danes: Kopalna oblekca in jopica za triletnega otroka (Gl. sir. 7) izračunamo; kjer nas oči in puste na cedilu, $i moramo po- Sef britanskega generalnega štaba general Gori (na desni) sprejema svojega francoskega tovariša generala Gamelina. Francoska vlada je pred kratkim imenovala generala Gamelina za generalisima, po njegovi vrnitvi iz Londona smo pa brali, da bo v primeru vojne postal tudi vrhovni poveljnik angleške armade. P°š je presoja vzrokov in učinkov P i nas in drugod že dosti bolj ize-c®.c<"n®: ker so ti dogodki že nekako 'stalizirani, ustaljeni, brez umetne č;-Vi ke' k* i° °d daleč teže razlo-kakor od blizu. p ,to 'ahko iz politične zgodovine, m P.r.etekle skoraj prav tako kakor sicne, pri nas enako sklepamo ka-_ r v Londonu ali Berlinu. Iz stare-jj sklepamo na novo; iz preteklosti jjj .®®danjost in prihodnost. Dejstva, češke policije pade češki redar, smrtno zadet od revolverskega strela. Protektor rajha razglasi, da je odredil strogo preiskavo in da so krivce že noš':. tipi omenitev angleškega programa: Strang odleti v Moskvo. V Londonu so optimisti, v Parizu mislijo še zme rom na Chamberlainov in Halifaxov govor. »Epoque« piše, da si Francozi lazlagajo gesto britanskih ministrov kot znak slabosti. Razširijo se glasovi, da se Rusija pogaja z Nemčijo o trgovini. »Monakovčan« Marcel Deat porabi priložnost in napiše v »Oeuvru« podoben članek kakor pred mesecem dni: Francija nima vzroka, priznati Rusiji njen »življenjski prostor«, češ da bi s tem le pospešila vojno. »Popolnoma napačno je, zagraditi Nemčiji pot na vzhod.« Anthony Eden: »Ne vidim vzroka) ^ dogodkom na Češko-Moravskem: protektor Nehralh in prezident Hacha. ?lagati z razumom in instinktom, ‘°giko in psihologijo. Bralci naj pam oproste dolgi uvod, n , ®našnjih časih se nam zdi dvakrat ja ^en. V spodnjih vrsticah nava-•bo najvažnejše dogodke prejšnje-se *ec^na' L i- dejstva; potrudili smo bo' r3 Vam Podstavimo po mož-sti gola, brez krinke, in v krono- 'bšk •bed 6m redu; tako se laže vidi zveza vzroki in učinki. Polpretekla Rodovina je zelo bogata s podobni-iih t*°*°dkL Naša dolžnost je. da si “ Zapomnimo in da se iz njih česa *bčimo. To se pravi: da iz njih skle- P«tno na prihodnost. ^Chamberlain in Halifax: »Velika in dani ja nikomur ne želi nič slabega časopisi: sr, Se Je pripravljena z Porazumeti.« #^ngleški in francoski hoH Strang bo odložil svoj od- izm V Moskvo.«. (Strang je bil eden iv ®d Runcimanovih sodelavcev v Prj>gi.) nevtSen inc*dent v Kladnu pri Pragi: _ ”03 npmčlrona reHaria npirlnin “(ia. iazpis nagrade 150.000 kron za krnJ. ^' mesto mora plačati 500.000 L, ga nemškega redarja najdejo "'iu Bieglnsilev obsednega sta- >rii Pa°Y kazni- in sieer 80"/n Židje, 20"/« Pristaši dr. Beneša. Več sto ljudi D 'anih- ^ va dni nato incident v Nachodu: Prepiru med uradniki nemške in za optimizem. Prihodnji meseci bodo resnejši in nevarnejši, kakor smo jih kdaj koli doživeli.« Nova Chamberlainova izjava: »Pomirjevalna politika nam je prinesla mnogo razočaranj, toda naše oboroževanje gre tako hitro od rok, da se bo vsaka država, naj bo še tako močna, dobro premislila, preden se nas bo upala napasti.« Novi incidenti v Gdansku. Praški dopisnik »Timesa« poroča, da so Gaydovi fašisti, ko so jih češki redarji razganjali, grozili: »Maščevali se bomo 15. junija!« Iz tega sklepa dopisnik, da se pripravljajo ta dan važne spremembe v protektoratu. »Češke Slovo«; »Ne moremo verjeti, da bi bil Ceh ubil nemškega policista, kajti Cehi so disciplinirani. Atentati - niso izraz češkega značaja-in z zahrbtnostjo se češki narod ne bori za svoje pravice.« Daladier ob odkritju spomenika maršalu Joffru, zmagovalcu na Marni: »Zmaga na Marni je več kakor samo vojaški triumf: zmaga je človeške civilizacije, ki jo imamo nalogo in čast braniti. Zato je ta zmaga dobila simbolen pomen za ves svet, general Joffre je pa z njo postal rešitelj svobode.« Kerillis po večdnevnem obisku v Londonu: »Angleži, ki sem z njimi govoril, so danes prepričani, da je vojna bolj ali manj neizogibna.« Diplomatski urednik »Manchester- Guardiana«: »Nemčija se pripravlja, da v bližnji bodočnosti uredi poljski problem, menda nekako v septembru.« Novi glasovi o pogajanjih med Rusijo in Nemčijo. V Londonu so kljub temu optimisti: »Ce govore v Parizu, da Staljin sploh ne mara skleniti zveze in s svojo taktiko samo zavlačuje odločitev, moramo pripomniti: če bi bili Anglija in Francija pristali na zadnje ruske predloge — predloge, ki na koncu koncev niso bili absolutno nesprejemljivi — bi bila Rusija že vezana nanje/ Ce bi Staljin hotel torpedirati pogajanja, bi bil kratko in malo postavil takšne pogoje, da jih London in Pariz ne bi mogla sprejeti, pa tudi ne zvrniti krivde za neuspeh na Moskvo.