojo rabo oberniti znajo; kdor jih pa ne pozna ali jih varno ne rabi, se lehko hudo opeče.
5. Zgavne rudstva se dajo žgati
in za netilo aii svetilo rabiti. Tako je gorsko olje, ktero se iz živalstva in rastlin dela, in le malo pravega loči. Teče navadno z vodoj iz gorkih tokav, je rjavkasto ali zelenkasto in neprijetno diši. Ako z vodoj ne teče, se v zemeljno ali gorsko smolo premeni.
§. 6. Šota ali torf obstoji iz persti so-gnjitih žival, rastlin, korenin in gorskega olja; se koplje, suli, in namesto derv ž njim kurijo. Premog (gorivni kamen) iz železnatega ila in apna, z gorskim oljem navdan, je čern, svetel in večidel zlo terd. ter dobro kurjavo da. Jantar (Bernstein) romen in svetel ko češnjeva smola, se najde na pomorjih; se pa tudi iz zemlje koplje, in se da lepo stružiti in rezati v mnogotere drage reči.
§ 7. Žveplo ali sumpor da žveplenke; žvepleni cvet ali moka je zdravilo, kakor tudi žveplena sol. Svinčnik se ko svinec lišči, je nekoliko tolst, in v ognju ves zgine; iz njega se olovke ali čerčki za pisati delajo.
55. Rudnine.
§. 1. Rudnine se poznajo po teži, se posebno svetijo, se dajo v ognji raztopiti in kovati. V rudnikih se kopljejo ali čiste, ali z drugimi stvarmi pomešane, ter se v p lav-
si h cedijo, 'n P0^ kladvom na kovalu v mnogo koristnih reči porabijo. Nad 20 razpolav rudnin poznamo; naj bolj znane so:
§. 2. Zlato, želtp ali romeno, med vsimi rudninami naj težje, razun platine, je naj čis-teje, se da naj rajši kovati in raztegniti, ter se v živem srebru stopi. Iz ednega zlatd (cekina) napravi zlatar po 300 zlati listkov, ko-jih vsak po tri čveterovogelne pavce £cole} obseže.'Pregovor pravi, da se z ednim zlatom cel konjnik pozlati. Zlato se cisti v peči ognja, človek pa v peči terpljenja.
§. 3. Srebro, lepo belo, se najde čisto ali z drugimi rudami namešano. Šestnajst lotov čistega srebra se marka imenuje. Kadar dnarje ali žlice in druge sreberne reči iz njega delajo, ga s kotlovinoj mešajo. Petnajst lotov srebra in zravno en lot kotlovine se pravi petnajstlotno srebro; trinajst lotov srebra in tri lote kotlovine pa trinajstlotno srebro.
§. 4. K. o ti o vi na (kufer) se najde čista ali v drugej rudi zmešana. Ena libra kotlovine zmešana z osmimi loti cinka da lep želt mesing ali med (toč, pirinač); ena libra kotlovine in 26 lotov cinka da lep tombak, kakor zlato. Zvonovni bron se stori, ako se kotlovi-na*ali mesing s činom stopi, iz kojega se zvoni, topi in več drugih ropotij zlije. Kisli-
na ali jesih v kotlovini naredi strupen te-lenjak ali volk (GrilnspanJ; zato se »o-ra kuhinjska posoda iz kotlovine dobro po-ciniti, da kuha ali pijača iz take posode ne bi zdravju škodila.
§.5. Kositer (cin ali olov) se v rudi najde, in je pogosto s svincom namešan; nevarno je torej slane in kisle jedi v cinaste posode devati, kajti se svinec s kislotoj zje in zdravju škodi. Svinec je za zlatom naj težji, pa tudi naj mehkeji. Naj več se svinca za strel porabi, pa tudi v loš.posode in v druge ume-talne reči, ktere je varno rabiti potreba, da se med jedi ali pijo ne primeša, in se ljudje ne ostrupijo.
v
§. 6. Železo je naj koristneja ruda, se pa tudi naj obilniše najde, ktero se v rudnikih koplje, v plavših cedi, v fužinah obdeluje in v kovačnicah pod kladvom v mnogoverstno železnino pokuje. Jeklo je čisto, zlo uterje-no železo, iz kojega se noži, kose, serpi i t. d. delajo. Rja se ga na zraku in v vodi prime in železo zjč. Tudi magnet se k železni rudnini šteje, kajti železo na se vleče, in prosto viseč (kalamito) se vsigdar s svojim koncom v eden in ravno tisti (||(raj sveta (v sever) oberne. Kalamičnica (magnetička igla)
vedno v severni kraj kaže, in mornarjem v kažipot služi.^
§. 7. Živo srebro se belo sveti, je težko in tekoče, se rabi v zdravilo in v umetalne reči; je pa tudi strupno umetalnikom, ako se ne varujejo. V zrakomerih nam kaže težo zraka in vremena spremin, v gorkomerih pa toploto in mraz po svojih stopih.
§. 8. Zlato, srebro in platina se zovejo dragi ne ali žlahne rudnine; nežlahne so kotlovina, železo, cin in svinec. Iz zlata, srebra in kotlovine se dnarji kujejo, da se kupčija polajša; pa tudi zlatarji veliko zlata in srebra za kinč in za drage posode porabijo,
56. Ozir na rudstvo.
1.	Čudna je rast rudnin v skrivni delavnici prirode ali natore, kako se vekšajo; pa tud čuden je njih razpad, kako se zopet v prah spremene. Tudi kamen se zdrobi, zlato in srebro pogubi, ter nam priča, da ni kaj stanovitnega na svetu. Čudne so skrivne moči, ktere je Stvarnik prirodi dal; cela narava je bogata skladnica čudežev in darov božjih.
2.	Kako prečudno je bogastvo narave po celej zemlji razdeljeni V globokih jamah in visokih gorah ima mitora skrite svoje zakla-
— 189 —
de, naj si jih ljudje iščejo, in najdene v prid obdelujejo.
3. Brez truda na svetu kruha in zaslužka ni, pa tudi marljiv in umen človek povsod bogato mater zemljo najde, ki ga redi in mu pravi: Človek le komaraj in Bog ti bo pomagal. Najdel boš na zemlji, pod zemljoj, v gorah in brezdnih dovolj blaga; vse je v božjo čast in pa v tvoj prid stvarjeno.
Rladvo in železo.
Sn/ivtt/ ^e že/eva mt/i» ae tiar/ A/rte/itom ^io/oze'/o ; ), /<£e/iry mene /a A /nvu/ • ocy ->em /ut/t faz* /noj dret/ n	me /toa /a/o /oznu/a,
zefezu //ur/va t^a/o j ae ^ezea na t/ meno, ary /ev^ietn /ur/ ^u* a /e/b."
J£e ze/eza ae a^iamnemo, /ett/an /tozoe At /evh/ma f
nt* m ^op /i/ae/no t/a, dor/ /H o ae*cce uamc^en pet.
57. Smerten strup na mizi.
1.	Kakor dobre in koristne so vse stvari, tako lehko si jih človek iz nevednosti ali hudobije v strašno škodo in v nesrečo oberne. Za vsakim voglom raste za neumne ljudi bolezen in smert, pa tudi na mizo se lehko strupnih jedil in pij postavi; torej je varnosti potreba.
2.	Pogosto se muham strup nastavi, in otroci se ga naližejo. Ako ravno hitro ne pomerjejo, vender tako dolgo bolehajo, da je po njih. Tako je gospodar skledico melje z mišnicoj za podgane namešal, na peč postavil in svoje pote šel. Gospodinja meljo najde, in iz nje žgancov skuha. Vse jedce težave primejo; gospodar in gospodinja od tega strupa umerjeta, le družino so še oteli.
3.	Silo nevarna je v kuhinji kotlovina, bakrasta (kufrastaj posoda, kakor tudi s slabim činom lošena. Skerbno se mora čediti, umivati, in večkrat s činom obliti, da se kislina ne zaj6, in zelenjak (zeleni volk) ne učini, ki je naj hujši strup. V nekem velikem mesta so v takih k&strolah diakom (študentom)
rib na jesihu za večerjo napravil'. Ponoči vsi zbolijo, in veliko jih je pomerlo, ki so tih rib in z njimi zelenjatega strupa povžili. Tadi lošani lonci so nevarni, ako loš dober ni in ga kisline snedo. Potreba je vso romeno, ru-dečo ali zeleno lošeno posodo s kisom in z vo-doj prafv dobro pokuhati, ali s kropom pridno poplahniti; kar si naj dekleta zapomnijo. Medene (mesengaste) posode, pipe in tako orodje tudi ni varno, ako se prav čedno nima.
4.	Kuharicam in kuhinjskim deklam se nikoli dovolj ne dopove, kako potrebno je vse lepo čedno ohraniti, naj bo zabela ali pomije, skleda ali pominjak. — Mestna gospa je v neki kerčmi na kmetih pečene piščeta jedla in od njih hudo zbolela, da so bile piščeta ravno prav dobro pripravljene. Zvedelo se je, da tista kerčmarica vrelo maslo v bakrasto posodo izliva, kar ji ga od pdhanja ostane. Cin se je razpustil, zeleni volk naredil in masla prijel. Tega zelenkastega masla je vzela in tako gos-pej pečenke ostrupila.
5.	Marsktera pitna posoda je tudi zdravju škodljiva, na pr. cinaste bariglice ali flaške, kapice ali kozarci, kteri imajo veliko svinca v Sebi, in niso skerbno oprani. — V nekem lituii je veliko ljudi pilo in zbolelo. Mož, ko-jemu je slabo prihajalo, vse preišče, ter na
okna v svinčati posodi prav hud jesih najde, ki je svinec objedal in strup delal. Z ovim kisom je gospodinja solato napravljala, in tako gostom strup na mizo nosila. Kerčmarji, kteri s svinčanim skladkorjem vino sladč, so ubijavci.
6.	Mleko, smetano, in ovake stvari je potreba skerbno pokrivati. V neki hiši je gospa kavo pila in dobro verhnjo prav prav hvalila, pa vender od nje zbolela. Mleko je na oknu stalo, pod oknom so pa apno suli; apneni prah se je na verhnjo vlegel, in smetano škodljivo storil.
7.	Naj bolje stvari škodljive postanejo, ako se skvarijo, p. smradljivo meso, ali od bolne zvine, gnjile, opolzle ribe, gnjil sir, kruh iz operhie moke ali takega zernja, vkojem je veliko kokolja ali ljulke. Škodljivo je vse plesnovo, posebno pa klobase, če niso prav kuhane ali povojene. Posebno se je varovati kervavih klobas v mehkem vremenu.
8.	Kaj je storiti v strupeni ne-varščini? Čutiš, da si kaj strupenega vžil, in te jame v želodcu peči, neznano iejati, in se ti hoče tergati, te po udih mika, se ti temni in po glavi moti, brez pomude po zdravnika pošlji, hitro bi bilo zamujeno.
9.	Pij prav veliko ml.čne vode, popij tu-
di ene žlice raztopljenega olja, noj strup iz-plava, se vzdigne in želodec izprazni. Se noče vzdigniti, pero v olje pomoči, in z mehkim peroni gerlo požegetaj.
10. Nalij ročko, ali kako drugo posodo z mlačnoj vodoj, vlij na vodo beljaka jajčnega prav veliko, in pij, kolikor moreš, da se želodec izterga, in strupa iznebi. Kadar se izprazniš, pomešaj jesiha in vode, posladi s sladkorjem ali % medom in pij. Ako strup betežnika omoti, je dobro limono v močno kavo ožeti in mu piti dati, ali mu pa prav slane vode p ostreči.
58. Čudni magnet.
Učitelj so svojim učencom pomenito igro pokazali. Vzeli so magnet v roke, in so rekli učencu, naj ključ na magnet pritisne; in poglejte! ključ na magnetu obvisi, kakor bi ga prikelil. — Po tem potrosijo železne pilovine na gladko mizo. Pod mizoj z magnetom sem-tertje vlečejo, in odpilke po mizi skačejo, kakor bi plesale. Temu se deca zlo čudijo, ter učitelja prosijo, naj jim povedo, kako je to.
»Vam te prikazni razložiti ne morem, zakaj se to tako godi," so gospod šolski djali; »to pa lehko spoznate, da čara ali coper ni. Da Veliko Berilo.	13
magnet to dela, sami vidite; zakaj tako dela, le Bog v6, ki mu je tako moč dal. Bote kdaj kaj videli, in ne razumeli, kako se godi, na Čudm magnet pomislite, in se vsake prazne včre varujte; pa tudi ne pozabite, kolika je skrivnost božje moči, ktero je Stvarnik mnogoterim stvarem dodelil."
„Jeli pa tudi veste, čemu je Bog magnetu tako moč dal ? Poznate velikotero korist magneta? Naj koristneja lastnost magneta je, da jeklena igla, ako jo z magnetom nagladiš in na ojstrico terua ravno na sredo položiš, se vedno v severno stran zavrača, in sever kaže. Le poglejte malo sončnico (sončno uro), ktera magnetno iglo, sulci podobno, ima, Kakor jo obernem, magnetna igla na severno stran pokaže. Po tej igli so ure načertane, in če se na sonce postavi, nitka sence pokaže, koliko je.*
»Veliko imenitneji orod (nastroj) magnetne igle imajo mornarji, ki se kompas imenuje. Po kompasu spoznajo cesto v daljne tuje kraje, tudi v temni noči in v oblačnem ali meglenem vremenu. Svoje dni so mornarji le po soncu in po zvezdah svoj pot spoznavali, ter si niso po širokem morju upali, kajti so se bali, nebeške luči zgubiti; zdaj po kompasi lehko prerajtajo, kde so, kako daleč jih je 61	. , .oli'i*>a Oauo/
zaneslo, koliko vožnje še imajo v namenjen kraj.*
„Koliko dobrega narodom mornarija prinese, se ne da dopovedati. Kupčija se je po morju na vse kraje in dele sveta razširila, svoje blago lehko v daljne kraje drago po-prodamo, kder ne raste, in iz drugih dežela blaga dobimo, kojega pri nas doma ni. Na ednem brodu ali barki se po morju več blaga prepelja, kakor bi ga tisuc vozov po cveterici vpreženih peljati zamoglo, in pa tako naglo, da je vožnja po suhem k vožnji po morju, kadar je dober v^ter, kakor polževa ježa proti konjevi. Koliko novih delov in krajev sveta so brodnarji najdli! Koliko novega in krasnega so po morju ljudje spoznali! Tudi svete vere luč je po morju med neverne narode na vse kraje zasijala. Poglejte, koliko in kaj se s pomogoj maličke magnetne igle stori. Kako mogočen je Bog, pa tudi moder in dober, da človeškemu umu vse to spoznati da!"
