Razne stvari. Iz domačlh krajev. Ljndski shodi. Dne 5. julija bo ljudski shod v Šoštanju. Vrši se v hotelu »Avstrija«. Začetek ob 4 uri popoldne. Kot govorniki nastopijo gg.: dr. Vladimir Sernec, Anton Korošec in poslanec Ivan V o S n j a k. Po shodu prosta zabava s petjem in tamburanjem. — Dne 19. julija priredi »Slovensko druStvoc politični shod v RuSah. Kot govornika nastopita gg.: dr. Fr. R o s i n a in poslanec Fr. R o b i č. Prosimo rodoljube dravske doline, da že sedaj agitirajo za obisk tega shoda. Osebne vesti. G. Iv. B r o 1 i h, začasni učitelj na tukajšnji gimnaziji, je dobil profesorsko mesto na gimnaziji v Pazinu. — Nadgeometer Henrik H o h n je prestavljen iz Radovljice v Slovenjgradec. Imenovanje. Davčni kontrolor g. Sim. W u 11 je imenovan ghivnim davčnim kontrolorjem. Mariborske novice. Mariborski Nemci in nemčurji so obhajali minoli torek svojo pragrmansko veselico <Sonnwend!eier». Zažgali so na griču blizu Maribora velik kres, čez katerega so po stari paganski Segi skakali. Pri tem se je sinu nekega sprevodnika, Maksu Slanek, vnela obleka. Opekel se je tako močno, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. — V «Narodnem domu» bo danes dne 2. julija zvečer koncert na citre. Producirala se bosta znana virtuoza na citre gg. Omulec in sin. — Zaprli so 60 let staro perico Antonijo Tomažič, ker je skozi celo vrsto let kradla perilo in je drugim prodajala. — Zavoljo tatvine zasledovano Augusto Gačnik iz Sv. Petra pri Mariboru so prijeli in jo izročili tukajšnjemu okrožnemu sodišču. — Mesarski pomočnik Otori Frimmel je dobil od mesarja Weitzla 150 kron, da kupi v Račah kravo. Oton pa krave ni prignal, ampak uSel z denarjem. — Mlinar Jožef Dimnik iz GruSove pri Mariboru je bil obtožen radi javnega nasilstva. Bil je oproščen. — Umrl je dolgoletni restavrater v Gambrinushalle, g. Frančišek Švantner. — Deželnobrambovski polk St. 26 je odSel na Kranjskem. Poročil se je pri Sv. Marjeti ob Pesnici gosp. Anton Zabukošek, učitelj z gospo Genovefo GruSovnik. — V Novicerkvi se je poročila dne 29. junija 1.1. Jozefa Kranjc z Janezom Plešnik. Davčni nradniki. Prestavljen je davčni pristav g. Ig. 0 z v a t i č iz Gornjega grada v Brežice, finančni koncept. praktikant Hans M o i s e u iz Gradca v Maribor, davč. pnstav Angelm SchSch iz Maribora v Gradec. Prestavljeni so nadpazniki gg. Jožef D o v n i k iz Maribora I. v Maribor II., Aleks Theissl iz Laškega v Maribor II., Fr. Repolusk iz Sevnice v Brežice. Mariborski Slovenci bodo zakurili po starem običaju Ciril-Metodov kres pri Sv. Urbanu v soboto, dne 4. julija. Vsi Slovenci pri kresu dobrodoSli! Slavnost stoletnega obstanka tukajšnjega c kr. uČiteljišča se je prav dobro obnesla. Udeležilo se je je mnogo cenj. učiteljstva spodnještajerskega. Navzoč je bil tudi cesarski namestnik grof Clary, ki je pohvalil delovanje tega zavoda. Deželni nadzornik Linhart pa ni bil zraven. Njemu je nemStvo prva briga in potem še le pride Solstvo, za to pa se enakih slavnosti ne udeležuje. Vsprejem na c. kr. gimnazijn v Hariborn. Vpisovanje učencev v prvi slovenski razred se vrSi dne 15. julija od pol 10. do 12. ure predpoldne v sobi II. slovenskega razreda. Vsprejemni izpiti bodo istega dne ob 2. uri popol. Zrelostni nstni izpiti na tukajšnjem učiteljišču čč. Sol. sester so se dovrSili zadnji teden. Udeležilo se je izpitov 23 gojenk. Vse so prestale srečno izpit, le tri ga bodo po počitnicah deloma ponavliale. Iz šole. Gca Mariia Zupančič iz Šmarja pri Jelšfh {e imenovana za pomožno učiteIjico v Šmartia v Rožni dolini. V Rušah so ulomili tatovi v noči od 26. na 27. junija v trgovino g. Serneca in vzeli blaga v vrednosti 800 K in 400 K čistega^denarja