« (Brez logike ta preudarek res ni.) Angleški kralj na obisku pri Rooseveltu. Angleški listi pišejo, da je stisk roke obeh državnih poglavarjev simbolnega pomena. Glas iz Berlina: »Poljsko odklanjanje gdanskih zahtev bo le še povečalo željo Gdančanov po čimprejšnji priključitvi k Nemčiji. Zahodni demokraciji dajeta Poljski potuho, a Nemčija ne bo več dolgo tega gledala.« (Iz poluradne »Diplomatske in politične korespondence«.) V ponedeljek pristanejo na vojaškem letališču v Deblinu (Poljska) tri slovaška letala. Častniki dado letala poljski vladi na razpolago in povedo, da so zbežali s Slovaškega, ker ne marajo več prenašati sedanjih razmer. Po njihovem bodo Nemci kmalu zasedli vso Slovaško. Angleška oblastva v Tientsinu iz-roče Japoncem dva Kitajca, ki ju Japonci dolže, da sta ubila nekega podrejenega jim kitajskega carin-skeoa nadzornika. Oster protest kitajske vlade v Londonu. Časopisi poročajo, da vpliv bivšega slovaškega ministra Sidorja čedalje bolj narašča. Okrog njega se zbira posebno slovaška mladinJ. (Sidor je eden izmed najuglednejših članov Hlinkove stranke. V nasprotju s Tis-zom je bil marca za to, da ostane Slovaška v češkoslovaški državi.) Chamberlainova izjava: »Dokler bom živ in zdrav, bom nadaljeval svojo politiko miru.« * H koncu še dve reminiscenci, brez sleherne zveze z gornjimi dejstvi., Te dni mineva 16 mesecev, odkar sir Anthony Eden ni več zunanji minister. Te dni mineva 8 mesecev, odkar je sir Runciman odšel »na oddih« v Avstralijo. Kako čas hiti! Observer Beneš apelira na ZN Sovjetska vlada je poslala prejšnji teden generalnemu tajniku Zveze narodov tole pismo: Na prvi tajni seji ZN dne 22. maja t. 1. sem omenil neko sporočilo dr. Beneša, ki ga kot takratni predsednik sveta spričo pravnih težkoč nisem mogel prebrati. Moja vlada ima prepis omenjenega sporočila dr. Beneša in mi je naročila, naj zahtevam, da se to sporočilo predloži Zvezi narodov na prihodnjem zasedanju. Čast mi je torej, prositi vas v imenu sovjetske vlade, da pošljete priloženi prepis brzojavke članom Zveze narodov. ' Majski Sporočilo pride na dnevni red jesenskega zasedanja ZN. V njem apelira dr. Beneš kot bivši predsednik češkoslovaške 'republike na čut pravičnosti v Zveži narodov zastopanih držav in jih poziva, naj. ne vzamejo na znanje aneksije Češke in Moravske. Dr. Beneš se pri tem sklicuje tudi na to, da je celih 17 let deloval v Zvezi narodov, večkrat celo kot njen predsednik, in da je vse njegovo delovanje stremilo za ohranitvijo častnega miru. imenu EVrope — Nemčija, ki v njej utriplje srce Evrope, Nemčija, ki hoče za vse narode enake pravice in ki ne bo več gledala, da bi Francozi in Angleži zatirali druge narode.« (Po »Novi Riječi«) V Hitlerjevih rokah Brat nemškega generala Karla Haushoferja, izdajatelja »Časopisa za geopolitiko« in enega izmed najintimnejših zaupnikov Adolfa Hitlerja, je te dni napisal, da so sedanji evropski dogodki »intermezzo, kakršnemu čez nekaj mesecev slede sovražnosti«.‘Po njegovem so nesoglasja v Evropi postala nepremostljiva. »Danes doživljamo čas, ki ga moremo primerjati saiho z dobo 301etne vojne.« Pisec končuje članek z besedami: »Usoda belega plemena in evropske kulture je v fiihrerjevih rokah.« propada: viteštvo, spoštovanje človeških pravic in človeške duše, demokracija, svoboda, zakonitost, civilizacija, čast. — — Dorothy Thompsonova (Newyork) Simbolen nagovor ... Evropske male države štejejo več ■ kakor 100 milijonov ljudi. Zakaj se i ne bi približale druga drugi na gospodarskem in moralnem polju, da • bi skupaj ustvarile, kakor je reklo• Vaše Veličanstvo, trajen in plodo-nosen sporazum misli in hotenja v boju z veliko nravnostno in gmotno stisko naših dni? (Iz pozdravnega nagovora belgijskega kralja Leopolda na holandsko kraljico Viljemino ob njenem obisku l v Bruslju.) Nemške čete korakajo na Slovaško Londonski »Daiiy Telegraph« poroča 14. t. m. iz Berlina: Uradni nemški krogi so snoči priznali, da so poslane nemške čete na Slovaško, izjavljajo pa, da gre zgolj za akcijo v okviru slovaško-nemške pogodbe. Nemci bodo v teku današnjega dne zasedli vse važnejše kraje na slovaških nc,.'il. Enaka pravica za vse narode »Temeljno načelo miroljubnosti je, da dobi vsak narod svojo pravico,« je izjavil v Kolnu državni svetnik Grohe. »Francija in Anglija tega nočeta, ker nam ne dasta kolonij. Samo Nemčija ima pravico, govoriti v Češki in slovaški značaj ...Zasmehovali smo češko varčnost, čeprav bi se bili morali od nje učiti. Norčevali smo se s češko natančnostjo, čeprav bi jo bili prav tako potrebovali kakor Čehi. Prezirali smo češki smisel za red, a prav danes bi nam bil tako zelo potreben. Priznajmo si brez ovinkov: Cehi so imeli trdo nemško šolo in v njej so si ustalili svoj narodni značaj. In mi? Mi smo živeli v madžarskem okolju in od n-jega smo dobili samo površnost in zunanji blesk brez .trohice notranjega bogastva. Ta duh-je — ne prikrivajmo si! — prevzel vse slovaštvo, posebno kmeta in' delavca, malomeščana, obrtnika in