59. Sv. Auguštin in mladenčič.
Visoko učeni in bistroumni cerkveni očak sv. Auguštin je v svojem mestu Hipo na Afri-kanskem, kder je škof (vladika) bil, knigo
pisal od same presvete Trojice. Globoko in
*
visoko premišljuje neizrečno skrivnost, jo človeški pameti razumljivo pokazati, ter se za morjem sprehaja, in svoje dušne moči težavnega djanja vedri.
Ugleda enega dne mladenčika prezalega za morjem sedeti, in z žlicoj vodo morja v jamico na pesku plati. Auguštinu, blagemu de-tomilu, igra otroka dopade, ter ga prijazno pobara, pokaj tako hiti vodo morja zajemati. »Hočem vse morje v ovo jamico pozajeti," mu dečič odgovori. Posmehljaje se mu sv. Auguštin pravi: „Aj da te! to ti pa ne bo mogoče." „Ne?a mu fantič resno reče; »poprej bom jaz vse široko in globoko morje v to jamico po-zajel, kakor boš ti prečudno skrivnost pre-svete Trojice razumel in zapopadel." — Mla-denčik to izustil in zginul je; sv. Auguštin pa spoznal, da mu je Bog po angelu naznanil, kako prazno je razlagati človeškemu umu, kar je nerazumljivega.
III. Naravoslovje.
33. Naravoslovje sploh.
§. 1. Kamor pogledamo, vidimo mnogoterih stvari božjih, kojim ob ednem pravimo natora, narava ali priroda. Spoznava lih stvari se zove naravoslovje, kr nas uči ttj»K lastnosti in spremenke, nam pokaže vzroke in zakone ali postave, po kojih se spreminjajo, in nam zvedoči, da se pod solneom kaj ne pripeti brez vzroka. Naravoslovje nam je preČudno lepo ogledalo, v kojem gledamo, kako moder, mogočen in dobrotljiv je Bog, kteri je vse to tako čudno stvaril in ohranil; nam tudi kaže, kako bister je človeški um, ki toliko čudne reči iznajde in spozna, pa tudi neumen, kdor na vraže vero in upanje ima.
§. 2. Vse kar prostora vpotrebuje, ter se videti in čutiti da, se telo ali truplo zove, na pr. voda, zrak, kamen itd., ki ima svoje občne in posebne lastnosti. Telesa, iiflajoče
veliko luknjic po sebi, se pravijo rahle, ali netverde; goste in cerstve pa, ktere le malo luknjic imajo. Tako vidimo luknjice na kruhu, siru, na lehkem kamenu, ne pa na terdem ka-jnenu. Koža človeška je tako luknjasta, da najdemo skoz dobro oboroženo očalo na prostoru kože za srebern grož velikem nad 100,000 luknjic.
§. 3. Vsako telo, ki iz delov obstoji, se tud na dele razdeli, in se zove razdeljivo. Moč, ktera dele telesa skupej derži, se pravi vlačnost ali vlači vnost. Se deli slabo derže, so telesa tekoče p. olje; se pa deli močno deržijo, se velijo telesa čverste, p. les. T e r d o (tverdo) je, kar se lože raztolče, kakor razseka; kerhko, kar se da raje ulo-miti, ko ušibiti; mehko pa, kar lože raztegnemo kakor raztolčemo. Vlačivno je, kar se vsločeno zopet samo zravna, kakor pero itd.
§. 4. čudno premenja vse te lastnosti te-16s gor ko ta. Razgreješ kotlovino ali železo, bo mehko in teklo ko voda; se ohladi, se uterdi. Verzi žereč žebelj v merzlo vodo, postane kerhek in se ti pod kladvom zdrobi. Gorkota ali vročina telesa nategne, mraz ali zima jih skerči in stisne; kar je človeku vedeti lepo in koristno.
§. 5. Vsako telo na dno srede zemlje
tišči, in to lastnost imenujemo težo. Teža stori, da kamen na zemljo pade; in naj se ravno zemlja suče, vender lehko terdo stojimo in ne pademo, kajti nas zemlja na se vleče. — Veržeš kamen na visoko, njegova hitrost pada ali se manjša; izpustiš kamen iz višine na globoko, njegova hitrost raste, in globokeje ko pade, teže telebi. Zato toča tako hudo po-tolče, kajti visoko pade; tudi človek lehko pade in težko vstane^ in kamen po bregu čedalje hitreje se taka. Po ravno tej teži se tudi kecalo na uri maja, in cveketalo ali olov-nica na meri kaže ravno in krivo.
§. 6. Vsaka terda stvar na svojem težišču stoji ali leži; zgubi svoje težišče, omahuje in pade, ako se ne podpre. Tako na obeh nogah ravno stojiš; vzdigneš levo se na desno nagneš, da ne padeš, in če na herbtu koš neseš, se naprej deržiš. Podložiš podolgovato težo na sredi, narediš z v o d na dve enake rami, kakor tehtnico na dve to-rili; niste rami enako dolge, teža za toliko raste, zakolikor se težišču podloga odmika, kakor na tehtnici z eno ramo, na kojo kembelj (knebelj) po zarezah obešamo. Po dolgoti zvoda od podloge težišča raste s te-žoj tudi moč; po zvodu se torej toliko lehko vzdiga les in kamen itd,
§. 7. Vsaka tekoča stvar, ako je v miru, ravno ali navpik stoji po svojem ravnotežju; in ako jo iz ene posode v drugo po cevi napeljaš, tako dolgo teče, da v obeh posodah ravno visoko stoji. Po tej ravno težnosti vino po cevi iz soda v sod, voda iz hriba v hrib teče in vodomete nareja. — Kako čudne so lastnosti božjih stvari, in kako koristno jih je premišljevati, Bogu v čast, sebi pa v hasen!
61. Zrak ali podnebna sapa (luft).
§. 1. Podnebna sapa ali zrak je čedna tekoča stvar, ktera celo zemljo obdaja in vse živi. Po vseh krajih in špranjah, po vsaki žilici teče, in išče povsod enako razprostreti se. Bolj nam je zraka potreba, ko vsakdanjega kruha; kder žive sape ni, je smert. Ako sape ne vidimo, jo pa čutimo, kadar z rokoj po zraki potegnemo. Obod sape krog zemlje se zove sapokrog ali zrakomorje, koje se nam od daleč pruno ali plavo vidi.
§. 2. Po zraku plavajo dišave in smrad, po zraku pride luč in glas; po zraku letajo ptice, pa se tudi v razpetih balonih ljudje vozijo. Je sapa čista, nam sonce lepše'sije, je mokrotna, polna čadov ali soparjev, sonce in
mesec bledo svetita, in tudi zvoni motneje pojo. Čisteji ko je zrak, bolj je nam zdrav; nezdrav pa poln prahu, mokrih škodljivih so-parjev.
§. 3. Zrak ali podnebna sapa se nategne in se skerči, ter svojo težo ima, to da je veliko bolj lehka od vode, ali kake druge te-kovine. Tako vina po cevki lehko iz soda — vode iz vodnjaka potegneš, pa tudi vodo v brizgi j o zajemaš in po cevi goniš daleko in visoko. Sapa se da v ozek prostor stisniti, pa se tudi spet naglo nategne, kakor v veter ni puški, iz koje vstreli. Tudi smodnik ima svojo moč od sape v njem zaperte, ktera se naglo raztegne, kadar se posmodi, in pokne z veliko močjo.
§. 4. Kakor je vreme jasno ali oblačno, vedro ali deževno, je sapa ali zrak tudi leh-keja ali težeja. Po tem nam kaže živo srebro v steklarni cevki, ki je od zgoraj zaperta, od spodej v zavihi pa odperta, težo podnebne sape. Po takem vremeniku (zrakomeru) se vreme prerokuje, tako, da bo vedro, kadar srebro visoko stopi; če srednje stoji, se vreme rado premeni; pade srebro zlo globoko,
4) Vse to in tako je dobro učencom pokazati, če se ima.
bo Iehko vihar in dež. Bolj naglo ko srebro vstaja ali pada, hitreje bo druge vreme.
§. 5. Imajo na oknu možunca, kteri se pred dežem pokrije, in odkrije, kadar bo vreme lepo. Kako je to ? Znotrej, kder se roka telesa derži, je struna vdjana po tenki cevki, na struni pa roka s klobukom prilimana. Je ob deževju zrak močarn, se struna Stisne in toliko zasuka, da možunec klobuk na glavo potegne. Se vreme zvedri, se tudi struna nategne in kakor sveder toliko posuče, da se možek odkrije. V nekih krajih obesijo na okno v elik pesji stric ali osat, in pravijo, da če se stisne, bo dež; se razšopiri, po lepo vreme. Tudi stare rane in slabi zobje z bolenjem po zraku drugo vreme napovedo; pa na vse to se ni vselej zanesti; kakor pač veter potegne.
§. 6. Veter vstane, kadar se podnebna sapa ali zrak omezi, in tako dolgo piha, dokler se zrak ne vrana, kakor voda, v kojo kamen veržeš. Gorkota in mraz, posebno pa ogenj pozemeljski in nebeški v eter narede. Vetrov je veliko, kteri se po krajih sveta zo-vejo, iz kojih pihajo. JVam naj bolj znani so:
6) Imajo vetri v kakem kraju druge imena, naj se deci povedo. — Kteri veter pri nas naj huje piha ? Kdaj?
topli jug, raerzli sever, mokri vogeršek ali vzhodnik, in suhi gornjak. Po zdolcu in jugu pravimo, da bo dež, po vogeršeku in krivcu sneg, po gornjaku pa lepo vreme. Ako o jeseni ali spomladi na večer sever ali gornjak diha, bo rada drugo jutro slana; piha po zimi jug, sneg kopni in se led tali. — Vetrovi so velika božja dobrota, ki nam sapo čistijo, škodljive soparje razženo, gonijo >eter-nike po suhem in barke po mokrem; burja ali vihar pa tudi drevje polomasti, strehe razterga, in velike vozove na cesti prekucne. Po Azii in Afriki smertni veter včasih piha, ki ljudi in živino na priči zamori, ako se hitro ne potuknejo.
§. 7. Glas vstane, kadar se zrak ali sapa s kako stvarjo potrese, p. z rokami ploskne, ustreli ali po struni potegne. Se zrak od kake stvari močno trese, doni; se polagoma maja, šumi. Se glas v skalovje, drevje ali kako drugo terdo stvar zaleti, odleti in se nam oglasi. Oglas, jek ali odmev nam po dve, tri in več besed ponovi; kar otrokom posebno dopade. Glas se razlega na vse strani, in preteče v 1. sekundi čez 500 vatlov prostora. _ . •
7) Kako se je godilo dečku, kteri je v šumi svoj oglas slišal, in je mislil, da ga kdo ukarja? Kaj pa je pcnočni ali divji lov?
Po glasu se lehko ve, ali je blizo ali daleč kdo ustrelil, in kedar se bliska in treska, jeli je blizo ali daleč treščilo. Premočen in prebite* glas ušesom škodi; ni torej varno na uho pokati ali za uho vdarjati; lehko bi človeka oglušil.
§. 8. Naj bolj zdrava sapa je po ver-tih in poljanah, naj bolj čista po planinah; zato so ljudje v takih krajih čversti in rudeči ko mleko in kerv. Naj slabša sapa je po velikih mestih, po zapertih izbah, v zidovju, kamor veter ne more. Gori v kaki sobi veliko sveč ali svetilk, je preveč ljudi v tesnobi, se zdrava sapa povžije in oslabi, luči začno mračno goreti in ljudi težava obhaja. Kdor hoče v zdravi sapi bivati naj okna odpre, posebno kadar sonce sije, in naj vsak dan prebivavni-co prevetri. V jesen in o vigredi sobe prezgodaj ali pa prepozno v mrak odpirati ni zdravo, in tudi ne, kadar je vreme deževno.
§. 9. Gnjila sapa, živlenju nevarna se najde po dolgo zapertih kletih, v vodnjakih in v podzemeljskih dupljah. Po močarijah in mlakah se tudi goreča sapa naredi, ktera po močarnih krajih leta. Z ovoj sapoj po mestih ulice razsvetle. Huda, kisla sapa se učini
8) Jeli je zdravo, da se po ziini čuinnate preveč zapirajo, okna zabijajo itd.? •v0t -V
iz tlečega oglja, in pa po kletih, v kojih se novo vino kisa. V ovaki sapi luč ugasne, človeka in živino zaduši, ako se hitro iz nje ne potegne. Oglje v sobo nositi jo zagreti, je smertna nevarnost.
§. 10. Kadar moraš v hudo sapo iti, odpri popr6j take kraje, naj zdrava sapa skoz vleče. V podzemeljske berloge ali štirne verzi goreče slame, ako se nima kaj vneti. Gobo v dober kis ali v jesih pomoči in pod nos priveži, napravi luč na dolgo palico, in pred seboj sveti. Vgasne luč, hitro nazaj izbeži. Tudi pomaga v take nevarne kraje strelati.
§. 11. Kadar dihamo, zdravo sapo na se potegamo, ktera se v pljučih kervi prime, nezdravo pa izdihamo. Sapa torej hujše smer-di od človeka, kteri znotrej gnjije ali pa čednih ust nima. Manjši ko je prostor, in več ko ljudi v njem biva, poprej se sapa spridi, in je nezdrava. — V močarnih krajih prebivati ni zdravo, tudi ne gnojnice pred pragom imeti, ne dišečih rož ali sadja blizo glave de-vati, še manj korit iu smerdljivih pominja-kov v stanici tearpeti. Mokrotne čumnate so zlo škodljive, tudi z apnom vnovo pobelene, dokler se ne posuše. Škodljivo je pri vratih ali
11) Kaj je storiti, da vam sapa iz ust smerdela ne bo?
na oknu biti, skoz ktere sapa vleče, posebno Se se potiš. Hladna sapa je vedno bolj zdrava ko pretopla, samo varovati se imaš, da se ne prehladiš. Naj dražej blago je zdravo telo; naj bo tudi skerb za zdravje velika.