seboj. Št. Lenart v Slov. gor. Nemske pevske slavnosti so se udeležili tudi pevci iz Št. Lenarta v Slov. gor. Drugi gostje so jih vedno nadlegovali s sitnimi vpraSanji, kako je njihov bivši voditelj Mravljak okradel nemSko šparkaso za tako veliko svoto. V Vuhredu so po noči od 29. na 30. juniia tatovi vlomili na več krajih ter so pri oknu, na katero so razmetali razno Specerijsko blago, zlezli v štacuno tukajšnjega poštarja in odnesli nekaj denarja; v župnikovi kleti pa so v nekaterih polovnjakih pokusili vino in s seboj odnesli sodček, napolnjen s 13 litri vina. Cesarja Franca Jožefa gimnazija v Ptnju. Izpiti privatistov za II. tečaj tekočega Solsk. leta se vrše 11. in 12. julija; napovedi za te izpite se sprejemajo še do 8 juhja. — Sprejem v I. razred se pa vrši sedai izjemno 21. julija in potem 16. septem., vsakokrat ob 8. uri zjutraj. S seboj se mora prinesti zadnje šolsko spričevalo in krstni (rodilni) list; Sprejemna taksa znaša 5 K 20 v. Sv. Jakob v SIot. gor. Zdaj se grad tukaj krasni šolski vrt. Ta teden bo gotov Sv. Jurij ob Ščavnici. Volitve volilnih mož za Gornjeradgontiki okrai se vrSe in so sedaj že večinoma končane. Upamo, da bodo volilni možje v resnici mcžje. da bodo v odločilnem trenutku stali na strani flaroda, da se otresejo dolgoletnega jarma. Upamo, da jih gulaS in šnops ne bodeta zmotila, da bi za to, če se enkrat zastonj najedo in napijejo, oddali svoje glasove nasprotnikom Slavjanov in tako bliuvali in bili v obraz svojo rodno mater Slovenijo. Možje, volilci! Trdao kakor skala stojte za blaginio naroda, posebno pa za srečo lepega okraja. Cas je že, da bo enkrat na lastni zemlji gospod domačin, narodnjak — poštenjak, da nam ne bo več ukazoval tujec in zasramoval naS jezik ter teptal naše pravice. Volilci. predstojniki, ne varajte upov naroda! — Na notieo v št. 24. »Slov. Gosp.« >lep samoslovenski krajevni napis«, 8e povdarjamo enkrat, da je res lepo in hvalevredno, da ima občina Murskivrh Zasadi samoslovenski krajevni napis. To bodi v pojasnilo slaptinskim »Štajercijancem«, ki zavijajo po svoje to notico. Piiconja, Marinič. Krštenjak in da ne pozabimo Pu5ka Se vedno žulijo ptujsko mrcino. Nekdo izmed teh preti, da bo napadel dopisnika »Slov. Gosp.« v »Štajercu«. K takemu »slavnemu« delu jim pa res iz srca čestitamo. V Selišče pa pridemo drugikrat pogledat. Nič ne pomaga, če ga skrivajo tamošnji naročniki, in da ta nedolžna žabica pride iz Ptuja s sramožljivo zakritim licem, kakor turSke žene. Nič ne pomaga! Neprijeten dub nje same in ptujskih Bismarkovcev jo izdaja. Mi drugi pa, ki ljubimo svojo domovino, katera je poSkropljena s krvjo naših dedov, ki hodimo po grobovih za vero in domovino padlih nam junakov, ostanemo zvesti svoji veri in domovini. Nikdar nas ne premoti noben tujec, in če bo prihajal tudi med nas s sinehljaiočim, sladko-zapeljivim obraz)m ter Se celo v slovenski obleki. Mi pač ostanemo, kakor smo b'li — enega duha in ene krvi! Ptnjske novice. Dne 23. juniia t. 1. vrSilo se ie licenciranje in premiranje plemenskih bikov za ptujski okraj. Prignalo se je 55 bikov, med katerimi je biio 26 z darili obdarovanih in sicer biki sledečih posestnikov: SkrbinSek Simon iz HudoS 60 kron, Ilešič Franc iz Vutomarc 50 K, Franc Režek iz StarS 50 K, graščina Ebeusfeld 50 K, Brenčič Janez iz Gernc 40 K, Brenčič Jakob iz Mezgovec 40 K, Brenčič Franc iz Ragoznice 30 K, Gnilšek Jurij v Dolanah 30 K, Režek Franc iz Starš 25 K, Šegula Janez iz Hlaponc 25 K, Zelenik Franc iz Levanjc 20 K, Baron pl. Kiibeck na Borli 20 K, Tobijan Anton v Pacinjah 20 K, Lenart Vinko v Vintarovcih 20 K, Mahorič Janez iz TrnnvSke vasi 20 K, Zelenik Franc iz Levanjc 15 K, SkrbinSek Simon iz Hudoš 15 