trgovca, najbolj pa naše razumništvo. To je jasno vsakomur, kdor pozna našo preteklost in opazuje naša sedanjost. (»Slovak«, glasilo Hlinkove stranke.) Najhujša kriza po propadu rimskega cesarstva Sedanja kriza, je rekel bivši minister Stimson, je najhujša, kar jih je svet doživel v zadnjih 400 letih. Po mojem je morda celo najhujša po razpadu rimskega cesarstva (pred 1500 leti). Vse kar je cvetelo toliko stoletij po zmagi krščanstva, danes Ali ste tcati... ... da je lord Halifax naročil angleškim konzulom v kitajskih koncesijah, da nastopijo skupaj z Japonci kar najodločneje proti kitajskim »teroristom«? ...da celo grof Pariški, pretendent na francoski prestol, zahteva brezpogojno zvezo med Francijo, Anglijo in sovjetsko Rusijo? ... da so nemške oblasti prepovedale prodajo razglednic godesberškega hotela, kjer sta se lani v septembru sestala Hitler in Chamberlain? ... da DNB poroča, da se je v Rusiji pomnožilo prebivalstvo od leta 1926. za l'5'9lr,V; v Italiji za 9*/«, v Nemčiji za 7'/i, na Angleškem za 5*/t in na Francoskem za 2‘7“/»? ... da na Japonskem že popisujejo vse zlato zasebnikov v vseh mogočih oblikah? ...da so železnice češko-moravskega protektorata zaradi varčevanja in iz drugih vzrokov ukinile vlake na Jadran? ... da je vlada »neodvisne« Mandžurije priznala »neodvisno«' Slovaško? ...da se v Tokiu tolažijo, da se imajo Kitajci za svoje vojaške uspehe zahvaliti osmim višjim francoskim častnikom, ki vodijo kitajske čete? do&a ctUlama A7a veseličnem prostoru je bilo, kjer je polno raznovrstnih stojnic. Pri neki stojnici so se pa posebno gnetli ljudje. Kaj neki je to? S to mislijo se poanti zrinem mtnl ljudi, do bliž~ nje^ stojnici-. A'c ki hripavi glas jc kričal: »Vsaka ,številka' zadene! Številka dva dinarja«, itd. Res, vsaka ,številka' je zadela, toda dobitki niso bili vredni dveh dinarjev, kolikor je stala. Naenkrat pa zadene neki gospod lepo budilko. Ves vzhičen jo razkazuje okoli iti vzpodbuja še druge okoli stoječe ljudi, naj kupijo številke. Srečen dobitnik budilke se je nato kmalu odstranil. Njegovo početje se mi je zazdelo suviljivo in sem ga pričel slediti. In glej! Ko je obhodil nekaj paviljonov, se je z druge strani vrnil k stojnici in postavil uro na eno izmed polic stojnice... Prejšnji ljudje tega seveda niso opazili, ker ho že odšli, tisti pa, ki no bili okrog stojnice, zdaj niso vedeli za srečnega dobitnika budilke in so mislili, da jo je zato prinesel, da jih bo več. K. A. Politični deden Ni. Vel. Kralj Peter II. je napravil maturo Naš mladi kralj Je letos položil višji tečajni izpit. Ob tej priložnosti je bila v dvorcu Dedinju svečanost, ki so se je udeležili poleg Nj. Vel. kralja Nj. Vel. kraljica Marija, knez namestnik Pavle, kneginja Olga, kraljeva namestnika, guverner NJ. Vel. kralja s profesorji in drugi dostojanstveniki. Guverner Nj. Vel. kralja je prebral zapisnik komisije o zrelostnem izpitu, ki ga je naš mladi kralj polagal od 5. do 7. junija. Po srednješolski uredbi so na podlagi ocen pismenih nalog Nj. Vel. kralja oprostili ustnega izpita. Izpitni odbor je na podlagi prejšnjih letnih ocen priznal mlademu kralju zrelost in sposobnost za študij na visokih šolah in univerzah. Po sporočenem uspehu je guverner NJ. Vel. kralja govoril o marljivosti in neutrudljivem delu visokega učenca. Naposled so vsi navzočni čestitali Nj. Vel. kralju k njegovemu lepemu uspehu. Dr. Korošec o samoupravi V nedeljo dopoldne so se zbrali v dvorani kina Uniona zastopniki 322 slovenskih občin, ki so predsednika senata dr. Korošca izvolile za častnega občana. Izročili so mu skupno častno diplomo. Zborovanje je vodil predsednik županske zveze in je v svojem govoru orisal zasluge in delo dr. Korošca. Dr. Korošec se Je za počastitev zahvalil In dejal, da je ponosen na to, da ga Je večina slovenskih občin izvolila za častnega občana. Omenjal je tudi položaj županov med Slovenci, zlasti pa njihov pomen kot voditeljev samoupravnih enot. Med drugim je dejal, da je naše življenje v Jugoslaviji prav za prav neprestana borba za samouprave. Te samouprave naj bodo pa takšne, da Jugoslavije ne bodo zrahljale, temveč Jo okrepile in utrdile. Dr. Korošec je prepričan, da smo vse bližje tem idealom. Dr. Korošec je končal z vzkliki kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji, Sloveniji in slovenskim županom. Vsi navzočni so zapeli himno »Hej Slovani«. POVSOD NA SVETU JE TAKO DRUŽINA, KI MORA ZARADI OTROK SPATI POD MILIM NEBOM ♦ ♦♦ Beograd, junija. Dve resnici sta v tej zgodbi, dve resnici, ki ju srečujemo v današnjem življenju povsod in vsak dan, samo morda ne tako izraziti, ne tako bodeči. Prva resnica je, da se revščini pogosto rada pridružita še nova revščina in beda. Druga resnica je pa, da družine z otroci le težko dobe primerno stanovanje. »Oddam stanovanje družini brez otrok«, lahko vsak dan bereš v časopisu med malimi