62. Ogenj in luč.
§. 1. Ogenj je tekoča, lehka stvar, kte-ra kakor toplota v mnogoterih reiih živi, na pr. v vodi, v olju, v živem srebru. Se tem stvarem toplota vzame, se sterdijo, voda bo led, živo srebro ter da ruda. Brez toplote bi ne živeli ljudje, ne živina, bi ne rastlo kaj; vse bi bilo terdo ko led in kamen. Nas toplota močno greje, ji pravimo vročina; ni toplote, in nas zebe, je mraz in zima.
§. 2. Toploto oživiš in ogenj vnameš na soncu, ako s steklenim očalom sončnih žarkov nabereš, ter jih na dobro gobo ali kaj suhega napelješ. Ogenj se ukreše, in divji ogenj učini, ce dva lesena hloda glodaš. Zve-pleni klinčki ali vžigalice se na ders vnamejo in ogenj dajo. Mokra kerma se sama užge, ako suhe ne spraviš. Skriven ogenj žganje ima, in po pravici ga Indiani ognje-
2) Zakaj ni otrokom zdravo kave, vina ali pa clo žganja piti?
no vodo zovejo. Tudi človek ima poseben ogenj v svojem životu, kteri za toliko dalje živi, za kolikor manj skoz jezo, nečistost in druge strasti va-nj pihaš, ali ga s hudoj pre-močnoj pijacoj ne polivaš. Po navadi človek dalje živi, kteri je bolj mer zle, kakor on, ki je preognjene kervi.
§. 3. Ogenj je žlahna stvar, dokler ga varujemo; pri ognju živež kuhamo, pečemo, ž njim netimo sobe po zimi. Z ognjem ume-talniki delajo, cedijo železo, srebro in zlato, kakor vse druge rudnine; in težko najdeš stvar, koje bi se toplota ne prijela, in jo ogenj ne premenil. Ogenj nam pa tudi posestvo vpepeli, ako ga ne okovarimo. Ogenj se nam pokaže v žerjavki, ali pa v plameni, pa mora sape ali zraka imetij Zato rajše na vetru gori, in huje ko piha, bolj plameni. Več ko je plamena, manj je dima, ki iz kurjave vstane.
§. 4. Ker toplota telesa razprostira, zima jih stiska in sterdi, se vidi na toplomeru koliko stopinj ima toplota nad ledom, ali mraz pod ledom. Topleje ko je, bolj se živo srebro nategne in raste;1 merzleje ko je, za toliko huje se stiska in pada po stekleni cevki. Po
3) Kako otroci naj hitrej zažgejo in pog-orenje na-Činijo? Česa se otroci imajo pri ognju varvati?
toplomeri se lehko že na večer sodi, jeli bo prihodno jutro slana.
§. 5. Se voda vgreje in kipi, toplota šopu h vzdiga, kteri toliko moči dobi, da pokri-vavko privzdigne, in zaperto posodo razžene, pa tudi v veliki gorkoti se tako ter de kosti mehko skuha ko kašo. Tako parijo vodo v velikih kotlih, da hlapi; in ta čudna moč sopu-ha modro vravuana goni hlapone po železnicah, parobrode po vodah, in čudno velike p a ros t roje v tovarnah.
§. 6. Kakor ima ogenj toploto, tako tudi svetlobo da in luč stori. Luč se nam zdi čudno tenka, tekoča stvar, ktera od sonca iti drugih svetlih predmetov izvira, in nam stori, da gledamo in vidimo. So telesa, skoz koje se loč sveti; pravimo jim prezir ne (ali svetle, prozračne) telesa, kakor steklenina; druge so neprezirne ali temne, kakor naša zemlja. Žarki so čudno tenki in na ravnost ši-nijo; pa še veliko čudneja je luči hitrost, veliko hitreja ko glas; in potem se nam poprej zablis-kne, ko zagromi, kadar daleč od nas vdari, tudi poprej ugledaš ogenj, kadar ustreli, in pozneje pok zaslišiš. Luč od sonca na zemljo
5) Kdo je ie videl železnic«? Kdo goni iu vleče vozove ?
v 8 minutah line, in v t. sekundi 40,000 milj daleč pride.
§. 7. Povsod po zemlji in pod nebom je razširjena tenka ognjena stvar, kojo divjo ognjino (električnost) imenujemo. Se te ognjine ali elektrike v oblakih dosti nabere, v druge šviga, kteri je nimajo, in se bliska. So oblaki nebeškega ognja prepolni, na zemljo šine in strela vdari. Bliska glas je grom, kteri zadoni, kadar se taki ognjeni oblaki sternejo in zdergnejo. Blisk ali gromska strela naj raje vdari v visoke stolpe in drevesa; ni torej varno v zvonikih biti, ali pod košatim drevjem vedriti. Kadar se bliska tudi ne vrat odpirati in zapirati, da bi veter skoz vlekel, ne blizo dimnika biti, ne naglo letati ali voziti se; po vetru rad blisk potegne. Dobro pa je o hudem vremenu edno okno, ali pa same vrata odperte imeti, naj če bi vdarlo, sopuh strele ljudi ne zaduši. Strela je dvojna, kakor pravijo, vodena, ktera ne vname, kadar kaj takega ne zadene, kar rado gori; ognjena, za kojoj gori. Rado po dvakrat v ravno tisti kraj trešči, in kar pervič vžge, drugič zaduši. Ne letaj prenaglo gledat, da te ne zadene. Bliskanje in germenje nam čisti zrak, pretrese zemljo, pomnoži rast in rodovitnost, ter je
7) Kaj je na pasi storiti, kadar hudo germi?
Veliko Berilo.	14
velika dobrota božja, naj si nam ravno dela strah in trepet.
§. 8. Dober varh pred streloj je blisko-vod, kalarait ali potegač, ki na visokem drogu sulico iz kotlovine pozlačeno ima. Blisk v to nastavljeno ojstrico šine, in se po železni ali kotlovinski liki v zemljo odpelja. — Posebno čudno se ta ognjena moč po telegrafih, ali dalekopisih rabi. Od velikih mest gre za cestoj po visokih stebrih lika, iz kotlovine sukana, v daljne kraje, in po tej liki šine ognjena iskra iz kraja v kraj, kakor da" lekopisec hoče. Iskre po nastavah na zvoncih kiadvice majajo, po njih se čerke štejejo* in besede bero. Tako se v 1. sekundi po 40,000 milj daleč lehko pove. — Oh, kako čudne moči je Bog stvaril, ljudem pa dal, take in tolike reči iznajti, in v svoj prid oberniti!
§. 9. Pod nebom je v zraku mnogo sončnega prahu , mokrega in ognjenega, iz ko-jega blisk, toča, dež in sneg pride, kakor veter in letni čas potegne. Se včasih sončnega prahu kepa nabere, kakor po zimi južnega snega, kadar po bregu kepico zatočiš, se kepa nebeškega ognja vname, in se začne svetiti ko bela luč. Temu pravijo, da je nebo
9) Ali res vsaki človek zvezdo svojo ima, in ke-dar umerje njegova zvezda ugasne?
odperto. Goreča kepa pokne, in se pogosto razleti, ali pa na zemljo pade. Enako delajo umetalniki, kteri z ognjem igrajo, ter kepe ko naj gorše zvezde visoko zaženo, ktere en časek svetijo, po tem se pa uternejo.
§. 10. Kaj je pa burjava, severna luč ali severna zora po noči, ktera se včasih vidi? So nekake megle, ktere merzlim severnim krajem svetijo, kder so silo dolge noči, in kamor sonce le nekoliko mescov v letu posije. Severna luč se v naših krajih malo kdaj vidi.
§. 11. Kaj so pa pozemeljski plameni ali vešče, ki včasih po močirnih krajih letajo ? So vneti soparji, kteri iz močirjev in iz pokopališč vstajajo, in se lehko semtertje gonijo, kakor sapa potegne. Bati se jih ni, pa tudi ne za njimi hoditi, da si ne zaideš, in ne zagaziš.
§. 12. Kaj pa je juterna zarja? Kadar s oce vstaja, njeni žari soparice po zraku in oblake osvetle, se lepa juterna zarja po hribih razliva. Ravno tako se zgodi, kedar se večerno sonce po hribih ozira.
§. 13. Pri morju se najdejo ognjemetne gore, v kojih se kurjavne stvari vžgejo, so-parje vzdigajo, in čem dim s pepelom in ka-
11) Jeli svefijo po nekih krajih copernice? Kaj so
pa take luci ? Kaj se zgodi, ako za njimi dirjaš ?
*
menjem iz svojih gerl mečejo. Ako taki gro-zenski soparji predreti iz zemlje ne morejo, zemlje potres naredijo. — Tako se najde ogenj povsod pod nebom na zemlji in pod zemljoj^ in prav imajo, ki molijo rekoč: Bog nas varuj pred časnim in večnim ognjem!
63. Kako ognja varovati?
v
1.	Zenstvo! varujte zatrosili med derva, treske ali predivo. Ktera z lučjo okoli krili, pod streho in v hlev z lučjo brez svetilnice hodi, bode skoraj pogorelka vbogaime prosila. Avša pogosto gorečo tresko v slamnato streho vtekne, in hiša pogori. Žereč pepel se ne sm6 na dile nositi ali v nevaren kraj izsuti; živo oglje se lesa prime.
2.	Tresek in derv na istanju ne suši; rade planejo. Dimnice morajo zidan dimnik imeti; leseni se lehko vnamejo. Terilje naj na sušivnice skerbno pazijo, in jih daleč od sta-novja imajo, saj kakih 100 korakov.
3.	Moštvo! ne nosi goreče lule na skedenj ali parno. Kdor pri ketmi kadi, se ima po cesarski postavi v ječo zapreti in palic dobiti. Hlapci pogosto zapalijo, ki z žerečo lulo v zobih živini polagajo. Potreba je žereč pepel iz lule na varen kraj iztresti; pa tudi ogor-
kov, smodk in žveplenih klinčkov ne lučati, kamor bodi. Ena iskra je zadosti vasi in mesta požgati.
4.	Luči brez svetilnic v hlev ne nosi, luči na steno ne obešaj; lehko po betvi slame ogenj v streho plane. Pri luči mlatiti je prepovedano. Tudi mokra kerma se ožge. Streljanje o gostijah in praznikih je zlo nevarno; rado rudečega petelina na streho ustreli. Puk-še in samokresi so le za pametne može; s ključi strelati je smertna nevarnost.
5.	Ako na kmete dimnikarjev ali stergar-jev ni, naj moški dimnike ostergajo ali s košato] smrekoj ometajo, po zimi vsakegadmesca' po leti saj vsakih šest tednov. Ženske naj is-tanj okoli dimnika in celo kuhinjo pogosto ostergajo in pometejo. Lehko je lehko ognja varovati, težko pa težko ugasiti, kadar uide. Ogenj in voda dobro služita, pa hudo gospodarita.
64. Kaj je storiti, kadar gori?
1. Kriči, kakor hitro ogenj uiti vidiš: Ogenj! ogenj! gori! gori! ter teci pomagat in gasit. V zvoniku naj hitro v plat zvona bije ali kole, in ljudi zdrami.
4) Kaj zaslužijo dečki, kteri možem samokrese izmikajo? smodnik kradejo? ključe vertajo? preblizo mož-narjev silijo? itd.
2.	Možki naj hitro nad streho s sekira^-mi, capinami ali hakljami hite, da ogenj podero, ako je v strehi; ženske pa z vedri po vodo; kar je domačih in ognju bližnih, naj se ugiblje. Pri ognju naj eden zapoveduje, vsi drugi pa gladko vbogajo.
3.	Mlaka je za gasiti bolja ko čista voda, boljše je še blalo in tudi sneg po zimi. Škropi in poliva naj se po celem pred ognjem ; ako v ogenj brizgaš, ga dražiš*.
4.	Sosedje naj strehe s pomočenimi per-tiči in kočami pokrivajo, da jih žerečina ne vname, kar je pa blizo ognja lesu, le hitro v kraj z njim, da se ognju pot prekosi.
5.	Gori v kuhinji, v kleti ali v kaki čutn-nati, hitro okna zatisni, vrata zakidaj in zamaši, da ogenj zadušiš; na dimnik mokro kočo pogerni, če v njem gori,> ali po njem ustreli. Se te ogenj prime, hitro se po tleh povaljaj, ako se naglo izsleči ne moreš, ali se v kaj tolstega močno zavij. Živini oči zavezi, da se plaha v hlev ne poverne.
6.	Dobro je med stanovje in hrame košato drevje saditi, še bolje ognjeno pripravo: brizgle ali gasilnice, osmoljene pletarje, dolge lestve in hakle priročne imeti. Ker pa vse to
6) Kako se da pohištvo zavarovati? Kaj je sv. Ploriana bratovščina ?
ognja vselej ne ovarje, je potrebno stopiti v bratovščino sv. Floriana, posebno vešanom in teržanom, de svoje pobištva zavarujejo. — Dobri Bog- da za vsako silo svojo pomoč; kdor je noče, je ravno tak zanikarnik, kakor on, kteri križem roke derži in od daleč gleda, kako sosedu hiša gori. Tudi na njega bo ver-sta prišla!
Zastavice.
/, . t^rfče/iAa e/e/a>n* * fevr/erftt, ^/ent/a f/t/ftm *	;
^ .m^it uetie* osen/m, Vot/e met/no oe do^tm: ae Jict ue/tm? 2.	vat/u Jioya>>€t
t^f&ene Jia /e ^Hn^o-nt; ^{pt/a Aivn,	<ie /e zt/t ?
v&mevm J 1(1 ^ feoetm,- <nt'ma>m j/,	/e vneoem/ ntvnam
/e fri/iocim,- nimam /te-H&a, jit* /e nooetn;	/o /
VGt
65. Vod a.
§. 1. Voda, čista, prozirna, tekoča stvar po vseh žilah zemlje teče, pa tudi pod nebom v oblakih plava, prizvira iz vrelcov ali studencov, in iz oblakov deži, ter je naj žlahtneji balzam živlenja. Ni vsaka voda enako čista, ne dobra, naj bolja za piti je stu-denčnica. Deževnica, snežnica in lednica ni dobra za piti. Mlake in stoječe vode nikoli ne pij!