K, Čeh Alojz iz Ločiča 15 K, Marinič Janez od Sv. Urbana 15 K, BeraniC Mihael v Spodnjih Jablanah 15 K, Frank Jože od Sv. Lovrenca na Drav. polju 12 K, Sel Jože iz Št. Janža na Drav. polju 12 K, Šrnigoc Anton iz Vareje 12 K, Schwab VHjelm iz Ptuja 10 K, Sima Jožefa iz Brega 10 K, Petrovie Jožef iz Podvinc 10 kron. Kar se tiče živinoreje in plemena v tukajšnem okraju, se sme reči, da se je v par letih mnogo zboljšalo. K temu pa tudi pcmaga največ okrajni zastop, ker je zopet lansko leto nakupil 16 čistokrvnih bikov Marija-dvorskega plemena in jih razdelil med tukajšne živinorejce. — V Ptuju na ulici se je naSlo nekoliko denarja, kdor se izkaže kot lastnik, dobi istega pri J. Rižnar, županu v Savcih, fare Sv. Tomaž. Nemška slavnost v Ljutomeru. TukajSnje neraško pevsko druStvo si je oskrbelo zastavo in so jo zadnjo nedeljo slovesno razvili. V to svrho se je po vsporedu v soboto zvečer vršila bakljada. V nedeljo ob 10. uri so se z vlakom pripeljali gostje iz raznih krajev, nekatera pevska društva z zastavami, n. pr. iz >nemškega« Celja, iz Radgone, iz Lipnice itd. Pred vhodom v trg stoji poslopje z napisom »Deutsche Volksschule«. (Rajni »Brencelj« je v Kainnici bral besedo »Volksschule« in je mislil, da beseda pomeni toliko, kakor »šola za volke.«) Dokler še na tistem torišču ni stalo sedanje poslopje, smo kraj imenovali »rajtSola« in je prostor služil voiakom-konjenikom za njihove vaje. Tu »pri nemški šoli« so tuji in domači pevci poskusili skupno petje. Odtod so se podali na glavni trg. Tam se je vršil pozdrav, a rojeni Čehoslovan in bivši društvenik slovenske čitalnice g. apotekar je govoril slavnostni govor. Siedilo je »razvijanje« zastave, potem obed po »nemSkih« gostilnah, popoldne pa v »prajhausi« petje in pitje in menda tudi vpitje. Posebno so pri slavnosti silili v ospredje nemSki učiteiji in uradniki. NemSki časniki vedo mnogo poročati o tej slavnosti in imenuiejo Slovence, ki so se pustili mirno izzivati, >windische Luinmel«. Lepa zahvala! lzpit zemljiškega krijigovodie in sodn. kancelista je napravil 22 jun. g. I. Huditz, vodja žandam. postaje v Št. Juriju ob Ščavnici, s prav dobrim uspehom. Nesreče. IzSv. Jurija obSsavnici nam pišejo: Dne 24. iunija je skočila Micika Šijanec tako nesrečno z voza, da si je zlomila nogo; pri tej priliki je strta kost presekala žile in raeso, da nesrečnica visi radi izgube krvi med življenjem in smrtjo. Šijanec služi pri Frasu v Dragotincih. Stara je 13 let. — Na Jamni si ie strl dne 24. junija posestnik Fr. Šijanec roko. Prevrnil se je z vozom. — V Terbegovcih sije zlomil Ludovik Žauderl nogo. Grabili so listje in je padel na koren. Samomor. V Gozdinji vasi, občine Gornja Ložnica pri Mariboru, se je ustrelil 45 letni kočar Anton Verdljak. Bržkone je storil samomor, ker mu je pijača omračila duha. Bil Je delavec v Gor. Bistrici, kjer so ga iz tovarne zaradi pijanosti odpustili. Pri Sv. Kunigundi na Pohorji umrla je udova Marjeta Esih, mati gosp. Martina Esih, ki je sodni pristav v Banjaluki. Iz Slovenskih goric. Iz Ptuja vozi poSta preko Sv. Bolfaaka k Sv. Andražu. PoStni voz ima le nemški napis: >Post St. Andra inW. B. — Slovenske občine, zakajtotrpite? Paše eno hočem povedati bralcem »Sl. Gosp.