oglasi. Gospodarjem, ki oddajajo takšna stanovanja, se jtdi zadeva čisto v redu. Hišo imajo in imeti hočejo tudi svoj#mir. Drugače je pri srcu družinskemu očetu s petimi ali več otroki. Kam z njimi? Povsod se jih otepajo, povsod branijo. Ce ima človek denar, že še gre. Naposled, po dolgem iskanju, le najde primerno stanovanje in živi v njem, dokler mu ga gospodar ne odpove. Zaradi otrok... Se vse drugače, bednejše in hujše je pa, če ima takšna mnogoštevilna družinica le malo denarja ah pa skoraj nič. Tedaj je na milost in nemilost izročena okrutnim ljudem, svojim bližnjim, ki v takšnih primerih navadno pokažejo, da so slabši od živali, človek Predsednik vlade dr. Cvetkovič se je mudil na našem Primorju in si ogledal po toči prizadete kraje. — Finančni minister Vojin Djnričič je izdal navodila za sestavo novega državnega proračuna za leto 1940./41. in navodila za sestavo banovinskih, mestnih in občinskih proračunov. Pozval je vse odločujoče činiteije k skrajni varčnosti. — Uradno glasilo SKJ objavlja obvestilo, da je sokolski pokrajinski zlet v Ljubljani, določen za Vidovdan, odpovedan. Zletni odbor je sklenil zlet odložiti zaradi tehničnih zaprek. Namesto zleta bo samo slovesna akademija kot proslava 751etraioe ljubljanskega Sokola. Jubilejni pokrajinski zlet bo pa ob 801etnici ljubljanskega Sokola. • V Moskvo je odpotoval uradnik angleškega zunanjega ministrstva Wil-liam Strang in odnesel tja najnovejše angleške predloge. — Belgijski finančni minister van Kovelert je v parlamentu izjavil, da bo Belgija ostala nevtralna in da se bo uprla vsakemu poskusu, da bi njeno ozemlje uporabljali za bojišče proti komurkoli. Od svojih kolonij ne misli odstopiti niti pedi. — Romunski kralj Karol je pretekli teden prebral v parlamentu prestolno besedo in poudaril, da se romunska vlada iskreno trudi za mir, in sicer za mir pod pogojem neokrnjene svobode in nedotakljivosti romunskega ozemlja. — Italijanska poslanika v Londonu in Parizu sta imela daljša razgovora z zunanjima ministroma Ha-lifaxom in Bonnetom. Sestankoma pripisujejo velik pomeo. — Nemčija je podpisala nenapadalno pogodbo z Le-tonsko in Estonsko. — Angleška suverena sta prispela v Washington, kjer so ju nad vse slovesno sprejeli. Na slavnostni večerji m j ima na -Čast sta predsednlK Roosevelt in kralj Jurij izmenjala zdravici in poudarila prijateljske vezi, id dražita oba imperija. Iz Washingtona st« kralj in kraljica odpotovala v Newyork, kjer so ju prav tako veličastno sprejeli, nato sta se pa vrnila v Kanado. — Romunski zunanji minister Gafencu je v parlamentu govoril o zunanji politiki in gospodarstvu Romunije. Med drugim je povabil Bolgarijo v Balkansko zvezo, češ da Je pripravljena sprejeti vsakogar, ki teli sodelovati z balkanskimi državami. — Vatikan si prizadeva, da bi se sestala mirovna konferenca ah pa da bi se začela neposredna pogajanja med državniki. V Vatikanu namreč mislijo, da bi bilo uspešno že to, če bi državniki prišli v osebne stike med seboj. — Chamberlain je pretekli te- bi vsaj rekel tako, če premisli, kaj se je te dni pripetilo v Beogradu. V beograjskem predmestju spi sedemčlanska družina že nekaj dni pod milim nebom. Oče, Milojko Jovič, je delavec v neki opekarni. Na dan zasluži 28 din., na mesec torej 840 dinarjev. Na vsakega člana družine pridejo na dan 4 dinarji. Bore štiri dinarji za hrano, za obleko, za stanovanje, za vse. Vseeno je družinica Jovičeva doslej prav zadovoljno živela. »Nekako šlo je,« pripoveduje mati, Ana Jovičeva. »Včasih smo stradali, toda imeli smo streho nad glavo.« Mati petih otrok. Sredi travnika stoji, sredi sobe, primitivno postavljene pod milim nebom, sredi dveh starih postelj in zarjavelega Štedilnika, izpod njega se iz še mokre suhljadi vfje proti nebu dimnat plamen. Okrog nje se igrajo otroci. Pet jih je, vsak sega komaj drugemu do glave. Mati jih pogleda, objame jih s pogledom, ki sta v njem skrb in ljubezen. »Kaj hočete? Hudo je z otroci, še hujše, če jih ni.« Solze jo oblijejo. In pripoveduje: »Mož dela v tovarni za opeko in tamkaj blizu opekarne smo doslej imeli tudi majhno sobo. Zdaj je pa nekdo dejal, da potrebujejo to sobo za koči-jaža in morali smo se izseliti. Preselili smo se kar na dvorišče, kjer smo za silo postavili stanovanje in spali prvo noč pod milim nebom. Prepričana sem bila, da bomo že drugi dan dobili sobo. Saj bi jo plačali. Ko sem drugi dan vstala in šla iskat sobo, me še poslušati ni hotel nihče, kakor hitro sem povedala, da imamo pet otrok. Z dvorišča smo se morali preseliti čisto na plan, na travnik. Tukaj ne bomo mogli živeti. Zdaj je še lepo. lahko se pa pooblači in prične deževati. Prehladili se bomo...