§. 2. V nekterih krajih izvira voda z rudninskimi deli nadružena, in ima posebno zdravilno moč, kakor slatna ali kisla voda. Po drugih krajih so topli izvirki, kteri mnogotere zdravilne moči v sebi imajo. Pravimo jim toplice, za betežnike velik božji dar. Mlakarji in lužniki imajo mehko vodo, in tre-selka (merzlica) je pri njih doma. Gorenci imajo večidel čerstvo vodo, so pa tudi bolj terdnega zdravja, lllizo mlak in stoječih voda ni zdravo bivati.
§. 3. Mraz vodo v roso, slano in led premeni, vročina pa v sopuh. Toplota vzdiguje iz mokrote vodene soparice, kakor iz lonca na po-
1) Kaj je storiti, kadar kdo utone? Kako se pri kopanju vesti?
krovalo, ktere sapa goni in gosti; pravimo jim megla. Da megla vstaja, ima zrak za spoznanje hladneji biti od zemlje; za to je v spomladi in pa v jeseni po navadi megleno vreme. So megle nakviško vstale in se pod nebom zgostile, jih imenujemo oblake. Da so oblaki rudeei, černi in beli, storijo sončni žarki, ki jih obsijajo, in se nam mnogo-barvno utrinjajo.
§. 4. Se vodene soparce, ktere po zraku v oblakih plavajo, od vetra, mraza ali od gromnega potresa stisnejo, in kaplice težeje od sape postanejo, začno naškrapati, na zemljo padati, in to je dež. Mnogo dežja ob enem se veli naliv, p 1 o h a pa, ako se oblaki gredoč vdero. Oblak se pr eter ga, kadar ga vetrovi naglo stisnejo, ali ob visoke gore trešijo. Se vetrovi stepejo, oblake stisnejo in v kroge verte, včinijo vertanko. Kakor dober je pohleven dežek, tako škodo nagel dež gostokrat stori; deževje nam spridi pogosto žetvo in tergatvo; Bog pa tudi vjimo njim v dobro oberne, kteri ga ljubijo.
§. 5. Ako kapljice deža v zraku rahlo zmerznejo, in se kančki v zernje sprimejo, pada solika, solca ali babje pšeno. Kadar pa kaplice v zraku zmerznejo, in se pa-daje stemejo, toča peliska; in to se večidel
zgodi, ako je poprej zrak topel, po tem pa merzel veter potegne. Prazna vera je torej, da čare ali coperniki točo delajo; tudi zvoni hude megle ne preženo, marveč molitva vernih. „Mo-litva pravičnega, veli sv. Duh, oblake predere."
§. 6. Pravijo, da toča hude letnine ne naredi, pa siromak on, kojega zadene; mi pa pravimo, da je tudi toča božji dar, ki več hasni, ko škoduje. Toča nezdrav sopuh povzame, sapo izčisti, ljudi in živino nevarnih bolezen ovaruje, zemljo rodovitnejo stori, in dobrim ljudem priložnost da, poškodovanim sosedom dobro storiti. Dajmo torej Bogu gospodariti, in njegovi sveti previdnosti gospo-diniti; Bog z enoj rokoj vzame, z dvema pa da.
§. 7. Poletni čas se v jutrih in v večerih mokrotni sopuh po travi in rožah svetli, in rosa imenuje, ktera ne pada iz višave, temuč ia zemlje in želiš vstaja. Veter roso prežene, mraz pa v slano premeni, kadar v spomladi ali v jesen pred sončnim izhodom ob hladni sapi rosa zmerzne, kakor po zimi ivnik (ivje) po drevju ali krog glave, kadar si na poti.
§. 8. Po zimi mraz drobne vodene kančke ali soparice, ktere po zraku kakor mehurci
7)	Kako se rože mraza ovarjejo? —
8)	Kako se ozebe varovati? Kaj storiti, ee kdo zmerzne ?
plavajo, stisne, in v kosmate capice steme, kojim pravimo sneg. Vsak snežen kosem ima šest voglov z majhnimi zvezdicami, ktere se svetl6, kakor naj zališe nežne cvetlice. Tako nam tudi po oknih na šipah presilno lepe rožice rastejo, koje zima naredi, toplota raztali kakor led na vodi. Sneg je zemlji bela odeja, da ozimina ne pozebe, ampak o vigredi spet zeleni in obilen sad prinese.
§. 9. Mavrica ali božji stol se nam prikaže, kedar je deževen oblak pred nami, svetlo sonce pa za nami; torej mavrico pred poldne v zahodu, po poldne v vzhodu vidimo. Kapljice deža skoz sončne žarke padajo, se utrinjajo in prelep sedmerobarven trak nare-de. Zastran okroglosti sonca se vidi mavrica kakor pol oboda. Tudi na mizi lehko mavrico vidiš, kadar sonce skoz kupico vode sije; pa še lepše za potokom, če proti temni senci vodo škropiš, in njo sonce od zadej osije.
§. 10. Kaj pa pomeni sončni in me-senčni obstret, krog ali obroč? Hitro drugo vreme. Kadar veliko mokrote iz vode in zemlje pod nebo vstaja, se sončni žarki v soparicah bolj razsvetle in utrinjajo, kakor krog goreče sveče, kadar je dosti soparice v sobi, in skoz nje se nam vidi, kakor bi sonce ali mesec kolo imelo. Včasih, posebno po zimi
vidimo po dvoje sonce, tudi dva mesca, kakor se sonce ali mesec v vodeni soparici gledata, kakor v mirni stoječi vodi.
66. O z i r n a p o z e m e lj s k o stvarjen-s t v o.
Jp /« ^///at/ae en ctte&ie ao voe o/uet-ne ti zern^e ,	zem^f' en tiar/ zem^fy,
tiae Gz>nttn€yeja nt& p/ao vaepainopoo-■noa/, tnoe/toa/ en f/aduti/^tuoa/ doj^o. Jiaaedma o/oueAte, /.oje/nt* u /tctten f t Ji t/adne	a/uavc/. necfe' ctt-
t/ez na oue/u	dfaue/, A/eve' Jia
J /iKa^t/i, Jiat/ naa/etn Jiaaom zem/jt'e ueae/o. en oueona ze<ut,	^
na/anne	/tyi/i mu fe
^mea/en/te/^to Jicime/c uzeua,	&/xa-
a/e en o/ctrfe neeueee/e jmetnapet, lfaye zct-Jianet/c ziie,)/a aJio/tieye , /en « jiuciuc Jf*	en t/a d/eŽnetja oucy rf/a-
v.ae-4
^GK. tace. VZe /tettulne tt/e e&men/e' /re-■neAao ofoueAu	, nty /e an
/*ym	o/uxe' en d/evnemitt Jiomccpet.
^jj? 2.	^tadedne Aa-
i*e'o/e' tn f/advo/e e<mtt, Ao^eVi e&upt, K&ep mlmet, one ^tv.e/fettee>ucGm tftme.t/t-^g, /iut<- je'wt or/ t/ttupe o/nune' jiameen^-r/eie/ti^i vnaotmm iie/t^a, ^o ue/e*. /i/etr/e, en oae^e /i/at/cuna /fitn/fff t/otnes, A/e&o »ena/ ^toA-ve^icce. c^ toiieno^etn ao t/o^Cne Jiteane^e en
An A/et^ee,	/e/tAo Ji/ctnence /e^ia ze-
. /' • ' ' /'/ /
■n en g Kette, emeya ^Gv^eene oftefno m€e-
Aee, vnteo/ce en aente, c^jo- t/a/enoAetn /e z/ce/ina aat^fe, ve/ene' &t'/nG Jt,a/fe en nena^e rjoveče zove', t/ee ^ue^e ene f/nu-
<pi'm Jio Atyicee' /e^/io Jiomovejo. c$tede-
• /./ / • • ' ' / '
titetice /ne-uzlfn Kwcyeu emetpo ovof (Git, en
a/tie/ zuenene f	Aaztt^ovenG en odi/-
<na t/ew / *** /e/eu ne' /eta t/auo-^, ae <ney't/e	en ->o/ee.
^jj? 3. t^met Ji (t /rff/f' HttaA &uo-
ye fezctne en ntt(/faye, nf*f c/oneA Jta-vna-utt, f/ft ne v> ouep do/zne t/oAtne r/atttu, *jfeue?ycence /itit/ft zentce dfeoAte, ueoen /ei/
•	r »/	/ •	* r
■ryen aneznene Jia-Mev-cc ; yet»ne zevmoHce ue/i/tt tmooenee J/ttct, dtucea/ie Jiudoettie JieaAet nye'/t zein//o Jio Aveiieepo, en «
/it/t /iHtt^i/i nty <i/y.itjinefe /iuce, en ^u-/ti ztievente <>/een<ye.	«t Jio/te ti/inct-
zee uzeue^a auty	S^e/eemaue' o/uace'.
ae Jift ■neeuno Jiauaot/e o/aueAce S^e/eemou Rečnem fezt, uenc/en fe/i/o ti uaceAe/n Anetiti zett/oua^na žene, teAa a /e'tn zee ^a/to meevne, mu	ti /ycyoueni a/eenee
t/ee, ouofe t/a/znat/t vtieofo t/ojia/ne en ae ytte/tce ■tia>/Hfye, <intye nety /ttye neaneoe.
. — 223 —
rum nem^/ct <ta na A /e
»r
Jl/tyt» t/eže/e»,	A/eva u autjo- nečna
c/o.rnaui'na Jia/tjemo , ne Jwt'/uezt'm& oen-cei nt* Mtim^eue Jicmue/ne o/utrne, <ueo ae o-wxeyma nat/t, nee r/«m «e Atyetn nwm	neto ^
ttaa/af- Ji *vet ntc^et^o- rfoma ■ueae/a ■žfue/c «n> att-eona umev/t, Aftr/a^ de Čutji/o. u zem/ft» Jiov-enne , t* A/ene Je wxe/a,
t/uSice Jia> /	JiMf/e, ki jo je
\
IV. Spoznava svetlega neba.
67. Zvezdoslovje.
§. 1. Kakor je brez števila veliko stvari po zemlji, tako se sveti brez broja zvezd na jasnem nebu Bogu v čast, nam pa k veselju in hasnu. So zvezde, ktere na mestu kakor pripete stoje: imenujemo jih nepremikavne, stalne zvezde ali stalnice. Tako je naše sonce po dnevi, in so zvezde, koje po noči vedno na ravno tistem mestu gledamo, in kojih veliko je vekših in svetlejih od sonca, naj se nam ravno zavolj njih dalkote maj-hine zdijo. One imajo, kakor naše sonce svojo lastno gorkoto in luč. Druge se kakor naša zemlja krog sonca premikajo, in od sonca svetlobo in gorkoto dobe, in se imenujejo premikavne zvezde, planeti ali pomični ce. Take so: merkur, danica, mart itd.
§. 2. Sonce je tako veliko, da bi
1,400,000 naših zemlja lehko iz njega storil: nam se pa ne vidi večje ko skleda, kajti je 25,000,000 milj daleč od nas, tako da bi krogla iz topa ustreljena 25 let od zemlje do sonca imela, človek pa 11,000 let hodil, naj bi vsak dan po 10 ur šel. — Naj si je pa sonce ravno tako daleč od nas, sončni žarki ven-der v 8 minutah doidejo, nas ogrevajo in nam lepo svetijo. Kako čudno je to!
§. 3. Zemlja nima svoje luči; naj bi pa kdo iz kake zvezde gledal, vidil bi zemljo ravno tak osvetljeno, kakor mi zvezde; ona od sonca svetlobo ima. Zemlja se krog svoje osi v 24 urah 1 krat osuka kakor kolo, ter noč in dan naredi. Kadar imamo mi dan, imajo pod-namci noč; imajo Europejci noč, imajo Ame-rikanci dan. Kakor se k soncu posukamo, nas obsije in osvetli. Nebo je krog nas; zato glavo v nebo molimo, bodimo si zgorni ali spod-ni. Kaj pa da ne čutimo, kako se obračamo? Polahoma se zgodi in pa vajeni smo. Tudi kadar se v čolni po gladki vodi pelješ, se ti zdi da mirno stojiš, po obeh bregih pa vse memo tebe gre, pa le ti letiš.
§. 4. Zemlja pa tudi krog sonca teče in v 365% dnevih 1 leto obhodi, ter nam 4 letne čase naredi. Vsako navadno leto ima 365 dni in toliko naverh, da v 4 letih 1 dan več Veliko Berilo.	15 .
naredi; zato je vsako šterto leto prestopno, ki šteje 366 dni. Pot zemlje krog sonca (eklip-tika) je podolgovata, zato sonce po zimi niže -vidimo, in nja žarki nas po strani zadevajo; merzlo je. Po l6tu naša zemlja soncu bolj na vstrič pride, po tem ga visoko nad sebo gledamo, na ravno nas obsija, in vroče je. Italia-ni in Španci imajo v Europi naj vekšo vročino, ljudje za severjem in pod jugom zemlje pa na hujo zimo. Mi smo pač v naj bolj srečnem podnebju zemlje! — Dvakrat v letu sonce ravno prek naših krajev sije: o sv. Benediktu in pa o sv. Matevžu; tisti čas sta pri nas dan in noč enako dolga. O kresu nam sonce naj više sveti , žarki nas ravno zadevajo; naj daljši dan je. O sv. Tomažu smo naj dalje od sonca obernjeni; naj krajši dan je.
§. 5. Mesec ali luna je zemlji naj bliž-neji tovarš, ki se giblje z zemljo krog solnca, in jo 12 krat v letu obhodi, ter nam 12 mes-cov da. Mesec v 27 dneh, 7 urah in 47 minutah svoj pot krog zemlje dokonča, pa ven-der le sploh po 30 dni na 1 mesec zarajtamo. Da pa za 1 leto 365 dni nateče, ima 7 mes-cov po 31 —, 4 mesci po 30 —, svečan ali
5) Sprememba lune se lohkeje na tabli pokaže, kakor dopove.
februar pa v navadnem I6tu po 28, v prestopnem pa 29 dni. Luna je 50 krat manjša od naše zemlje, dobiva tudi od sonca svetlobo. Stoji luna med zemljoj in soncom, nam kaže temno kroglino brez svetlobe; mi pravimo, da se mladi, o mlaju. Pride luna iz pod sonca v 7 dneh četertinko svoje hoje, vidimo krajec svetel. Stopi luna v 15 dneh po mlaju v pol pota, vidimo eelo kroglino osvetljeno, in pravimo, da je o polnem ali šip, in kadar obhodi tri četertinke svoje hoje krog zemlje, nam kaže zadnji krajec svetel.