«: Pred kratkim je priSel nadzorovat tukajšnje poSte g. Matjaž V. iz Gradca. To je sin slovenskih starišev iz KrabonoSa pri Sv. Juriju ob Ščavnici, a je govoril le nemSki, muSil postiljone z nemSčino, da so se potili, ter se drznil vpraSati, ali bo ljudstvo hudo, če govori nemSki. Ljubi Matjaž, nekdai Vi s tem ljudstvcm niste govorili inače nego slovenski, zakaj pa zdaj ne ? Ali še veste, g. V., kako ste kot osmošolec govorili navduSene govore o sovragih? Najhujši naši sovragi so renegati. Od Velike Nedelje. V bližnji občini Vičanci se je 28. junija t. 1. vršila volitev župana in svetovalcev, katera je popolnoma katoliško-narodno izpadta. Torej je bila zmaga naSa, čeprav je neki »Štaierčijanec« napenjal vse sile, a bilo je vse zaman. Izvoljeni so bili: županom Ant. Cajnkar, svetovaicem pa Medik Matjaž in Dovečar Peter — zadnji po žrebu. Ogenj. V soboto, dne 27. m. m. je pogorel v Šmartnem pri Celju posestnik Janez Šesal. Zgorela mu je hiSa, hlev, kozolec in svinjak. Ži^ino so reSili. Zavarovaa je bil za malo svoto. — Dne 27. junija je nastal ogenj pri S. Prahu v Rancenbergu pri Mariboru. Vse je zgorelo; posestnik je bil zavarovan. — Dne 25. junija je zgorelo gosood. poslopje Straha v Logarovcih na Murskem polju. Ne ve se, kako je nastal ogenj. — Dne 25. jun. je nastal ogenj 'pri Cehu v Gornjih Veranjah, okraj Sentlenartski. Zgorelo je hišno in gospod. poslopje. V Zrečah sta minolo nedeljo obhajala zlato poroko zakonca Mumelj po dom. Zepuh. Iščejo se dediči po Simonu Pernat. mizarskemu pomočniku iz Podove, ki je umrl v Galac v Rumeniji brez oporoke. Bankovci za 10 gld. Do 31. avgusta 1903 še sprejemaio vsi uradi bankovce po 10 gld., pozneje do 1 septernbra 1903 samo glavni zavodi avstro-ogrske banke. Po 1. septembru se zamenjaio ti bankovci samo s posebnim dovoljenjem generaln. sveta avstroogrske banke. Razglednice z utisnjeno poštno znamko 60 glasom odredbe poštne uprave dovoliene. Zborovanje slovanskih požarnih bramb v Pragi se priredi letos od 14 do 16 avgusta. Po poročilu čeSkih listov, se je že mnogo požarnih bramb javilo k obisku. Iz Moravske, Šlezije in Galicije se bodo priredili posebDi vlaki, ki bodo pripeljali velikansko množico udeležencev. Tudi v Pragi se delajo velikanske priprave, za slovesen sprejem gostov. Preskrbelo se bode vsem prenočiš<5e, ki se že prej javiio. Želeti ie, da se tudi nekatere slovenske požarne branibe udeležijo tega važnega in zanimivega zborovanja. Železniški poštni in parobrodni vozni red za vse slovenske pokrajine veljaven od 1. junija do konca oktobra 1903 je založil g. Jernej Bahovec, trgovec s papirjem v Ljubljani. C^na 20 v, po pošti 25 v. Knjižica nna jako lično in pripratno obliko ter jo priporočamo. Celjske novice. Dne 27., 28. in 29. jun. je bil shod nemSkih obrtnikov, ki pa je zelo tužno izpadel. Prišli so državni poslanci, deželni poslanci, svetniki obrtniške komore, toda obrtnikov ni bilo, da bi jim njih voditelji razkladaii svojo modrost. Klaverno se je obnesel celi shod. — V konkurz je prišla modna trgovina A. Sadnik. — NetnSki Hsti kvasijo o nekem poneverjeniu v okr. zastopu. Istina pa je, da v blagajaah okrajn. zastopa ne manjka niti krajear. Ljndsko šolstvo v celjskem šolsk. okraju. L 1902 je bilo v celjskem Solskem okraju 25 javnih ljudskih šol in sieer: 1 enorazrednica, 8 dvorazrednic, 7 trirazrednic, 5 Stirirazrednic, ,4 petrazr.. in 1 šestrazredaa dekliška za«ebna šola, skupaj 84 razredov. Poučevalo je na teh šolah 21 stalnih nadučiteljev, 1 stal. naduSiteljica, 20 stalnih učiteljev, 23 staln. učiteljic, 6 pomož. učiteljev, 7 pom učiteljic in 6 8ol. sester, skupaj 84 učnih oseb. Vrhu tega \e bilo Se 8 posebej nastavljenih učiteljic za žeaska ročna dela. — Učni jezik je bil slovenski na 23 fiolah, nemški pa na dveh šolah (Vojnik, Štore). Za šolo godnih ie bilo 3126 dečkov, 3067 deklic, skupaj 6193 otrok; cbiskovalo pa je Solo le 2514 dečkov in 2648 deklic, skupai 5162 otrok, torej povprečno 91 otrok na vsak razjnl. Krajni 8ol. sveti so imeli rednih dohodkuv 38.674 40 K, stroškov 3239175 K, torej je bilo skupnegj prebitka 6432 64 K. Ako primerjamo število šolo obiskujočih otrok z rednimi stroSki