Januš Golec: Po divjinoft Kanfade Ljudska povest po raznih virih* ¦ ¦ I Uvodna pojasnila in ogrodje povesti. Torišče naslednje povesti je neizmerna soverna pokrajina Amerike — Kanada. Meri 9.92 milijonov km1, Prepletena je z velikimi rekami, posuta z velikanskimi ter manjšimi jezeri in neizmerno bogata glede lesa, žita, premoga, zlata, srebra, platina, nikla, bakra in sploli vseh žlahtnih rud. Neizčrpno je njeno imetje na ribah ter zverjadi z dragocenim llcožuhom ter isikanim mesom. Po celem svetu trgujejo s kožami kanadsikih lisic, risov, vider ter medvedov. Neštete so črede severnih jelenov ter losov, ki se podijo po divjinah Kanade. Neprijetna stran bogate ter rodovitne Kanade je dolgotrajna ter ostra zima, zameti ter posebne vrste siloviti vetrovi, fcateri so zamedli na smrt na tisoče in tisoče iskalcev zlata ter drugih bolj redkih rudnin. Kanada spada ikot dominijon pod Angleš.ko s svojo lastno vlado in s parlamentom v prestolnem mestu Ottawa. Rad.i izredno hude zime z viharji je Kanada redko naseljena. Njeno prebivalstvo lahko delimo v: farmerje, traperje (lovce na kožuharje) ter iskalce vseh. mogočih. rud, ki &e skrivajo pod. zemljo ter v slcalovju severne Kanade. Glas o izrednih najdbah suhega zlata po severnih delih Kanade se je raznesel pred desetletji po svetu. Iz vseh delov sveta &o vrele in &e tiščale zlata željne množice v Kanado in predvsem v okraj Klondike, !ki meji na polutok Alasika, in v pokrajine ob reki Yukon. Nekaterim jf pnineslo suho ter iz pesika izprano zlato bogastvo; drugim in to pretežni veCini je bilo prokletstvoi in pogin!  Med kanads'ke izseljence je zašel v onLh letih, ko je vse govorilo o zlatih poljih Kanade, Franc Gruber, rodom Nemec iz Worringen 6b Renu blizu mesta Koln. Izselil se je kot sin kmečkih staršev prvotno v Združene države ter je po-i stal »cowboy«, !kar bi rekli po naše: čuvar ogrom-* nih ameriških govejih Cred. Živinorejci v Ameriki posedajo eden po desettisoč in še več glav govedi t€r ikonj. Za nego, oskrbo in očuvanje toMikanj številnih čred je treba vsestransko izurjenih pastirjev na konjih, feateri so znani po svetu pod imenom »oowboy«. Omenjeni Gruber je bil prevzet iz službe preIzkušenega oowboya za paznika severnoameriškega naravnega čuda nai-odnega parka Yellowstone. Park obsega 8670 km1 Namen ogromnega parka je: očuvati amerišike bivole in drugo zverjad pred popolniim iztrebljenjem. Lov v Yelk>wstone je prepovedan in čuva živalsko bogastvo vojaška uprava s številnimi pazniki ter stražniki. Sicer je pa park na vpogled vsem obiskovalcom, ki se ne morejo načuditi ognjenrkom, bluvajočim me&to goreče lave vrelo vodo po nad 100 m vi&oko. Taikih gejzirjev je v celem parku 84. V&e polno je tamkaj globokih sotesk, etranSkih rokavov rek, šum, planot ter dolin, 'katere nudijo dovolj hrane ter zatočišC vsem raznim VTstam najvefijih in manjših diviih živali. Po večletni državni službi je zvabil tudi Gruberja fclic zlata iz čudovitega Yellowstone parka v družbi tovariša proti severu v Kanado. S prijateljem se zaletita za zlatom. Po nepopisnih trudih in naporih zadeneta na nckaj precej dragocenejšega ikakor je zlato in sicer na — platin. Nad vse žlahtno najdbo prodata v izrabo za težko svoto kanadski rudokopni družbi. Z naikazilom izkupička se podata iz divjin ledu, mraza ter samote severnega dela Kanade bolj proti jugai. Hočeta v mesta med veselo družbo, da pozabita na prestano gorje. Na povratu srečata indijansko družino. Gruberjev tovariš reši sigurne smrti ženo indijan$kega glavarja. V zahvalo za ozdravljenje zve iz indijanskih ust skrivnost: kjer da se nahaja suho zlato v kepah in ikar na površju. Z indijansko družino jo mahneta Gruber in njegov drug ponovno proti severu. Med nepopisnimi zapreikami, težavami in smrtnimi nevarnostmi najdeta zlati zaklad. Pri pogledu na neizmerno bogastvo pride do bratomornega zlo5ina, radi katereea mora Gruber pred porolnike v Ottawi. Na poziv predsednika sodišča slika porotnikom najbolj zanimive doživljaje iz svojega burnega