§. 6. Kmetje pri svojih opravkih na spremembo lune radi gledajo, kaj bi sejali o mlaju, kaj bi delali o starem. Veliko takih pravil je skušenih resnic, kajti tudi nektere ljudi luna v spanju moti in iz postelje sili, kakor morja odtek in dotek stori; veliko je pa tudi praznih ver. Kdor v kmetovanju preveč na mesec gleda, na vreme pa premalo, njemu bo delo gostokrat zaostalo, in prazna \ po njegova skleda. Moder gospodar seje in ženje o pravem času, pa tudi kosi, kadar je čas in vreme zato. Vediti pa je dobro, da sveti mesec po mlaju zvečer, ob starem zjutraj, o polnem pa celo noč.
§. 7. Kako pasonce in mesec merk-neta? Kadar luna o polnem ravno pod zemljo
stopi, zemlja ,UI» senco naredi, in mi pravimo, da mesec merkne, kar se le o polnem zgodi. Ako pa mesec o mlaju ravno med sonce in zemljo stopi, nam mrak naredi, da sonca ne vidimo, ter pravimo, da je sonce merknilo, kap se le o mlaju zgodi. Kolikor je mesec zemlji, ali pa zemlja mescu v luci, več ali manj>, . ali pa celo, je nepopolnoma ali pa popolnoma mrak, ki se po enih ali po drugih krajih zemlje vidi. Zvezdogledi, kteri merijo pote zvezd, napovedo, v pratikah ali koledarih na minute, kdaj bo merknjenje, in kde se bo vidilo. Ni se bati, kadar sonce ali pa mesec merkne, ampak o merkiy'enju vedro vode na sonce postaviti, ali pa skoz vkajeno šipo gledati božje velicastvo.
§. 8. Kaj so pa repate zvezde, ktere metlo imajo? Repatice se po neznanih potih nebeške širjave premikajo; pridejo blizo zemlje, da jih; ogledamo, zemlja njih žare na se vleče in nategne> ter se nam zdi, kakor bi rep ali metlo imele. V kratkem spet v daljne kraje zginejo, in le malo od njih vemo, kdaj se bodo zopet prikazale. Ni se bati, da bi nam vojsko, kugo ali lakoto oznanovale, dokler se greha varjemo, in v božjem varstvu živimo.
7) Kdaj pa je. o smerti Kristusovi sonce merknilo?
§. 9. Ali se na nebi vol, oven, lrak in ostalih 12 nebeških znamenj vidi? fc-*- Ne, ampak so stalne, nepremikavne zvezde po nebeškem stropu, ktere zvezdogledi tako imenujejo, in po imenu poznajo. Tih naj imenitne je zvezde so 12 znamenja: oven, j unec, dvojčič, rak, lev, devica, tehtnida ali vaga, škorpion, strelec, divji ko-zel> povodni mož in ribe. Zemlja, ktera se krog sonca suče, 'Vsakega mesca pod drugo teh 12 nebeških znamenj pride, in potem se pravi, da sonce o božiču v divjem kozlu stoji, o kresu pa v raku; kajti se vsako leto ravno te zvezde o jutrovem svitu pred soncom vidijo« So kmetje, kteri pri svoji setvi, žetvi in seno-seči na te znamenja špogajo — rekoč, da so nektere nebeške znamenja terde, p. junec, oven i. t. d. druge mehke, p. ribe, povodni mož i. t. d. — da je ob enem znamenju to, ob drugem drugo sejati in saditi dobro. Kmetu, ki preveč na zvezde, premalo pa na zemljo gleda, se rado zgodi, kakor zvezdogledu, ki je grede tako dolgo v zvezde gledal, da je v jamo padel.
§. 10. Kteri planetov pa leto vlada ali regira? Nobeden; le Bog je sveta vladar.
10) Kdo pozna -danico? —'jedo veoernioo?
Stari neznabožci ali ajdje so imeli svoje malike, !n so dali poglavitnim zvezdam malikov imena, kakor dnevom enega tedna. Tako so imenovali nedeljo po soncu, ponedeljek po luni i. t. d. Mislili so, da po planetu leta tudi letina bo, in da se ljudje tistega leta rojeni po planetu zveržejo. Imeli so ene za vroče, druge za mokre, tretje za suhe planete. Vse te in take kvante so prazne; vsi smo pod enim soncom in pod enim Bogom. — Premikavnih zvezd že nad 30 poznajo, ktere se kot naša zemlja krog sonca sukajo, in jih bodo zvezdogledi skoz svoje očnike ali kukalnike še več spoznali. Imajo tudi premikavnic nektere svoje tovar-šice, ktere se z njimi krog sonca verte, kakor mesec z našoj zemljoj.
§. 11. Kaj pa je rimska ali mlečna* bela cesta po nebu? Imenuje se tako lepa svetla riža, ktera od nas v kraje pelja, kder mesto Rim stoji. Svetel nebeški pas je veliko milionov in milionov zvezd, koje so tako daleč, da njih luč — zvezd pa ne ugledamo. Do naj bližeje zvezde bi topova krogla od nas izstreljena 7.000,000 let letela; — kako daleko je poslednja, in pa kde? — sam Bog ve. Pravijo, da kdor dobre oči ima, vidi naj manj 5000 zvezd, z dobrim zvezdočnikom jih pa lehko 70,000 ugleda. Zvezdogledi terdijo,
da za temi zvezdami, koje vidimo, so spet druge ravno tako daleč od njih, kakor te od nas; za njimi pa spet druge in tretje verste, in tako dalje. Velike broje jih vidimo, še več jih je, kojih ne vidimo, pa jih bomo nekdaj gledali, kakor sedaj rože pod nogami, naj le srečno k Stvarniku pridemo. Kako mogočen je Bog, kteri je toliko zvezd stvaril! — kako moder on, kteri je vsakej zvezdi pot odkazal, po kojem že 6000 let tekajo, in še ni nobena zašla! — Kako bistra je človeška glava, ktera te čudne svete spoznava, in celo zvezde tek, hitrost in velikost najde! — Kdo pa v teh prevelikih zvezdah prebiva? — jeli so tudi tam srečni ljudje? — Tega človek ne ve; ampak raji z Davidom Stvarniku slavo prepevaj, rekoč: ,.Hvalite Gospoda sonce in mesec, hvalite ga vse zvezde in luči!"
68. Z v e zdj e.
1.	Tamo gori se neznani, vel'ki sveti sučejo; z lučjo sonca so obdani, krogle pote tekajo. Zvezda zvezdi je soseda, jih za nas števila ni; ena v drugo svetlo gleda, vsaka božjo čast gori.
2.	Svetla cesta je razpeta čez brezkončni neba zid, tam se vozi čast Očeta, vlada pote
zvezdnih rid. Vse je kroglo, vse se miga, vse ognjeno sveti se; vse oznani, da velika roka svet stvarila je.
3. Tvoje veličastvo, Večni! trume zvezd nam pravijo. Kako bomo še le srečni, kedar k Tebi pridemo! Skoz vseh svetov svet bo pela slavo duša Stvarniku, zverha svetov bo sedela, pela petje angelsko. *
69. Koledar ali pratika.
§. 1, Bog je na jasno nebo čudno veliko kazalo pripčl, koje nam veličastno kaže časa hitri tek: ure, dni in leta. Nebeške luči so nam svetle kazavke, po kojih lehko čase leta in dneva spoznamo, in po njih vravnavamo svoje opravila. Ker je pa to nebeško kazalo za mnogo ljudi previsoko, in ga pogosto megle in oblaki zakrivajo, imamo vsakoletno knižico, v koji lehko premembe minljivega časa beremo, in ji koledar ali pratika pravimo. V ko-ledari beremo vsako leto 12 mescov, 52 tednov ali nedelj, vsak teden po 6 delavnikov, poleg nedelje po 16 zapovedanih praznikov ali svetkov. Radi v pratiko pogledamo, rekoč: Kako hitro čas mine!
1) Kako imenujemo delavnike, in pa zakaj tako? — Kdo ve vse zapovedane svetke povedati? —
§. 2. De-želsko novo leto se začne 1. prosinca, in lepa je navada blagoželeti: »Veselo novo leto!" Pa tudi vsak dan si srečo voščimo, rekoč: „Dobro jutro!" — »Dober dan!" »dober večer!" in lefako noč!" Naj bi le take voščila prazne besede ne bile! Naj gorše pozdravljenje pa je: „Hva-len bodi Jezus Kristus!" zakaj po njem nam je vsem zveličanje došlo; zato štejemo kristiani leta po rojstvu Kristovem. Staroverci obhajajo svoje godove po 12 dni pozneje ko mi.
§. 3. Mesci se imenujejo ali po godovih, ali po opravilih ljudi, ali po lastnosti letnega časa; naj rajše pa njih latinske imena rabimo* Potrebno je njih razne imena dobro znati: 1) januar aii prosinec; 2) februar ali svečan; 3) marci, sušeč ali brezen; 4) april ali mali traven; 5) maj ali veliki traven; 6) ju ni, rožnik aii rožni cvet; 7) j ti 1 i ali mali serpan; 8) august ali vel'ki serpan; 9) september ali kimovec; 10) oktober ali kozopersk; 11) november ali listopad> 12) december ali gruden. Kmeti štejejo mesce po mlaju; za to je po njih računu Kri-
2)	Koliko let je po rojstvu — po vnebohodu Kristusovem?
3)	Zakaj Slovenci mesce po slovenski tako imenujejo ? —
stus prosinca; po deželski in cerkveni rajtengi pa 25. grudna rojen.
§. 4. Kdor mesce zaporedi imenovati zna, tudi lehko ve, kteri mesec po 30 — kteri po 31 dni ima. — Vzdigni na levici palec, sredinec in mezinec, una dva pa zgeni. Imenuj na palec (pavec) marca, in tako poredoma dalje. Mesci, kteri na povzdignjene perste pridejo, imajo po 31 — oni pa po 30 dni, kteri na zganjene padejo; le svečan ima navadno leto po 28 — prestopno pa 29 dni. Prestopni dan je na sv. Matia. Dan in noč štejemo za en dan od polnoči do polnoči.
§. 5. Vsak dan ima spomin svetnika ali svetnice, koje sv. mati katoliška cerkva obhaja Bogu in izvoljenim božjim prijatelom v čast, nam pa v posnemo. Imenujejo se ne* preme kij i vi svetki ali prazniki. Pride god našega sv, patrona ali naše sv. imenke, imamo rešitvo ali vezanje, ter sebe rešimo, druge pa zavežemo s kako veselicoj. Še lepše se po kerščanski godovno svetih pri-poročnikov obhaja s ponovljanjem kerstnih obljub in z vredno prijemoj svetih zakramentov. Prazniki so zapovedani, da se od dela prazno-vaje posvečujejo; so pa tudi nedelci (sopraz-niki), kteri so pravi delavniki. Take nedelce s sejoj ali pa z grehom praznovati znajo lenuhi
in pa potepuhi; pošten kristian ne dela ob nedeljah in zapovedanih praznikih, in ne praznuje o delavnikih; le brezbožniki naopak obračajo.
§. 6. Cerkveno leto se začne pervo adventno nedeljo, ktera je svetemu Andreja najbližeja. Advent pomeni prihod Odrešenika, in ima 4 nedelje v spomin 4000 let čakanja na odrešenje. Cerkveno leto nam kaže p r e-mekljive praznike, kteri se ravnajo po veliki noči ali veliki nedelji v spomin vstajenja Kristovega. Sveta cerkva je sklenila v nicej-skem zboru leta 323, da se ima sveta velika noč (vuzem) pervo nedeljo po pervi pomladanski polni luni obhajati; in če polna luna ravno na nedeljo pade, je naslednja nedelja velika noč, ktera ne pade pred 22- marcom, ne po 25. aprilu. Je zarano ali zgodaj velika noč, je hitro pepelnica in kratek pust; je pozno velika nedelja, je dolga pustna sreda.
§. 7. Štiri kvatre in 4 letni časi nam prineso svoje veselje in opravila, pa tudi svoje težave. Mlado leto, spomlad, vigred ali valička se jame drugo polovico sušca, kakor se v pratiki bere, — zlat čas setve za nas. Kvaterni teden je drugi v postu, naj bi verni prosili setvi za blagoslov. P o 1 e t j e (l6to) se začne drugo polovino rožnika, po svetem
Alojziu, in je čas truda. Poletni kvatern teden je pervi pobinkoštni ali po duhovom v spomin vernim, naj bi za srečno žetvo prosili. Jesen' se začne po svetem Matevžu, in je čas tergatve ali branja za njega, ki je pridno sadil. Jesenski kvaterni teden je po mblem križevem v opomin vernim prositi, naj bi srečno poshranili božje darove. — Zima se začne prav za prav o svetem Tomažu, tih čas pokoja in zavžitka. Kvaterni teden pozimski je tretji adventni, naj bi všrni prosili za dober tek živežu, pa tudi ne pozabili za duhovske potrebe moliti. Kakor se leta čas — se tudi naše živlenje v štiri poglavitne dobe premeni; blagor mu, kdor nobene dobe ne zamudi, in se za večnost skerbno pripravlja.
§. 8. Kako pa koledar letno vreme napove, in večna pratika tudi na sto let in še nadalje vreme oznani? — „Jaz vremena v pratiko sam ne zapišem, ker ga ne vem, marveč to delo svojemu pomagaču naročim, naj postavi vreme, kakor rad; le po letu snega, po zimi pa toče staviti ne sme:" je moder koledrar za vreme vprašan odgovoril. So pa pratikarji • svojim vremenom krivi preroki, vender po spremembi lune in po vlaku vetra včasih zade-
8) Kdo ve znamenja vremena v pratiki razkladati?
nejo. Se vreme za celo leto napovedati ne da, se vender spremin vremena po gotovih znakih lehko in verljivo zapazi; kar je koristno vedeti, in pozorno gledati. Ako zjutraj megla vstane, pa skoraj zopet pade, ho o poldne lepo vreme; če se pa megla vzdigne, bo oblačno, pa tudi dež. K.edar juterno sonce čisto brez vsake nenavadne barve gori gre, in megle razžene, bo cel dan lepo vreme. Če petelini po poldne poj6, se bo, vreme izjasnilo; ako pa glastavke nizko nad zemljoj letajo, gosi, race, vrane in žabe zlo vrešijo, bčelice na paso ne letijo, bo dež. So glave visokih gora čiste, bo lepo; se pa od njih kadi, bo deževno. Vstaja dim kviško, je vreme čisto; se po kuhinji kadi, bo dež ali saj veter; i. t. d.