kraj. Sol. svetov, vidimo, da «o piačali kraj. šolski sveti za vsakega šolo obiskujočega otroka povprečno 6 25 K. V Vojniku sta se naselila vpokojena gg. nadučitelja Rad. Škoflek iz Sv. Duha nad Mariborom m l«. Adamič iz CreSnjic. Marija Gradec pri Celjn. Dne 21. jun. sta šla v Lahamšeku streljat proti toči vodja strelske Dostaje Anton Lapornik in njegov hlapec Fr. Sorko. Takoj se je zbralo kakih de-et fantov, ki so radovedno opazovali strelbo. Naenkrat se je užgal sraodnik v skledi blizu možnarja, in navzoči so bili močno poškcdovani. Nos mn je odsekala! V Brežicah sta se dne 24. iiinija spria čevljar Janez Certalič in njegova žena Ana. V jezi je ta zgrabila za štedilnikov pokrov ter tako nesrečno udarila po svojem možu, da mu je odsekala nos. Zdaj bo imela mi ža brez nosa in bo še zraven dobila menda pri sodišču kako pohvalo. Iz Vidma na Savi. NaSa občina ima zopet župana, ne več komisarja. Kakor znano, je izstopilo iz občinskega odbora 7 odbornikov, ker je bil njim neljub katoliški in slovenski mož Franc Ban izvoljen za župana. Okrajno gav-arst^o je nato imenovalo Francai Bana za komisarja vjdemski občini. Osarska namestnija pa je odločila, da se ima Franc Ban smatrati kot župan, odborniki pa, ki so ostali v odboru, so občinski svet. Na mesto izstoplih odb rnikov se bo v kratkem vršila nova volitev. — Liberalcev poslušati ni dobro. Brežiški okrajni glavar je en fleten gospod. Zadnjič je pel samospeve na veselici nemSkega bralnega društva v S e v n i c i. Zaradtega ga >Slidst. Presse< napada, toda celo pokrivera. Mi poznamo okrajnega g!avarja v Brežicab, da je nepristranski, in smo prepričani. da bo tudi na slovenske veselice rad prihajal pet, če ga bodo Siovenci Ie vabili. LuStni časi se natn obetajo zdaj, ko bodo okrajni glavarji začeli okoli po veselicah peti! Cerkvene Mvarl Največje cerkve v lavantinski škofiji so: 1. ISIovenska predrriestna fara v Mariboru 57 m dolga. 2. Gornjigrad 55 m. 3. Vojnik 54 m. 4 Mestna cerkev v Ptuju 52-5 m. 5. Stolna v Mariboru 50 m. 6. Sv. Marija v Puščavi 455 m 7. Sv. Trojica v Slov. goricah 42 m. Po 40 m so Se dolge cerkve: Čadram (nova), Dobova, Marija Snežna na Velki, Slov. Bistrica, Sv. Križ pri Slatmi, Sv. Marjeta niže Ptuja ter Sv. Peter m Pavel v Ptuju. NajmanjSa župnijska cerkev je cerkev sv. Roka na Sotli 9 m dolga. Potem sledi: Teharje 13 m in Sv. Vid pri Ponkvi 14 m. Vrli mladeniči od Sv. Benedikta v Sl. gor. so pokazali o priliki sv. birme pretečeni teden na sijajen način svojo otroško vdanost in prisrčno ljubezen do svojega nadpastirja mil. knezoškc.fa. Trideset krepkih mladeničev, okrašenih z narodnimi velikimi trobojaicami jahalo je na živih, čilih konjičih do meje benediSke in anovske župnije mil. knezoškofu naproti. Tu jih s kratkimi pa krepkimi besedami nagovori vodja, mladenič RoSkar ter jih prosi sv. blagoslova. Razvrstil se je slbvesen sprevcd, kakorSnega Se benediSka župnija ni videla. Ljudstvo je trumoma vrelo skupaj in z od veselja rosnimi očmi je gledalo, kako naša mladina spremlja naslednika apostolov — Skola. Pri sprejemnem slavoloku pa jih je čakala stotina mladeničev, zbrana okrog svoje zastave, in vsi so imeli velike družbene svetiaje na prsih. Zvečer pa so priredih naSi mladeniči čarobno razsvetljavo, bakljado in podoknico mil. knezoškofu. Sadaj se je začulo milo donenje srebrnoglasnih tamburic naših tamburaše?, sedaj ie zopet zadonela pesem za pesmijo iz navdušenih grl mežaneg^i zbora pod vodatvom g. H. Breganta. Prevzvišenega so privabili mili glasovi tamburic in ginljivih pesmij, da so se vkljub veliki utrujenosti podali med pevce in tamburaSe ter se kar najprisrčneje in naiprijazneje razgovarjali ž njimi. Krono vsemu