« Med pripovedovanjem menjuje obkladke otrokom, strahovito so jih ponoči opikali komarji. Prilaga suhljadi na ogenj, na štedilniku nekaj vre. Ta delavska mati ni pozabila, da so njeni otroci lačni. Malčki so dobro oblečeni, snažni ia zakrpani. Nekaj časa se igrajo, ko se pa okrog družine pod milim nebom nabere le preveč radovednežev, se plašno stisnejo drug k drugemu in strme v ljudi... Ti ubogi ljudje, ta družina so živ očitek naše civilizacije! den izjavil v Birminghamu, da je Anglija še zmerom pripravljena razpravljati o nemških in o katerih koli zahtevah pod pogojem, da se bodo sporna vprašanja res uredila. Anglija ne namerava nikogar obkoljevati, kakor ji očitajo, temveč se hoče upreti vsakršnemu poskusu, da bi si kdo s silo izvojeval nadvlado nad svetom. Anglija je za mir, oborožuje se pa za vsak primer. — Zunanji minister Haiifax je v lordski zbornici izjavil, da je pogoj za mimo rešitev spora, da vsak spoštuje dano besedo. — Komunski zunanji minister Gafencu je odpotoval v Ankaro. Njegovim razgovorom pripisujejo velik pomen, saj je zdaj predsednik Balkanske zveze. — Japonska blokira Tiencin. Japonski oddelki so zasedli angleško in francosko koncesijo. Zaradi čedalje bolj zapletenega položaja na Daljnem vzhodu se bo prihodnji teden sestala v Hongkongu konferenca generalnih štabov Anglije. Francije in Združenih držav. — Poljska je gdanskemu senatu ra poziv, naj zmanjša število poljskih carinikov v Gdansku, odgovorila, da je zahteva popolnoma neutemeljena. Ako bo prišlo zaradi navodil gdanskim carinar-‘ jem, naj nasprotujejo poljskim, do incidentov, bo odgovarjal zanje edino gdanski senat. — Kancler Hitler je nepričakovano odpotoval na Dunaj in se sestal z narodnosocialističnimi voditelji, pa tudi s slovaškim zunanjim ministrom Durčanskjrm m podpredsednikom vlade Tuko. — Italijanski zunanji minister Ciano bo v kratkem odpotoval v Madrid na uraden obisk. — Chamberlain je odgovoril v parla- Banka Baruch 11. Rue Auber, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kuriu. — Vrši vse bančne po6le najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franclji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Laxem-burg: §L 5967. Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. mentu na vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi šla Anglija na mirovno konferenco, da le pod pogojem vsestranskega zaupanja. Anglija bi morala dobiti poroštva vseh udeleženk, da si bodo prizadevale za ugodno ureditev vseh vprašanj. — Pogodba med Anglijo, Francijo in Rusijo bo baje obsegala štiri točke in bo veljala za deset let, kajpak, če Rusi v zadnjem trenutku ne bodo postavili še kakšne zahteve.— Nemčija propagira pri nevtralnih državah, da bi izstopile iz Zveze narodov, češ, da se bodo v kratkem tako itn tako morale vprašati, ali je možna v današnjih razmerah popolna nevtralnost države, ki je hkrati članica Zveze narodov. — Angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta bosta v četrtek 15. t. m. zapustila Ameriko. — Ameriški zunanji minister Hull je v svojem govoru pozval Nemčijo in Italijo, naj se pridružita njihovemu trgovin-mu sistemu. Gospodax-ski sporazum naj bo osnova pomirjenja. — Madžarski zunanji minister Czaky je zahteval ureditev položaja madžarske manjšine v Romuniji, sicer grozi, da bo našel pota in sredstva, da bo Madžarska svojim ljudem priborila to, kar jim gre. — Razmere na Slovaškem so čedalje bolj neznosne. Okrog opozicio-nalca Sidorja se zbira pred vsem mladina in njegova popularnost z vsakim dnem narašča. Vsak dan aretirajo mnogo ljudi in jih oddajajo v koncentracijsko taborišče. V zvezo z napetostjo na Slovaškem spravljajo razgovore slovaških ministrov s kanclerjem Hitlerjem, uradni krogi pa zatrjujejo, da je šlo le za gospodarske zadeve. Velik festival belokranjskih narodnih iger in plesov prirede Belokranjci v nedeljo 18. t m. v Črnomlju. Na festivalu se bodo prikazale naslednje belokranjske narodne igre: Zeleni Jurij, črnomaljsko kolo z mostom, adle-žičko kolo, poljansko kolo, kresnice, metliško kolo, metliški most, rešetca, petelinji boj in turn. Igre so zelo zanimiva ostalina prastarih slovenskih obredov in so vredne, da si jih ogledamo. Prirediteljem je ministrstvo za promet odobrilo '/< vožnjo za vse udeležence, ki se dobi na osnovi posebne izkaznice, izdane po druStvu »Bela krajina« v Ljubljani. »Putnik« pripravlja za festival poseben vlak. Galeb i* Finske je priletel v Slavonijo. Lovec Dragotin Babič je na Mokrem polju pri Rajiču ustrelil galeba, ki je imel na nogi obroček. Z njega so razbrali, da so galeba spustili na Finskem že leta 1937. Silno neurje je v preteklih dneh zajelo Savinjsko dolino. Med dežjem je padala tudi toča in je napravila zla6ti veliko škodo okoli Vranskega. Strele, ki so neprestano švigale, so terjale dve življenji. Ubile so 4oletnega zidarja Martina Gračnerja iz Medlo"8 pri Celju in 281etnega zidarja Josip* Krivca z Dobrove pri Celju. Avtobus je povozil lTletno mlekaric1* Marijo Verzelovo. V Mariboru se n» vogalu Aleksandrove ceste in Kolodvorske ulice s svojim kolesom ni mogla o pravem času izogniti. Težak avlo je šel preko nje in Verzelova j® obležala na mestu mrtva. 