§. 9. Praznoverniki imajo za vsak mesec svoje znake, tudi posebne dni in svete praznike, po kojih vreme in letvino naznanujejo, pa tudi sami sebe in tiste goljufajo, kteri jim verjamejo; na pr.: ako na božič sonce sije, bo tisto leto srečno in mirno; ako pa germi, hudo letino naredi. Vstane novega leta sonce rudeče, bo celo leto vetrovno. Deži na sv. Me-darda, bo 40 dni deževalo; i. t. d. Veliko takih gesel ali pregovorov je pa tudi skusenih resnic, če jih neprevideni vzroki ne overžejo; p.: Zelen božič, bela velika noč. Ako Vincenca sonce
peče, rado dobro vince teče. Kakor je črešnje cvet, tako je terte. Sušeč suhoten, traven mokroten, majnik hladan; — bo kmet s senom, z žitnim plemenom, z grozdjem dar'van. Kedar kirnovca gromi, žito, sadje zazori, če je njiva pognojena, jablan, tepka zasajena; i. t. d. Na vse te in take gesla se pa vender ne zanašaj; marveč raji modre može poprašaj.
§. 10. V koledari se tudi semnji berejo, kdaj in pa kde jih imajo. Semenj (sejem, smenj, senjem ali somenj) je za kupčijo ali barantijo dobra naredba, pa preveč semnje obiskovati dobro ni; taka razvada postopače, goljufe in tate redi, ljudem pa mošne prazni. Ako nimaš kaj prodati ne kupiti, ne hodi na semenj, tudi za vsako malo reč se ne daj na semnju teptati. Po semnjih se jih veliko okrade, še več ogoljufa ali vkane, naj več pa pijancov in razujzdancov po semnjiščih najdeš. Semnjarji dosti pogubijo, veliko zapijejo, še več pa zamudijo zlatega časa; čas je pa naj dražje blago, ki se zgubljeno ne najde.
Zastavica.
Je drevo, na kojem 12 vej raste; vsaka veja po 30 odraslik ima, vsaka odraslika pa po 12 belih in 12 černih jabelk. Kdo pozna drevo leto?
V. Spoznava človeškega družtva.
70. Kmetijstvo.
? /»	je a/vcitte/ ueoe/ naj en
ya je Stffe/cvmti o/r/e/an a/t t/a/. S^/t/am je jne*>et, ae wty « aofano etoteno Jine-on ene/, en ^inaneone	je c/aue/a
t^a/: ),
V /nar/u ae /ti a zeue/ vae &titje t/ne, en ti Jlo/u outjeja o/vaza autj /na/jec/e/, t/o//en aeJiauenne*> tt zem//oif et /(yf ae' me/." /%/ /s t/o/eje /ezauno t/e/o naoee odot/a, en /t/on ne t/e/ce, ue/e au. c^ane/ ntj /ut/e' ne je. £/3e/b je ue/e/ /oje t/an, /i nam tju//fene naj zat/omea/e) t/e/o. monamo J^a/e/e'. a ti a t/e/tt je /men jne/a ; emamo jo uo^no
jio/evjte/t. ^Ce/et/t nam /for/r t>aa/, ■na/t ye&t/o. ^J«^« c/aue/a veča t/a/*no<>/ye: *yf&t>/e'en «/<s/«y/
Jf? j?. ^/c, A/eno
o/aveAu or//ataf, ^e de/a uev/o/t/e/n>fi/e, jirt /ftf/( zetn/f(t ova/t en /velfi/e, t/a ne & ft*teueo /e-H>yfi tto t/e/a. @)e/o m ot/xe (jp/ctue en Jwe't/ne'/> vat/ d/ayeo/avt f/atfne
nty ae /to Jio^et/e/a/vG a/e iie,*/na.wya,
• » /* » »* • • /•
<utno*iya uit actryGxe^ft, teuenattefM (ti t
rfuoe/a.-Ho/v-a; uae v	tiae
/fož/t f/ftn.
JP 3,	a/e mwc tt^meze
a/e moo/te uo/z, ee&azeo/ut/e /#uv<>e/a, en »te a v a/o jiv-eime f A/eno ze/ezen /mez en ceu/a/o,	/e<ten (/#fye/, tiocice, r/e/a
en /a/a trna. ^mtyo ^ta i'ut/e ze/ezne
3) Kdo zna imenovati orala vse poglavitne dele? Ko-lienato je oralo ali plug?
— 241 — te. >y rr v- potit eAieyeco , tt/e otie/eneco, eeAo tem^frt /ezAez, Jio en a/futecte na u#cc/eA. c$<uzne-Xrt-y z	t/oteno o^is^e. <$fi<crve/e ae
z dbunoJiav/eoepo , Jiu frtt/e z mo/r'Aty
/ « •	/	• • / •••	/ /r •
*eezaentya m z feaeneme	'"MzfGiotpo,
rt/lo aa Anr/r. c^e Jut zem^te Jnte*et4 oe z ua/ct Jioua^pa.
^jj? 4-. c^Kte/e z e /<u €t , <seiyeee it/a aevjmrn Jiozenjepo , Jtte vcaa/A /ur/t a Ao, jio/cajo, ii dntjie a Jme net/tint Jioneztyo, « o/dne nee Aojie Jiao/etupo, h at/enue a/c ytfl! ti Aoza/ce auoV/ z/o»yo. c/e t/en-n en a ou^a, Ji-n/t/e m /"rt /n rt, tn m/et/tct' om/ct/yo ^/tvoje a cjtmt nem aA/mt ti/t a a/o t> ena/tmt ; As e Jinaotc en /fevrt
Ji,rt amen jo. &m/a/fena zentye <>e zujte
. • /* * / . •
z ueunectj, rj-cetir z vazoetoin, en ti zttneco-
ur t nevoaje Jioorfnatie, Ji/etie en o/tema
Veliko Berilo.	16

— 242 — Jia ^lO^evme en v- nat/e^t* Jiovatfe a/e tf/o vazpe. t^a^fl , *ie/e 'fflpveo/ut*, dat/a /ar/t anpe/e »tt OGe//te ze/e , /oct/t ^tt-e/odn* oi■/ e/o&vetf.
jj? S. ffioaes« A me/ var/avt/a jiaye e'tne/e, ntova, ft^ia z t v t na ver/t fe •
vneto/, ze'vena*yaye e/o/heA djiatntAou ^aJiaoonneAouJ zet jio-/e^e, /jeatineAou	za jiozeme.
ae -teuene* « n/etitt,	ne* ^teeoe net/e,
tner/f/^itt jia e^o«;«/ fymeynaAJ. aeno<se/e e'mcyo, /i/sne	^ivau pneye/e
en n»J*eyade »neyo, tioe/a ^e za /vauo z/a/ina reo, ney at	denea, o/etva (t 11
o/etved. ^/ftenma	ae-vovo zet Jme-
/at>/, Ae*mya au^o-, /t€f/e'Juca netma-/eyo. Cf&e/ew Jivetu Aenme/e ne zna, a/ada zenena ema, e/a oo- rauno Jia/ne Jwya/er Jiet&ne , pave en'&^ivftuen* čadu
Jio/apa/e' en *iajrya/t'f Jife /ur/t oet/t/t' »etienoJvtr/ititftt	e'n no/rty'n,
/nauaneoe en antryant'ce >i/en/.
^ //pa/on trna y a ^ o t/a m za youet/eno en t/no Vrtečo, za tyt'ut> en <tenoynat/e, zet aat/tinoant/e en /ea a/t' /ao/a ^attrnoj a/en/e/e\ e'ma yaojio-t/e et *a /une/tna Jjienu/neno^J, za /0 -/r'tya en uae Jio/ta/uo <»/«</ ttne/c, t/a uae anazno, cet/na en /ejt,a wxet£'eno, t/a v o rt/o auo^a Jinaueoo t/a/t t; /ttt/'Jte/e-/tna ne ameJtota/t/e'. /o aeJinaut, t/% yo<yior/etyte /ne uap/e /e'ae t/enzt' <maz Ji rt /e enetptt, Ji rt ae J 11* /tt/etn one', a/t» nat/jto /onu J^a/ne/ttj /ar/t, a/e' Jia Ji a /eno m, a/ ^/i/uzt/J Jt&aeja en o/o /nun/ti.
/me/ t/a/<pe t/e/a, itar/tJio.uyevuiice %rt noaJ tta a/anoo/jia /or/t naz/eHyan t ti /ao, /a/on 9yepoue a/r&ct en tt/opa zena.
— 244 — jP p. J£eji en oa a/* v. ve t/en k m e	a/a n , /■Hee^re' en ce<>atye
ya ueao/t»	/fpe/e^d/e ceactr
yt<r, tiaa/o /e/» ona/, en /ut/e tteyne
ceaan	J J. oa ntv
Jto^tt ona/e' ti oaa/ /me/auaticotn. ffipttf /eJiSejtre/c/e fe r/yft/ <^ezu<> at/ /«»«-en jiffen pava** o/ava? znana ^teaem ot/ /me/ea/epa a/ante, t/a /me/to, /e' <vutye r/o/tno-a/f t/v^a/ne,
en ae č73oya dtye , on	vnet/en a/o
cen/oti »/a/d —• /ff//^Htet/en en Jioa/en /me/ oe ojt/aca/e ne t/d.
71. Rokodelstvo.
jP /,	jt*evet/no*/^e o/o*e/af
t/a o/bue/ o/oue/a^io/ye/tye, en /rt/ur /me/ f/vuyttn a/anovc-m /v-u/jtnet/e/tyer /a/o /rne/u no/ot/e/t ovot^e Jivfj/ivrtn-
f< •
a/o, dne* Ao/eaa de' ne vttmoae/ /m«-
(yeya tu ne vamoff* /auecfc. t^ /ep uravnane' neto e*ce, tm voe netimo /uAe" in enaAe' de/i ne moremo, manneo «Aettooan&Ae'^'adez*ii e/rtej/e r/xay</m	Jiomozemo, ttdo
/v	' r	/<
nočemo &neono zinete.
2. e^o tt o Ao e/e /t, A/ene' nam &d/uoe'/te zr/e/tyyo,	&eueeiye
/ ' v• • ►< •/• //> S r • • » p
n&opaot trt aeveye; n€ooaoeeye en oeu-Ae /o Jiot/e/ayo,	e/ovnee
Ji rji na n tmo u/e Ji a Aajiimo , ActAon *>eeAno en uonye.	Jmejmtvue/ee
od/eAe ae it<te/ef do£ tizyemo, ActAon
AuJ^enene, /orey /<<>/* //ur^e do^fe ada/a/o f Ae t/omet hrec/e/o en /eAa/o,
ney ae do Ji/a/ne'no cift aufineno. naAof/e/e nm*n zeuez Jt rji xau^ryo, AteAon m/('nayt en me,onyt. Jut /ete/e'JteAe , a/o f/omaoe JieAanje nemarno. 0/enye AuAaJ o
o/ a/e'Jiivo fi vennja en /me^fa; zja-tjanjt' z jejo a/e'uo<uec ep o/tt>, /nomjitnjeueo ep /onana , /ej t/a necet/e/ e* ^a/eja /na/a /jat/em a/vaji nanet/e, u/o oe žjatjejuje Jinevat/jo.
jP^. c/^ne/titatJ.neo e nam o/wuyo /eoaije /« / •» #/ < • • • />»
alt olen anj tf zeaejo *ea a nj e; en aeano, hntjinauo me z a nje' a/e o/nenanji a/one, ntj /o-f/a a//et/ne'/e a/t omane, a/o/e a/e
//ojit, meve a/t Jia/tce, a/nojie en /name.
c//? .J .	/ / / '' ' / •
/IPnetce nam ofnenoJioKntjjo a otamcj,
a a/at/Zame a/t' z ojie/t, J/?eoeno ^ig>>oc//g
t/e/ajo a o t/a nj e, j/enaa/o /o n o a nj e,
/o //a nj e ev /o//owe'ne ; J'la otte' t/e/anje
/e ne moj/t zjo/out/t outjt/ najinatie/,
oe /e na t/a njen, /ona o e ti en //j
c a nj e u, ne /t/o , //ene' nat/o /oji^ftjo,
u Jl/ati<it/ cet/jo, ti ^ttztna/ en /oua-
r •• S	/ J ' » // »• •	i ' •
cjaa nazaetcjo, zeafanje en noža je
— 247 — nn (/v-odnt* Jitmccdeja. m e /e* fn, o o/ ■naAat/e/^/ua vet/t , en ye i/ti/t* v-tir/rt <tyem<*, Ar/on ae ye Jt,v(t-n e/e-nze / jieuot en Aueeti/ojie^ce ae nay/o e'ze/e/cy'o.