življenja. Po sodnih zapiskih sodišča v Otta\vi je napisana ljudska povest »Po divjinah Kanadc« I. Hribovskega leva ali kuguarja iz ameriškega skalnatega pogorja imenujejo Amerikanci na soveru panter ali puma. Od pravega panterja se loči nekoliko po postavi, barvi ter velikosti, iki se monjavata z ozirom na okolico. Panter s skalovnih gor ima navadno svt>tlo kožo, katera prevzame sivkasto barvo skal. Je bolj okornega, nekako težjega telesa nego njegov afriški tovariš. Ta razlika je nastala gotovo radi tega, ker amerikanski panter ali puma pleza po skalah in s teh napada ter se zaganja v plen. V krajlh, ikateri so dostopni človeku, četudi se ta pokaže le redko 'kedaj, je p\ima izrcdno boječ in se upa po dnevu le uialokedaj iz svojega skrivališča. Dan prcbije kje visoko med kamenjem, spi, sc solnči in opazuje z neverjetno bi- strimi očmi dolino pod seboj. Njegov sluh jc istotako oster kakor njegovo oko. Če mu grozi nevarnost, jo sliši pravočasno, da s« ji izogne nevidno. V noči se spusti iz skrivnega brloga, da zalezuje jelena ali losa, 'katerega je izsledil med dnevnim počitkom. Poslužujoč se najbolj globokih sotesk in goščav, se plazi proti plenu. Njegova zvitost ter divjost rastcta v razrncrju s časom, iko je moral tičati v skrivališču brez hrane. Dobro rejen puma vlovi od sedem žrtev, katere zalezuje, le eno. Lačen puma pa jc povscm drugačna zver. Plazi se liki kača. Nekako čuti plon s sigurnostjo jastreba. Ne dela večjega §uma nego senca. Zna se skriti za kamen ali grmič, ki bi komaj nudil kritje kuncu. Nato pa skoci z grozno silovitostjo in zgreši le redkokedaj svojo žrtnv. Če se dižijo 'kremplji izstradanega pume mesa, ne spustijo vee. Puma zasleduje redkokcdaj plen, katerega je zgrešil pri prvem naskoku. In sicer radi tegj ne, iker ga jezi prvi neuspeh, ali se pa zaveda da bi imel drugi poskus še manj izgleda. Najlažji plen pume je los (severnemu jelenu padobns žival, !ki je neikoliko večja in jma lopatasto rogovje). Od napadenib p&tih. jelenov pade eden. Antilopa, ki se pase po travnikih v nižavah, mu ubeži devetkrat v desetih. slučajih napada. GorBiko ovoo ugrabi puma le zelo redko. Ako se je oprijel puma plena z mogočno pr&dnjo taco, se zarijejo ikremplji pri vsaikem poSkusu obrambe žrtvi globlje v meso. Nato se pofcene zver z neverj&tno naglico proti grlu napadene živali in ]<j grize ter davi, ddkler se ne zgrudi mrtva. Na ta način je nesel los pumo že nekaj deset metrov daleč. Puma raztrga redko žrtvi kožo na vratu. Kljub splošnemu prepričanju ne lzpije živali krvi, ampak ji raztrga za sprednjimi plečami bol. in požre najprej jetra. Nato pa za»ije nazaj s ikremplji preparano kožo in sicer kolikor mogoče nevidno, da bi boljše ne opravil tega posla niti človek. Če se je nažrl do sitega, zatfleče ostanek v kako sotesko ali goščavo, ga pokrije z listjem, dračjem ter z zemljo in ga zavaruje pred drugimi roparji. Navadno se vrne drugo noč k sikrivaliiču in nato &o odvisni nadaljni obiski od morebitnega svežega plena. V. bolj od- daljenih poikrajinah, kamor ne pride človeška noga, skrbno čuva puma skrito meso pred jastrebi ter manjšimi živalskimi roparicami. Na enega samca pride navadno pet samic in to radi Ijubosumnega in hudobnega zna.aja samcev. Dejstvo je, da ubijejo stari pume vsakega mlajšega tekmeca, ki jim ikriža pot. Samica z negodnimi mladiči j-e v neprestanem strahu pred samcem; pozneje pa le mladi narašCaj moškega spola. Isti pojav opazujemo lahko tudi pri domačib. mačkah. Afco je porod uničen, nastopi čas za parenje. Morilna navada pum brani preveliko razmnoževanje z ozirom na prehrano in ustvarja trdno ter neustrašeno pleme. Vzamimo slučaj, da uteče mladi puma smrti, dolder ga doji mati, ga pa zalezuje ter preganja oče pozneje. Našli so že mrtve mlade samce. Bili so čisto raztrgani, kar je učinil sigurno ikak stari puma. Naleteli so pa tudi na samice v usmiljenje vzbujajočem položaju. Gre v tem oziru za slučaje, da je branila mati svoj zarod in je v boju celo podlegla. (Dalje sledi.)