10 let je minilo, odkar je planinsko podružnica v Poljčanah postavila n* Boču visok razgledni stolp. Nanj se je povzpelo med tem časom okrog 20.000 izletnikov. Ob lOletnici nameravata poljčanska in rogaška podružnic8 SPD zgraditi pri Sv. Miklavžu na Boču planinski doni. 201etni«'o Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov so proslavil' jugoslovanski inženirji na jubilejnem kongresu v Novem Sadu v dneh od 10. do 12. junija. Na kongresu eo !** preme-nili nekatera pravila in P^** imenovali svoje združenje v zvezo in* ženirekih društev. Z britvijo si je prerezal vrat nečak pokojnega Nikole Pašiea, načelnik pravosodnega ministrstva iz Beograda, Radomir Naid Pašič. Samomor je i** vršil v Požarevcu pri svoji sestri. P®' ši6 je bil odličen pravnik; njegovi tovariši menijo, da si je vzel življenj« v duševni zmedenosti. Smrtno se je ponesrečil železniški delavec Vinko Kurent iz Ribnice. Pri premikanju vagonov so ga stisnili odbijači in mu prizadejali težke notranje poškodbe. Vse prizadevanje zdravnikov, da bi ga ohranili pri življenju je bilo zaman. Kurent je kmalu p° nesreči umrl. 80 let se je i »dajal za žensko Pereo Gerič iz Drvente v Bosni. Na orožniški ]>ustaji je služil kot kuharica 20 let, pa ni nihče v njem prepoznal moškega. Njegovo skrivnost so odkrili zdaj po njegovi smrti, ko so g* ženske preoblačile za mrtvaški oder. Zakaj je živel kot ženska, ne vedo. Dom upokojencev bo ustanovil* mestna občina ljubljanska. Nova ustanova bo nudila osamljenim upokojencem in rentnikom miren dom. Vsak stanovalec bo plačeval primerno oskrbnino. Dom bo sprejemal občane obojega spola. Mestna občina vabi vse ii[K)kojence, ki bi hoteli stopiti v dom, naj 6e prijavijo v mestnem socialnopolitičnem uradu v Mestnem domu, 11. nadstropje, 6oba št. 4, da bodo izpolnili statistično polo. Trgovca z dekleti so prijeli v Beogradu. Ker so v zadnjem času izginjala dekleta v starosti od 16 do 1_8 let, se je beograjska policija pozanimala za nekdanjega trgovca z belim blagom Trišiča in odkrila široko razpredeno trgovino z dekleti. Trišič j® imel dekleta zaprta in jih je zlorabljal s svojimi prijatelji, potlej jih je pa pošiljal v južne kraje naše države in v Grčijo. Svoje žrtve je prodajal po 400 do 500 dinarjev. 30 let že obstaja zagrebško reševalno društvo. V teh letih je društvo pomagalo že v 104.063 nesrečah. N« razpolago ima 4 avtomobile in 18 nameščencev. Smrtno se je ponesrečil Žani Ko* stevc, uslužbenec TPD v Rajhenburgu. Ko se je peljal na težko naloženem vozu, eo se mu splašili konji. Kosteve je padel pod voz in so mu kolesa zdrobila prsni kos in glavo. Nesrečnež je bil takoj mrtev. OKVIRJI SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Woltova ul. 4 Listek ..Družinskega tednika" POKLICNE AMERIČANKE Amerika Je last žensk. To ni ni-kakšno ljubeznivo pretiravanje, temveč preprosta statistična ugotovitev, podkrepimo Jo z nekaj številkami. 70*/i ameriškega zasebnega premoženja je v rokah žensk, skozi ženske roke gre torej več ko 200 milijard dolarjev ali več ko 9.000 milijard dinarjev! Za več ko Štiri petine vseh zavarovanj, v skupni vrednosti 104 in pol milijarde dolarjev, so zavarovane današnje Američanke. Med IS milijoni ameriških delničarjev je 49“'« žensk. Od hranilnih vlog v bankah, v skupni vrednosti 14 In četrt milijarde, imajo Američanke 65°/» vseh vlog, od vrednosti vseh hipotek pa 40*/«. Odločilna je pa še ena številka: 85"/» vseh državnih dohodkov prinašajo državi ženske. Kakšne so pa ženske, ki skozi njih roke tečejo dolarske milijarde Ame- rike? Predvsem niso nikakšne milijonarke, ta pojem najbolj v začetku razčistimo. Morda gospa glavna ravnateljica, gospa predsednica velikega podjetja, dedična milijonov iz velike trgovske hiše? Kajpak, v Ameriki sicer večkrat srečaš takšne poklice, ki si Jih v Evropi ne moremo prav predstavljati, vsekako pa tl poklici niso značilni za poklicno Američanko. Uradna preiskava je pokazala kot značilne predstavnice poklicne Američanke tele štiri tipe: Miss Mar; B r o w n o v a , lastnica čajir.ega salona v provincijskem mestu na zahodu. Miss Brownova sama vodi svoje podjetje. Vsak dan preživi v svojem salonu 14 ur. Dela daje sedmim ljudem, med njimi samo enemu moškemu. Povprečno zasluži na teden 65 dolarjev, v našem denarju 2.925 dinarjev. Polovico tega čistega zaslužka sl prihrani. 