V
jj? 4 • %9ut/ne #eee nttttet/e' a de	«
■ueoe't/e/ ez zettieitzAau , en ae' /ceXo tteAoc » ome/e z/ct/te Jioeaoe, *jfteinycene cunye /tettacre Jiitenavet/e' o/tew/nt'/- te /eoen Jte^iett, en A trn ae ot/ JittJie'ty a or/aeze, ae i' o/cjMiecuA Jirr/id, /ea/a netnee/e, * ft-yett* en femnee(y ntehtut, JiGauoe, o/huz* ,	, e'n ev /eyee Jiaju&nepie
/eo/oiyte ae t/e/tyo čet/ne /a/tftctitoe en t/niiye r/sriy& tteoe. ^tet/e ez ad^entc ue o/aveoAce /čta/uaumnoo/ a/eyeae'A e/e/a/e.
cr <"'/ - / ••/ '	/ / •
c/z autyen en noyen o neti oe aetrya a/#tene f en Aetn o/#oyu9yem en ett>ryeetyem /ivt yf(f/fft/yn Aoz celicet/e, oe « ftm
Jian/^e en /oa/e , r/e/a ez tye'A o e t/ne y/attne'/e tpttm/ie, «'n ■ueo e/uyt/ v-ečt, €n oo/an/e Jiotne/fe, zazye t/t Jiova^e, ee/o ne v /»/	e/o/tcv. pnty,
//ert ^e z/a/ee uret/en. C/&an neumneže »efuettzef a , utne/u/ne/e ti /eive'.>/ arfennj o
en /t/r, mee/en/oo/e jezev-e //touoej ^ut/e
/t " ' »veze ne.
jj1 S. &eee/e' na	eao «
vnnopeVi Avaje'/ Ji vrtu /ov-eo/ne otfe<x-/nye e/emri. ^ ene/ a/o/eoa/ oefa Ji/e/^a, Ji o- ir/xtiye'/i iteJe/a r/e/ctja, Jto ene'/ /#eye/ ua/no /ev/aoeja, Jto e/nutpt/ft* zeno/ua Jtuee/ejo; Jio ent,/ o/o/eca/ otji/e a/t /*eyoe, Jio e/rujt/ zo/e Ji/e/ejo, en, e/e/eyo ee/en r/upetntt ez Jiot/ va/. c$ttee/ie /me/outeuot Jto zetne t^va/Zj/e en we'/e
5) Kdo vas zna kaj takega? Česa se boste dečki — česa dekleta naueili ? — Prinesite pokazat svoje dela !
— 249 —
e/e/eya,	e, oeu/e	a/cyie,
ez /ed/oue'/ ue/en , oec/ne ye--k/a.<tct /e e't uer/aiyec jt/e/*j/o, en r/o/Z&tt zane'/anne'/* r/ct/jp om^mat/tyr,y o, ae amefne m/at/enoe', e en t/e//eoe ^ e/enav- nc'i/tizyo en /a y /f/ayoa/a*ye r/sze/e.	ne/en*
povena/en* /*tyu oa poletne* en f^ov-/an/e naa/o zemo JlHt^t ^aznona/'' ^ict /t<{/< o/nac/a/e. ^Jo/icemtt poa^iot/tt ae aatne'fyo , en on ^io//tce na <tucye /no-t/e t*tne/ei/jtf'/n,, //ene'je'/ a/cetna^mjfinaut/e, en cee/ne o/a m ne'/e ^i/eo/e naeeoe. 0</ /e e/o/e t/e/tyo oe/o zetna tt/u.**' en *n/at/e o/arnne/e oev-ne en /fe/e, e'mteyo e/e/ct, ha /ur/i /na/a t/aua^F, en ae /e//o </a/cy ^i*e'/itanyG.
ume/a/ne/c /ae/e za /eno en /netono/a oen/uei, t/uovan en ez/dn
6) Kdo pa zvone,
— ure; — orgle dela?
— 250 — a/e a/anec, j a /a t/i za /tjlo/eyo ^at/e.
t/e/eya z/a/e en ave/enne o«««, jiaoeevje jiaz/a>,/e' en jt4*->*<>/rtyyo met/ene , /ajmaa/e en /oae/a&o/ejiooot/e.
t/o /0 y e wezeya jioc/o/fe ez /eaa en /ut/e iz /amenya , a /fv a z a 'fy t tza/^aze o/e/e. nee zet/, /e<> , ttat/neno en na yi/a/nO, o/e'/aya ^ma/tyt*J /e'ca en jioe/o./e, /a/on de zeve /e/e. //a ji a /ut/e mtya/#e <>/aze, /Zeve t/e/cy» , t/tt ne ne/omav jtar/o/na* c/a/em it t/eto- t/tya/e' a/e a
t/
tSu■>r//ite<#y e /rjioua/e ne ji*tett , t/e/a mfyd/va /vte/e.
ijP/' </&ty nec jm zn te no /v a j^uee/e^J •ut/jfty & f jia /oye/ nam učene za /yu/o zt/*atiye a/ev/e', en n ae/t /o/ne/om jict-matja/e zntyo, &a/e da z e /e aa *j e, //ene
7) Ktero vas pozna gomilice ? Zakaj so dobre ? — Kaj se naredi iz bezgovega — lipovega cvetja ? — Kdaj se čaj pije ? —
zr/vrtut/nf* /fttuo en naze ncr/tvrt^tt, ee/e tjia/e/a>iy e',	/eAe,
zt/raut/a ct/e tifao/irt Jivjivrtu/fry O-, -
v-te naoe/oe, uv-aoe a/t
de/eje Jiozneja en /o/ezne ti o/am Jive/e tiet/a. //a Jia■■ /ut/t vnuzaot en yo^tt^t', /cytm /fo/ne/ ne ame nejt/ntejejee //rijtt zcctjiet/e, ze/ntetjee en Jice zt'u/eiyet ttrc &iie/u, zct/ay / n^ce/ttteiye en tieae/a oence a/e veo v^et/nt, /a/on ae /a/t/a z/ct/tt, en /evr/net vnoc Jio ztua/u tiec tie^ce, /te/iw Jia/ne a/*enje t/eneeyeti," uoV *>u. ^/lurf, z rt /o Ji t t /ur/t ojiamenja : ,,	zet m at/e
/ty ti atije /tt/ezne, tittjict/ rno/e /
V
^atptt, r/rt/ /vtntet titana , afi/ior/t on
a t/o6.xem* , en oeta/e outye oevce «<»«/«
■emre
/-xtut'ce. c/fa/emi >*e zt*ttjity ovtyt zt/urtuni/u., zn/ry /ter/t njejti je Jiot/tetie/, t/te /a /e/ft n Ji omete, /et/tt«
?yeyte. Jia/j<erffye<>." ^/o/no e?t umna y'e /u t/e rn/ff/tnr, Jtatnet/e' e/amaot/ voz en	z r/ttte ne'/no vnoo, </ee uec/o
11 at/c Jiomao, Aec/ftn ez nencet/e Jia-maoneAt* /tfiza ne'.
72. Vojaštvo.
§. 1. Delavcom, kmetom in umetalnikom so potrebni varhi, vojaki, žolnirji ali vojščaki, kteri nam ljubi mir ohranijo, nas znotranjih zločnikov, in zunanjih sovražnikov branijo, da smo si lehko živlenja svesti in premoženja gotovi.] Častitljiv in koristenje nam vojaški stan, in kogar Bog po gosposki na vojasno zakliče, se ne sme braniti, ne iz vojne uhajali. Pobegune in uhajavce čaka o j str a kazen in žalostna smert; serčnega junaka, hrabrega vojščaka pa čast, kajti je pripravljen se za vero in domovino vojskovati in dati tudi živlenje.
§. 2. Novince nabirajo po njih starosti, meri in prikladnosti, zaničev ne vzamejo v vojno. Izvoljeni junaki na vojaško bandero zvestobo prisežejo, se preoblečejo in vadijo vsake rabe orožja-Pešci nosijo pukše (puške), bodake ali bajonete in sable, tudi kortuše ali strelivnice za strelno pripravo. Konjniki imajo meče, sulice, samo-
krese in karabinarje. Po lki pešakov se razdele v ker dela, regimenti konjnikov pa na oddelke ali divi-zione. Eden regiment ima po 3 batalione, 1 bata-lion po 6 čet ali kompanij, 1 kompania od 50 do 100 mož. Vsak oddelek ima svoje bobnarje in trom-barje, pa tudi svoje vojvode in častnike ali oficirje.
S. 3. Poglavar cele vojske se imenuje feld-m ar šal ali vikši vojskovodja, za njim nastopijo vojvodi topništva in drugi generali; po teh p olkovniki, podpolkovniki ali nadčetniki, majorji ali četniki, stotniki ali hauptmani, nad-poročniki, poročniki, zastavniki, de s etniki in pa prostaki. Vsak vojak ima svojo odkazano službo ali postrežbo, naj si bo v tabvih, v terdnjavah, v šotorišču ali na borišcu, ali kjerkolje posadka. Kdor na straži stoji, in svoje odkazano mesto popusti, mu gre ob glavo. Tiha pokorščina na okomig, zvestoba in pa pogumnost so vojšča-kov naj gorše lastnosti.
§.4. Mladeneč! kadar pride ver sta na tebe iti na zbiro ali na srečkanje, ne odmikaj se, ne uhajaj k dervarjem, ne k tobakarjem, ali tiho-tapcom; Bogu se zastonj skrivaš. Je tebi Bog vojaštvo odločil, mu ne boš utekel, kakor skoz strašno in nesrečno smert. — Brez božje volje ne boš soldat; je pa božja volja tako, naj še tvoja bo. — Kaj bo storil Bog s takim, ki si zdrave perste seka, zobe izbija, naj bi za vojaščino ne bil?
Velik greh je to, kojega tudi dezelska gosposka po pravici ojstro kaznuje.
§. d. Si za vojščaka dober spoznan, ne bodi žalosten, ampak vesel, da te je Bog verlega junaka vstvaril, da zanič nisi. Prisezi voljno in serčno na vojno bandero; saj bo tvoja služba častita in srečna, ako boš priden in zvest. Nikdar svoje prisege ne pozabi, dokler svojih let ne dosluziš. Kdor uhaja, sveto prisego prelomi, Boga zasmehuje in svojo dušo hudemu zastavi. Vojnipobegun (dezerter) ne sme na svetlo, in je kakor volk v domači deželi. Ga vlove, bode ojstro kaznjen; ga ne dobe, ga bo peklenski sovražnik vlovil.
§. 6. Prideš vojščak daleč po svetu, vidiš in slišiš mnogo reči, brani se hud e g a, uči pa dobrega, in nikoli ne praznuj. Dolg čas in pa slaba tovaršija izpridita zolnirja, ga naučita pijan-čvati in kvartati; tudi sveto vero zaničevati; in taki so kuga svojemu kraju, kadar nazaj pridejo. Se pa pošteno izsluziš, prideš moder in pošten nazaj, boš znal pridno delati in sosedom dober svet dati; vse te bo rado imelo, in tudi na svoje stare dni zapuščen ne boš.
7. Bogaboječa matije dala svojemu sinu, ko je na vojsko šel, te le posebne tri nauke: a) Boj se Boga, in Gospodu vojskinih trum zvesto sluzi, ako ne moreš očitno, pa skrivaj v duhu. Kdor Bogu ne sluzi, tudi ni cesarju zvest.
Soldat brez vere, in pa ptič brez perut. Bili so hrabri vojščaki božji Jozue, David in Makabeji; ■sv. Juri, sv. Boštian, sv. Florian, in veliko drugih, so bili na vojski svetniki. — bj Varuj se g r e ha; greh je naj hujši sovražnik. Bodi pokom; nezvestoba enega lehko celo ker delo pokonča, in izda-javec, kteri svoje brate proda, je lškariotov brat. On ne najde pokoja na svetu; verv ga čaka tukaj, pekel pa tam. — c) Bodi na borišču lev, doma pajagnje, pogumen nad sovražnike, Ijudo-mil užuganim, in kerščanskega sočutja nikoli ne zataji. Ne boj se kugel, kedar krog tebe švigajo, umreti za deželo materno je slavno, in srečna srnert, ako si v gnadi božji. Kugla te ne bo zadela, če božja volja ni: v božjih rokah si. Padali bodo na desnici, umirali na tvoji levici, ti boš pa prišel zdrav domu, ako je božja volja. „Z Bogom!11 To je bilo dobre matere lepo slovo.
73. Špartanka.
1.	Šparta staro mesto bilo, ki junakov spod-redilo, hrabrih sinov slavni broj. Kakor skale v boju stali, radi so živlenje dali, vbranit dom in venec svoj.
2.	Sin Špartanke pa pobegne, ko mu strah u serce segne, in prinese k domu meč. Mati sinu meč izdere, in mu persa ž njim predere: „Ne boš vhajal, pravi, več!•'
3.	Mati, kaj ste mi storili/" zdiha, sina ste v morili; ne poznate sina več? „Lažeš, zanič!« reče mati; „ Sina nočem te spoznati; moj sin z vojske ne vbeži
4.	Se Slovenka ne sramuješ, ko Špartanko hvalif č uješl Kako govoriš pa ti? — Gerda slaba taka mati, ki zamore sinu djati: Sin 1 le uidi in se skrij!
5.	Bežic, ki iz vojske vhaja, dom sovražnikom izdaja, on je Iškariotov brat. Hitro bode tihotapec, vsake hudobije hlapec, bo razbojnik, in bo tat.
74. Gospostvo.
§. 1. , ,Ni dobro človeku samemu biti, je neskončno modri Stvarnik djal; naredimo mu pomoč." „ Boljše je, da sta skupej dva, kakor pa eden sam, imata saj dobiček svojega druztva, in če eden pade, mu drugi vstati pomore. Gorje pa samemu. Ako se spotakne, ga nima, kdor bi ga vzdignul." Tako modro sv. Duh govori, in po tem nauku človeštvo v čednem družtvi živi, sosed brez soseda biti ne more, ne človek samosvoj, ampak tudi svojih ljudi, s kojimi v sladki zavezi družine živi. Več družin skupej naredijo sosesko
1) Kako se zove naša srenja?— dežela? — deržava? — Ktere so naj imenitneje kronovine našeg-a cesarstva ?
ali srenjo, in več srenj, ktere se skupej derze, storijo deržavo, ktera se imenuje knežija, ali vojvodija, kraljestvo, cesarstvo ali carevina, ktera več dežela, ali kronovin obseže.
§. 2. Kakor je pa Bog človeštvu v lepem druztvi živeti dal, tako mu je tudi gospostvo postavil, kajti ljudje brez gosposke v druztvi živeti ne morejo. „Ni toraj oblasti ali gosposke od drugod, uči sv. Paul, kakor od Boga, in ktera je, je od Boga postavljena. Kdor se tedaj oblasti zoperstavi, se božji volji zoperstavi; zakaj oblastnik je namestu Boga.u Duhovska gosposka za izveličanje vernik skerbi, da svoj visok namen, časno in večno srečo dosežejo; dezelska gosposka skerbi podložnim za časni, posvetni blagostan, za lepo redovno, za pravico in ljubi mir, brez kojega bi ne mogli srečno živeti, ne veselo Bogu služiti.