pa so položili naši mladeniči drugi dan, ko je okoli 150 mladeaičev prejelo iz škofovih rok sv. obhajilo. In taka mladina, ni-li sladko upanje boljSe bodočnosti. Okoli četrte ure istega dne so se zopet zbrali naSi jahači in spremljali so prevzvisenega ne samo do meje benedisko-negovske župDije, temveč čisto do cerkve negovske, kjer so potera delili knezoškof sveto birmo. Na tako sijajen, slovesen način so pokazali naSi mladeaiči svcje spoštovanje, ljubezen in vdanost do premilostIjivega knezosktfa. Zato po vsej praviei in resnici zaslužijo ime: vrli mladeniči! Društreiea poročlla. Na slovensko mejo! Dne 12 t. m. naredi braino in pevsko društvo »Maribor« izlet v Št. llj v Slov. gor., kjer se bo vršila ljudska veselica. Mariborska društva se pozivljajo, da se mnogoStevilno udeleže izleta v to važno postojanko ob nemSki meji! Izlet k Sv. Dnhu nad Mariborom, katerega je nameravala prirediti »Gitalnica« in »Športno društvo«, se ne vrši dne 5. inlija, ampak se odgodi na nedoločen čas. Možki podrnžnici Sv. Cirila in Metoda v Manboru je podariia gospa Teodorovič 10 K kot delež vstopnine pri svojem predavanju. Slovensko pevsko drnštvo v Ptuju je razpisalo ob novem letu t. 1. kakor znano. dve častm nagradi za najboljši raoSki in mešani zbor. Po tem razpisu došlo je več skladb. Po scdbi ccenjevalcev priznala se je častna nagrada pesmici »Lahko noč«, moški zbor, besede J. Zupanove, uglasbil g. H. 0. Vogrič, kapelnik v Sarajevu. Pesem je izmed vseb doposlanih kompozicij najboljSa, sama na sebi je precej dobra, pohvale vredna, misli so priproste, lepo izražene, ima v sebi nekaj ljubeznivosti in tudi stavek je precej dober. Vsera drujfim gg. sotekmovalcem so se kompozicije vrnile. Slovenci iz Konjic in okolice! Novoustanovljeuo bralno društvo za konjiški okraj priredi v nedeljo, dae 5. julija 1903 prvo Ijudsko veselico in slavnostno otvoritev s prijaznim sodelovanjem Smarske narodne godbe in društvenega zbora na dvoru »Na- rodnega doma« v Konjicah. Začetek ob 3. uri popoldae. Vstopnina 40 vinarjev. Dolžnost vsakega Slovenca iz Konjic in okolice je. se udeležiti te ustanovne slavnosti in pokazati mlademu društvu, da mu želimo najboljših uspehov pri njegovem delovaniu. Novo bralno društvo, h kateremu lahko vsak pristopi vsled zelo nizkih prispevkov, se je ustanovilo kot izobraževalno druStvo v pravem pomenu besede. Svojim članom nudi potom časopisov in knjižaice ne le koristnega berila, ampak ono hoče s poljudnimi predavaaji iz gospodarske stroke, iz zgodovine, iz naravoslovja, itd. z govori o važnejsih vpraSanjih Slovencev svoje člane izobraževati ter obuditi v njih narodno zavest in narodni ponos. A ne le izobrazbe, katera bo vsekemu članu zelo koristila, ker se bo vsak lahko naučil marsikaj glede na izboljSanje svojega gospodarstva, ker bo vsak spoznal razmere, v katerih živimo, zakaj so dandanes tako žalostne razmere in kako je nocgoče iste zboljšati, ne le izobrazbe bo nudilo novo društvo, ampak tudi poStene zabave, katere bo združevalo s predavanji in govori, kakor veselice s petjem in godbo, gledaliske igre itd., tako, da bo imel vsak dvojni dobiček: naučil se bo marsikaj za življenje koristaega, ob jednem pa se tudi razvedril pri pošteni zabavi po napornem delu. DrušUo tudi misli prirejati izlete, spojene s predavanji in veselicami v okolico ia tako pripomoči istim, katerim ni mogoCe se v Konjicah vdeležiti druStvenih prireditev, istim doma prisostvovati. Lep program si je začrtalo bralno društvo in ta program je tudi zastopan na ustanovni slavnosti; poleg govorov in deklamacij se bo vsak razveseljeval ob petju, godbi, ob dobitkih srečolova in Salah, katere povzroči šaljiva poSta. Društvo, ki ima tako