8 tem denarjem igra na borzi. Tipična špekulantka, ki si v dobrih časih z igranjem na borzi priskrbi nekoliko priboljška in ki mora paziti, da v slabih časih s svojim podjetjem ne zabrede v težave. Myrtle Jonesova, lastnica kokošje farme v bližini Providence, pa narobe ne bo z lepa zašla v težave. Prvič kokoši tudi v najbolj kritičnih časih neso, drugič Je pa Myrtle tistih 20.000 dolarjev, ki jih je podedovala po svojem možu, zelo previdno naložila v prvovrstne hipoteke, ki sicer ne do-našajo najvišjih obresti, pač Jo pa do smrti ščitijo pred bedo in lakoto. Narobe od poklicne Američanke štev. 1 — ženske, ki se ne more premagati, da ne bi dolarja poslala na borzo, in takšnih žensk je v Ameriki veliko — predstavlja Myrtle Jonesova pristno podeželsko Američanko, ki jo vse sosedstvo spoštuje in ki o njej mladina pravi, da je .edini možak v vasi*. Tip štev. 3 se imenuje Florence Thomasova in Je lastnica trgovinice v podeželskem mestecu države Tennesse. Ta mesteca — tako piše Sinclair Lewis v knjigi ,Main Street' (Glavna cesta), imajo samo eno cesto, ob njej stoji nekaj garaž, nekaj bencinskih črpalk, kino in .general store' — trgovinica, kramarija. V njej kupuje vsa okolica vse predmete za vsakdanje potrebe. Florence Thomasova nima konkurence, zato lahko torej precej samovoljno diktira cene kavi in cigaretam, vodi spomladansko modo, prodaja radijske aparate, moške čevlje, ilustrirane časopise in sadne kon- zerve po mili volji. Čeprav se zdi po-prišče njenega delovanja zelo majhno, vendar je prav Florence Thomasova prava predstavnica ameriškega gospodarstva. Prav po njenem okusu, po njenih potrebah in njenih željah 6e ravna ogromni aparat ameriške produkcije. Florence zasluži okrog 50 dolarjev na teden. Prav ona in tisoče njenih sovrstnlc pa obračajo milijarde, ki dr*3 ameriško gospodarstvo in ameriški narod pri življenju. Najuspešnejša poklicna Američanka — štev. 4 — pa ni lastnica, ampak uslužbenka. Prav navadna uslužbenka: Dolly Edwardsova Je nekakšna conferencierka v večjem hotelu v Novem Orleansu. Na teden zasluži okrog 120 dolarjev, torej več ko povprečni univerzitetni profesor. Ta denar se pa njenemu podjetju po njenih zaslugah bogato obrestuje. Dolly Edwardsova namreč prodaja nekaj, kar v Ameriki na moč cenijo in'izvrstno plačujejo: .ozračje'. Henry Ford je nekoč dejal: »Ozračje je pol uspeha v trgovskem življenju <. Miss Dolly Edwarsova zna s sigurnostjo mesečnice svojim gostom postreči s pravimi prostori. Dobro ve, kateri prijateljski zakonski pari bodo še danes prišli v hotel in kateri znani in priljubljeni, zabavni samci bodo po večerji v klubu še skočili v hotel na coctail ali dva. Jedilnik zna Doli? brati na prav svojstven, čudovito ljubek način, in za vse želje gostov glede coctailov in drugih pijač ima sijajno razumevanje. In ona? Ne, hvala, ona ne pije. Biti moraš že imenitno poučen o skrivnostih Novega Orleansa, ako zveš, da Je miss Dolly prav za prav misis, namreč poročena in mati dveh otrok, ki že hodita v šolo. V pogodbi se je pa izrecno obvezala, da ne bo nikoli gostom govorila o svojem zasebnem življenju. Zakotna sreča namreč ne spada v hotelsko .ozračje'. Sicer pa Dolly govori z vsakim in o vsem. Videla je vsak film, ki so ga vrteli v Novem Orleansu, za ženske ima prav posebne toaletne skrivnosti, samo na uho, za moške pa celo svoje osebno mnenje o predsedniku Rooseveltu. Sicer ne stanovitno in izrazito mnenje, kajti nekateri gostje so za Roosevelta, drugi pa proti Rooseveltu. Miss Dolly mora pa vselej pritrditi-In prav zato podjetje njene vrednosti ne more preplačati, njena privlačnost je neprecenljiva, kajti tudi v Ameriki, kakor povsod, imajo največ uspeha ženske, ki znajo poslušati. »Ali te ni sram, da tako majhen ie Kadiš?« mi ne govorite, ie pet let se *ušam odvaditi«. (Ric et Rac) »Očka, ali je to tvoj prvi bolnik?« (Politilcen) Tatvine premoga na beograjski železniški postaji Beograd, junija, beograjski železniški postaji so “‘topili drzno tatvino državnega pre-v'^ga. Družba spretno organiziranih ie‘Pzmških uslužbencev je v zadnjem 88U predala nad pol milijona kg pre-',lcga in tako oškodovala državo za “va milijona dinarjev. Svoje delo je ”{>ravljala že dalj časa in Beograj-Canj pričakujejo še marsikakšno sen-2acionalno odkritje. Železničarji so pozimi hodili zaman f„uPOvat premog v železniško skladi-liei kjer bi ga plačali po režijski ce-?*• Skladiščnih Vukašin Mirkovič jih 1° zmerom odganjal z izgovorom, da še nimajo. Stakšnimi odgovori so se železničarji vračali k svojim družinam, ki so 10l|ia prezebale poleg mrzle peči. Na lePeni so pa začeli ljudje šepetati, da Veviv> skladiščnik Mirkovič zida velijo hišo. Takoj se jim je posvetilo, cla si je denar mogel pridobiti Ie s Poneverbami premoga. Železniška komisija ga je odtlej na skrivaj nad-*orovala. Ko je zasledila prvo tatvi-J« prijela Mirkoviča in zaslišala 'tjč drugih železničarjev. Vukašin j? ki Priznal svoje poneverbe, drugi j’btoženei pa 6vojo krivdo zanikajo. 