§. 3. Naš naj visi deželski oblastnik in samo-vladar so presvetli cesar (Njih ces. kralj, apostolska svitlost), naš deželni oče, kteri za 38,000,000 austrianskih podložnikov skerbe, kteri so mnogih narodov in raznih jezikov. Vse bi radi srečne imeli, vsim prav in dobro storili kakor oče svojim otrokom. Ali kako težko je to! Dolžni smo
t) Kdo je naj visi poglavar naje sv. kat. etrkve ?
Kako jim je ime? 3) Kako se imenujejo ui presvetli eeiar? Kaj smo eesarja dolini?
Veliko Berilo.	17
tedaj za milega cesarja pri službi božji moliti, jih ljubiti in se jim pokloniti, njih voljno slušati in vselej spoštovaje od njih govoriti, kakor sv. Duh veli: »Moj sin! boj se Bogd in spoštuj tesarja, iti ne dru&i se njih zanUevavcotn."
S. 4. Kar presvitli cesar sami pregledati in vravmti ne zamorejo, jim tesarski kraljevi oblastniki pripomorejo, kteri imajo od presviilega cesarja •pravico, čast in oblast. Pervi cesarski svetovavci in pomočniki so ministri. Je visoko ces. kralj, ministerstoo mnanjih in notranjih oprav, mini-sterstvo bogočastja in poduka, pravdosodja, vojaštva, dnarsttm, za kupčijo, obertnijo in za javne stavbe. Vsako ministerstvo ima svoje potrebne sovetnike, tajnike in uradnike, kteri za vse dežele sklenejo in razpišejo, kar je potreba in prav.
$>. Vsaka krono v in a ali cesarska dežela ima svojo namestrdjo ali deželno vladarstvo, in svojega cesarskega namestnika ali dizelskega poglavarja {predsednika), namestne sovetnike in uradnike; vsak okrog svojo okrožno gosposko. Obsege fdi kantoni imajo svoje poglavarje iti uradnike, kteri v imenu presvit/ega cesarja mjo obseg o vladajo ik za nje srečo skerbe, Morajo pa tudi srenj s ki i up a ni in odbor ni ki cesar-
5) Kde imamo mi svoj® <M«i4ke gosposko? Kako se imenuje ?
skim uradni jam pridno pomagati. da srenjci in p tujci v lepem miru žive in se blagostanje Vsi h m noži. Vsaka opornost in pom,uda podložnikov stečo in redovnost človeškega družtva kazi, in stojo kazen zasluži. „Ako boš hudo delat,*' pravi sv. Paul, „boj se; kajti oblastnik ne nosi zastonj meča, zakaj božji sluga je on, maščevavec k stra-hovanju tega, kteri hudo dela."
§. 6. Gosposka ima občni deržavljanski zakonik. cesarske bukve ali knige deželskih postav, po kojih vlada in sodi; ima pa tudi cesarske bukve kazenskih pravic, po kojih hudodelce kaznuje ali kaštiga, v dnarjih, ali na životu, ter za hudob-nike ječo ali voze ima. Se ljudje tožujejo in z dobrim pogoditi ne dajo, pr a v do znancem v roke pridejo, kteri jim pravde sklepajot in nižje, pa višje deželne sodnije sklenejo. St v pravde in velike tožbe podati dobro in varno ni; boljša je kratka sprava. kitkor dolga pravda.
§. 7. Pokaj p a je toliko davkov ipri nas ? vprašajo nezadmoljneži radi. Zm to, ker je tolifammdirv in vojščakov potreba, kteri nam služijo, in jih imamo tudi mi rediti, in v njih preživitrk dacijo dajati , naj se mm travno gostokraf tebke zdi. Več ko je po metu goljufov in hudodefc#v, reč mora ju tudi prem&li tesar pomvčittfcov in varam kov imeti; po njih številu tudi davki rastejo. Bi zločinov po cesarstvi ne bilo. ne nnmjih stvra-
žnikov, bi tudi davki padali; funti in vojske velike darovnje store. Kako neumno je torej gosposko Čertiti, ktera zemljiške, vzitne, dohodkins in druge davke pobira! — Kako hudobno pri dacji goljufati! Namestu takega goljufa morajo drugi dodati; taka goljufija je naj hujša tatija, po kteri se dežela in cela derzava okrade. Nam v izgled je Kristus za se in za Petra dacijo plačal in djal: „Dajte cesarju kar je cesarjevega, in Bogu kar je božjega
75. Nezadovoljni podložniki.
Imeniten kralj je veliko podložnikov imel, ktere je ljubil kakor svoje otroke; ali ljudje ao nezadovoljno živeli in mermrali čez dobrega kralja. Vsak pohteva kaj boljega, in ni s svojim stanom dovoljen; kralja pa serce boli, da jim po volji storiti ne more. Preobleče se kralj v ptuje oblačila, da ga niso spoznali, ter se med nje poda pozvedaje njihove želje, Pervi želi premoženja, si kupti verilo stanovanje; drugi hoče biti žlahten gospod, tretji misli brez vsega dela srečno živeti,* šterti bi se rad po volji oženil, peti bi rad prav dobro jedel in pil; največ je pa takih, kteri želč, naj bi gosposke in nobene dacje ne bilo.
Kralj bi podložnikov razne voščila popiše, in jim sklene po volji učiniti. Pervemu podari veliko kir etijo, dosti zemljišča in toliko dnsrjev, da si lehko vsega omisli, česar kolj poželi. Drugega postavi gospoda svoje graščine, tretjemu kupi lepo hišo, in mu preskerbi vsega, česar se lehko dan na dsn dobro gosti. Šter-temu pomaga ee oženiti, petemu naroči brez vsega dela živeža in obleko dajati, kar in kolikor sam hoče, ostalim lep kos dežele odloči, naj si zemljišča in posestva brez vse gosposke razdele, da jim davkov dajati potreba ne bo. Zdaj so mislili, da so srečni, kajti se je vsakemu po volji zgodilo; jeli je pa temu tako bilo?
Bogat kmet nima dni in noči pokoja, družina ga jezi in dva zlodčasta hlapca mora v sredi leta odpraviti. V jezi hudobneža k razbojnikom potegneta, kteri pridejo, gospodarja zvežejo, oplenijo, poslednič le hišo popalijo, da sirotej zvezan zgori. Drugi postavljen gospod, se je prevzšl, je svoje podložne toliko gerdo imel, da so ga vsi eertili. Nekoliko robavsov ga po noči pričaka in tako otepe, da v bolečinah umerje. Tretji brez vse mere j6 in pije, pa tudi hitro boleha. Prenapije se, pijan po gredah pade in si zatilnik ulomi. Sterti ima sicer verlo, pa sila hudobno ženo;
noč in dan se vjftdata in tepeta; le smerli si želi. Peti brez vsega dela dobro živi, ali dolg čas mu je, da ne ve kaj začeti; gre spet sam za delo prosit. Sesti brez vse gosposke so bili naj nesrečnejsi. Pri delitvi zemljišč so se že jeli klati in si silo delati. Hrame so si požigali; in bi se bili ugonobili, če bi jim vsmiljeni kralj pravične, pa tadi ojstre gosposke ne bil dal. Niso si više želeli brez gosposke biti, in so dacijo radi dajali.
' Tako v nobenem stanu srečen ni, komar se vse po volji zgodi. Vsak stan ima svoje veselje, pa tudi svoje terpleoje; le dve reči človeka osrečite: zvestoba in pa ljuba za-dovoljnost. Zvestoba je prave sreče mati, zadovoljnost pa varuška; kdor dolžnosti svojega stanu zvesto dopolni, in pa za dobro vzame, kar mu Bog da, pri njem je prava sreča doma; večno srečni bomo v nebesih.
76. Pravilo zadovoljnosti.
Sosed soseda vpraša, kako je to, da je pri vsih svojih stiskah in težavah vedno židane v»lje? Sosed prijatlu odgovori: »Vsako jutro, poprej ko se po svojih opravilih podam, ober-nem svoje oči na tri reči. Pervič oči k nebe-
som povzdignem, ter se spomnin), da 1« od Boga vse dobro pride. Drugič oči k zemlji obernem, in pomislim, kako malega prostoru človek potrebuje, v kojem bo skoraj pociv»l. Tretjič oči krog sebe obernem pogledaje, koliko jih je, kojim ae huje godi, kakor meni. Potem se podam v sveto voljo božjo, ter s svetom in svojimi v Bogu prav zadovoljno živim. — Stori tako, in boš živel!
77. Hvaležni učenci.
V neki vesi na Nemškem nenadoma po noči ogenj vstane; tudi šola zgori, in ubogi učenik z ženo in otroci niso druzega oleli, ko golo živlenje. Živež, obleka, hišna priprava, vse jim je zgorelo, in siromak ne vejo, kamo se bodo s svojo družino podali. — Drugo jutro učitelj, na sosedovem pragu žalostno »ed6, vgledajo vse svoje učenčike priti in se jim bližati. Mnogoverstnih stvari so jim prinesli, eni platna, drugi živeža, tretji obleke, ter gospod učitelja tažijo, naj bi prezlo ne žalovali, in pa te marvice vzeli. »Hočemo ljube starše prav lepo prositi, so djali, da vam jutre še kaj več pošljejo." Dobrega moža solze polijejo nad hvaležnoj deeoj; ljubezen
šolarjev, ki svojega učenika tako radi imajo, in pa njih blago sočutje, je bilo ubozemu pogorelcu naj slaje tolažilo,^in je razvedrilo njih otožno serce.
Poslednič še ubogo deklice rahlo pristopi, in učeniku lepo podobico poda, prijazno rekoč: „Oh, gospod učenik! rada bi vam jaz tudi kaj dala, pa sirotle nimam. Mati so se jokali, da vam ne gleštajo česa poslati, ker smo sami toliko ubogi. Djala sim, vem kaj bom dala, da vam bo všeč, in me bote tudi radi imeli, kakor druge otroke. To podobico le vzemite, kojo sim uni dan od gospoda kaplana v dar dobila. Rekli so, da je ova podoba naj bolje tolažilo, kadar kdo v kako nesrečo pade. Učenik podobico radovedno vzemejo, pogledaje poterpežljivega J oba, kako v svoji revščini na gnoju sedi in podpisane zlate besede: Bog je dal, Bog je vzel; ime Gospodovo bodi hvaljeno!
„V resnici vstregla si mi s toj podobicoj, in prav serčno oveselila," so djali šolnik; „ravno za mene prav je ova podoba. Tudi jaz bom molil in prosil kakor poterpežljivi Job, in dobri Bog mi bo pomagal, kakor je Jobu pomogel." — Pomagali so starši brez vsega odloga ubogemu šolskemu učitelju; zakaj hvaležni učenci so tako dobro za svojega ljubega
učenika prosili, da jim ie v kratkem bolje bilo kakor poprej.
Kaj pa bote vi, preljubi učenci in učenkfe storili, kadar se bodo vaš učenik postarali, in si ne bodo mogli sami kruha služiti? — Se bote kaj spomnili truda in skerbi, kojo so vaš učenik z vami imeli, kadar bodo zboleli?
_Kako zahvalo bote rajnemu učeniku vedžli?
_ — Hvaležnosti Bog želi — nehvaležnost
Bog sovraži: »Dvojne časti zaslužijo zlasti oni, kteri se trudijo v besedi in s podučenjem." L Tim. 5, 17.

1.	interno sonce......3
2.	Modrost.......6
3.	Sv. Lovrenc Justinian in njegova nevesta . —
Str.
I. Spoznava sveta.
4.	Popis zemlje sploh . .... 8
5.	Popis Europe......11
6.	Naša draga domovina . . . .20
7.	Zunanje deržave v Europe . . . 22
8.	Popis ostalih delov sveta . .	.25
9.	Popotnikova pesem.....31
10.	Krištof Kolon in novi svet . . . .33
11.	Popis morja ...... 38
12.	Popotnika.......41
II. Spoznava prirode.
Str.
13.	Priroda in stvari.....43
14.	ČloveSko truplo.....45
15.	Ozir na človeško telo .... 49
16.	Človeški udi se spuntajo .... 57 Kako za zdravje trupla skerbeti . . 58
18.	Jaka zidar......
19.	Prislovice......,67
20.	Človeška duša.....
21.	Kako se za dušo skerbi .... 75 28. Česa dušo varovati.....81
23.	Duše lepota . .... 83
24.	Slava ^.....90
' 25. Imenitnost človeka . . . 91 j 26. Živlenje.......99
"27. Prislovice......
28.	Čudo živalstva ...... 102
29.	Dojivne živali ...... 105
30.	Na dalje od dojivk.....11°
31.	Kraljeva zverina.....1*8
32.	Ptice.......123
33.	Sraka iu pavovo pčrje .... 127
34.	Povodne in popotne ptice . . .129
35.	Vrabeljni in kos.....132
36.	Golaznice...... .134
37.	Ribe
38.	Žužki ali mergolinci (insekti) . • .137 39- Pajek in muha......141
40. Červi	143
41. Ozir na živalstvo 42- Hodimo v šolo .
43.	Spoznava rastlin
44.	Drevje .
45.	Sadjoreja .
46.	Germovje .
47.	Tern in vinska terta
48.	Zelenjad, žito in trava
49.	Strupne zeliša .
50.	Gobe in mah .
51.	Ozir na rastlinstvo
52.	Prazen klas .
53.	Spoznava rudstva; od persti
54.	Soli in žgavne rudstva
55.	Rudnine
56.	Ozir na rudstvo
57.	Smerten strup na mizi
58.	Čudni magnet .
59.	Sv. Auguštin in mladenčič
in
kamenja
III. Naravoslovje.
60. Naravoslovje sploh ....	. 197
61. Zrak ali podnebna sapa (luft) .	. 200
62. Ogenj in luč.....	. 206
63. Kako ognja varovati?	. 212
64. Kaj je storiti, kadar gori . , .	. 213
65. Voda . . . . .	. 216
g6. Ozir na pozemeljsko stvarjenstvo	. 220
IV. Spoznava svetlega neba.
67. Zvezdoslovje.....
/68. Zvezdje......
69.	Koledar ali pratika ....
V. Spoznava človeškega drnžtva.
70.	Kmetijstvo.....
71.	Rokodelstvo.....
72.	Vojaštvo . .
73.	Špartanka.....
"T4. Gospostvo......
75.	Nezadovoljni podložniki
76.	Pravilo zadovoljnosti
77.	Hvaležni učenci ....