lepe cilje in katero si je izbralo jedino prava sredstva za dosego svojih ciljev, mora vsak zaveden Slovenec, bodisi kmet ali izobraženec, gmotno in duševno podpirati. Vsak, kdor ve, kako je potrebno lako druStvo za Konjice in okolico, bo gotovo pohitel v nedeljo v »Narodni dom^, kjer se rau bo nudilo koristno s prijetnini, kjer bomo pokazali naSim nasprotnikom, da Slovenci nastopamo složno, brez razlike stanov in mnogoStevilno pod okriliem društva, katerega program izraža geslo: V slogi \e mof, v delu je reSitev (slovenskega naroda). Na veselo svidenje v nedeljo v Konjicah! Drnštvo nZvezdau na Dunaju napravi dne 5. julija t. 1. s Fran-Josipovo železnico izlet na Buchberg pri Klosterneuburgu (postaja Klosterneuburg-Kierling). Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev se je ustanovilo in začelo svoje delovanje. Za sedaj ie sedež društva v Žalcu, kjer ie b:Io na I. ob5nem zboru dne 1. jun. t. 1. tudi voljeno načelništvo in sicer: Načelnikom g. Iv. Kač, občin. tajnik v Žalcu, nam. g. Fr. Kovač, okraj. tajnik v Velenju, blag. g. Andr. Perc, obč. tajnik v okol. Celje, nam. Ant. Goršek, obrjin. tajaik v Gotovljah, tainikom g. Oroslav KuSec, obč. tajn. v Zalcu, nam. g. Mart. GorSek, obč. tajnik v SoStanju; odbornikom: Fr. Kajtna, občin. tajnik v Trbovljah, Vinko Zurman, obč. tajnik okolice Rogatec - Slatina, Damjan KureDt, okr. tajnik v Sevnici. — DruStvo sme raztezati svoje delovanje po vseh avstrijskih deželah, zastopanih v državnem zboru in iz vseh teh deželah morejo pristopiti udje k temu druStvu. Ud tega družtva zamore postati vsak uslužbenec avtonomnih uradov, vsi predstojniki, in drugi uslužbenci. Vstopnina zna<ia enkrat za vselej 2 K, letnina pa 2 K na leto. Podporni ud lahko postane vsak pošten avstrijski državljan in vsaka druga korporacija, ako plača 10 K na leto v društveno blagajno. Drustvo ima namen združiti vse avtonomne uslužbence v Avstriji, najpoprej seveda v slovenskih deželah, zbuljSati gmotno stanje in zagotoviti njih bodočnost. Ker pa se zamore ta velika naloga le tedaj zvrSili, ako se druStva oklenejo vsi oni gospodje, kateri služijo avtonomnim uradom, se s tem prijazno va- bijo k vstopu h temu, za naš stan prepotrebnemu društvu. Oglasi se poSiliajo društvu avtonomnih uradnikov v 2alec, Štajersko in pridene vstopnina in letnina. Z ozirom na to, da to druStvo ni politično nego strogo stanovsko in z ozirom na to, da se bode društvo le za naše stanovske koristi potegovalo, nam pač ni treba delati za društvo druge reklame, kakor da rečemo: Komur je lastna sreča in sreča njegove rodbine na srcu, ta bo brez pomisleka pristopil k druStvu avtonomnih uradnikov. Ivan Kač. Iz druglh krajev. Slovenec — član kraljevega gledališča v Berolinn. Slovenec Fran NavalPogačnik, ki je ravnokar okreval po daljsi bolezni, je te doi nastopil v neki veliki operi v Visbadnu. Žel je velik uspeh in vse je bilo navdušeno nad njegovim krasnim tenorjerjo. Predstavi sta prisostvovala nemSki cesar in cesarica. Po predstavi sta takoj vsprejela Navala. Jako laskavo sta se izrazila o njegovem glasu. VpraSala sta ga tudi po narodnosti; Naval je povedal, da je S 1 o v en e c. Drugi dan |e prišel k Navalu na cesarjevo povelje dvorni intendant pl. Hiilsen in mu ponudil sijajno ponudbo, pridobiti ga je hotel za kraljevo opero v Berolinu za pet let. Naval je takcj sprejel sijajno ponudbo. NaSemu umetniku želimo v tujini največjih uspehov, njemu v slavo, slovenskemu narodu pa v čast! Ognjenik Vezuv blizu Neapoija zopet vznemirja svojo okolico. Odprl je tri žrela, iz katerih meče žareče kamenje. Wolfov zakon — ločen. V pondeljek, dne 22. m. m. je sodišče na Dunaju ločilo zakon znanega vsenemškega kričača Woifa, ki je bil oženjen s hčerjo nemškega advnkata Stepischnegga v Celju. Žena je Wcjfu že pred par meseci zbežala, ker ni mogla več prebivati pri niem, v Švico. Obravfaava je bila na predlog Wolfovega zastopnika tajna. SodiSče je izreklo ločitev zakona radi obojestranske krivde. Eer se je nmila s špiritom, zgorela je 161etna delavka Meta Cielke v Berolinu. Umila si je glavo in lase s špiritom. Ko je potem v samovaru si hoteia pripraviti zajutrek, je prišla z glavo prebJizu plamena. Vžgali so se ji lasje in hitro se ji je vnela tudi obleka. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je kmalu potem umrla. Enajst otrok je utonilo'pri Dembnu. Kakih 40 otrok iz raznih vasi se je pripravljalo za spoved. Da so mogli iz Denabna zopet domov, prepeljati so se morali čez reko Warto Brodnik je kljub velikemu številu vzel čoln. ki je imel luknjo, katero je zarcašil s predivom. Ko je čoln bil že na vodi, se je luknja odmaSila in voda je močno drla v čoln, ki se je prevrnil. Utonilo je 11 otrok, ostali so se z veliko težavo rešili na breg. Srce pretresujoči prizori godili so se na bregu, matere so hotele v vodo, da bi reSile svojo deco in so jih s silo morali pridržati. Tudi neprevidni brodnik je utonil. Davki za vojaštvo. Najnovejša statistika pnnaSa poročiio o davkih za armado. Velika Britanija plačuje 2124.7 inilijonov, Združene države 1482.6 mil., Nemčija 985 1 miL, Francoska 927 2 mil., Avstro-Ogrska 4088 mil., Italija 2528 mil., Japonska 2185 mii. mark. Ako razdelimo te lepe svotice, katere morajo utrpeti davkoplačevalci, pride na eno osebo na Nemškem 17 mark, na Angleškem 50 mark, v ameriki 18 mark, v Franciji 24 mark, na Ruskem 7 3 mark, na Avstriiskem 89 mark (1068 kron). v Italiji 11 mark, na Japonskem 88 mark. Ako pa prištejemo še kar so posamezne države za armado na dolgu, potem plača Neinee 184 mark, Anglež 636. Amerikanee 204, Francoz 427, Italijan 26 6, Avstrijec 183 rnark (2196 kron); manj kot Avstrijec plača le Rus in Japonec: prvi 112 mark in Japonec 6 5 mark. Iz tega je razvidno, da plača Avstrijec razven Rusa v Evropi najmanj vojaškega davka, vendar še \e tudi to veliko, kar davkoplačevalci sami najbolj vedo. Neprijetno iznenadenje. Neka gospodična iz boljše rodovine lmela je že več časa liubavno razmerje z nekim častDikom, toda o poroki ni bilo govora, ker ni imela dovolj premoženjii. Zadnji čas je postal častnik napram svoji nevesti borlj mrzel. Kar dobi od nje brzojavko z naslednjo vsebino: Stric miiijonar v vzhodni Indiji utnrl. Castnik se je brzo oblekel v parado in se hitro peljal k nevesti. Pri vsem je pa bilo malo nesporazumljenje: Brzojavni urad je poraotoma depesiral stric miljonar namesto stric misijonar. Kak obraz je pn tem častnik naredil si lahko misHmo. Nova Zelandija in angleški trg za meso. Na Angleškem se bodu najbrže znižale rnesu cene, ker je vlada v Novi Zelandiji sklenila ustanoviti na Angleškem velika skla dišča in prodajalne za meso iz Nove Zelandije. Da bode meso med dolgo vcžnjo iž Avstraliie na Angleško ostalo sveže, se bode konserviralo na najmoderniši način, in se bode tudi prevažalo kakor tudi prodajalo pod nadzorstvom novozelandskih državnih uradnikov. Vlada v Novi Zelandiji nakupuje živino sama in je zgradila 70 klavnic. v katerih se preskrbi konzervacija in vkladanje raesa. Na Angleškem bodo prva velika skladišča v Cardiffu, Manchestru, Liverpoolu in Glasgowu. Novo Zelanškega mesa se že sedaj na Angleškem veliko proda. Leta 1897. se je na Angleško vpeljalo za 2,077 448 funtov in leta 1898. za 3,218 720 funtov koštrunovega meša. Nasprotno pa se je iz Nove Zelandije leta 1897 vpeljalo za 117.679 funtov in leta 1902 za 417.199 funtov govejega mesa.