1 dicija je prijela tudi trgovca s pre-niogom Milorada Stankoviča, ki je od e‘eParskih železničarjev kupoval premog in ga prodajal dalje. Filmanje »Bele jahte« Zagreb, junij Znano dramo g. Milama Begoviča ^Ameriška jahta v splitskem pristanišču« bodo kmalu videli v vseh ev-r°l«kih kinih pod naslovom »Bela j^hta«. v režiji g. Broma bo novi film 'ilina-1 češki »Sun-filmi. Glavno vlo-v filmu igra slavni praški igralec £vonimir Rogoz. Notranje prizore so l" fiiniali v Pragi, še ta mesec bo pa Prispela filmska družba pod režiserjevim vodstvom v Split. Omenjeno "hnsko podjetje je najelo krasno jah-z njo bo objadralo naše najlepše dalmatinske kraje in jih filmalo za Potrebne prizore v filmu, prav tako b« kajpak fotografiralo ves Split z 'Semi podrobnostmi, da bodo Begovi-evo delo čim lepše predstavili. Uprava podjetja je prosila g. Begoviča, da 1 prisostvoval filmanju v Dalmaciji 111 jim s svojini poznavanjem dajal Potrebna navodila. G. Begovič se je Prošnji odzval. »ozdanji filmi, ki so jih tujci filiali pri nas, se niso bogve kako obnesli. Ta film bo imel pa poleg ve-bke kulturne vrednosti tudi ogromen _l,fistii'ni pomen za našo državo. Go-sPod Begovič bo izbral vse resnično, nj*ilepše in naj privlačnejše na nasi ??ali, kjer se odigrava prekrasna vse-‘lna njegove >Bele jahlei, ki so jo Heogradu igrali že sedemdesetkrat, v Zagrebu 2.r>krat in že večkrat po v«eh jugoslovenskih in mnogih dru-fiih evropskih gledališčih. 16 »očenašev« je napisal na poštno znamko v 48 minutah Novi Sad, junija. Letalski podnareduik Vlada Pavlo-i(, uslužben v Novem Sadu, je pravi čarovnike v drobnopisu. Pavlovič, ki hkrati izvrsten športnik in znan ‘abkoa!let, se peča s kaj nenavadnim športom — če ga smemo tako imenovati. Pavlovič je strokovnjak za drobno-pis. Na znamko veliko 24/20 mm je napisal 16 »očenašev«, svoj poklic, ime, priimek in bivališče. To se nam zdi preprosto, če pa natanko premislimo, da gre za čisto majhno površino 480 nun, na drugi strani pa tekst, ki ima 3383 črk — šele sprevidimo, kolikšna spretnost je za to potrebna. G. Pavlovič je natančno izračunal: tekst IG »očenašev :, podpis, poklic in bivališče imajo 822 besed, to je 3383 črk. Drobnopisni strokovnjak piše vse to z navadnim peresom in prostimi očmi. To pa ni njegovo prvo delo in se pripravlja na še težje: na navadni dopisnici misli napisali 599 »očenašev«, ki obsegajo 30.791 besed ali 132.711 črk. Prvi tekst na poštni znamki je napisal v 48 minutah — za dopisnico pa še ne ve, koliko časa bo potreboval. Pavlovič trdi, da je s tem svojim delom potolkel vse dozdanje rekorde v drobnopisu. Kdor ne verjame, naj poskusi! Najboljši prijatelj ga je ubil Niš, junija. Pred 70dnevi je na skrivnosten način izginil sluga Cerkvenega sodišča v Nišu 40 letni Andro Stankovič. Njegovo truplo so našli ob Moravi v bližini Niša. Najprej so mislili, da je Andro izvršil samomor, toda nobena okoliščina ni potrjevala tega suma. Uvedli eo' preiskavo, ker 60 začeli sumničiti, da; je Andra nekdo ubil. ; Zdaj vedo, da je Andra spravil s! sveta njegov prijatelj, sluga na istem; sedišču, 26letni Kamenko Mandič si svojim bratrancem Gavriloru Petrovi-; čem. Kamenko je bil pokojnikov ne-; razdražljivi prijatelj; z Androm sta; tudi skupaj stanovala. ; Na veliki četrtek, ko je izginil, je; Andro odšel v Hipotekarno banko,; kjer je imel shranjenih okrog 9.000; dinarjev z namenom, da dvigne de-; nar. Od svojega prihranka je dvignil; 600 dinarjev. K(^ se je vrnil na sodi-; šče, je začel, ker je zapuščal službo, predajati stvari po inventarju svojemu prijatelju Kanietiku, Kamenka je zanimalo, kaj je Andro v banki počel, zalo mu je ta povedal, da je dvignil denar. Tedaj mu je Ka-menko predlagal, naj gre z njim v klet cerkvenega sodišča, ker mu je tudi tam moral Andro izročili nekaj stvari. Z njima je odšel tudi Gavrilo Petrovič Kamenkov bratranec. V kleti 6ta Kamenko in Gavrilo m lepem skočila na Andra. ga podrla na tla, potlej sta mu pa z robcem zamašila usta in ga zadušila. Nato sta ga še s sekiro tolkla po prsih. Ranjenko je mrtvemu Andru slekel obleko in mu odvzel hranilno knjižico in denar. Ko je Kamenko doma videl, da se je prevaral in da pokojni Andro iz banke ni dvignil vsega denarja, se je zbal, da ne bi odkrili njegovega zločina. V sobi, kjer je spal, je zakuril ogenj in sežgal Audrovo obleko in hranilno knjižico. Ker so oblasti ugotovile, da Andro ni izvršil samomora, je sum padel na Kamenka. Kamenka in njegovega bratranca so odvedli na lice mesta, kjer so našli Audrovo truplo in tu je Kamenko priznal svoje dejanje. Mirno je pripovedoval, kako je truplo zakopal, in kako ga je čez 40 dni vrgel v reko. Gavrilo pa stalno zanika soudeležbo pri umoru. Kamenko in Gavrilo v zaporu čakata kazni. SOkilovatno radijsko oddajno postajo v Ljubljani bo zgradila Prosvetna zveza na svoje stroške po pogodbi s poštnim ministrstvom. Hkrati bo Uidi Maribor dobil 5kilovatno relejno postajo. Staro ljubljansko postajo bo prevzela država. Avtobus i 32 izletniki se je prevrnil na cesti med Velenjem in Mislinjeni. Umaknil se je motociklistu Marku Novaku iz Šoštanja na rob ceste. Pri tem se je pa cestni rob pod težo avtobusa udrl in avtobus se je zvrnil na travnik. Smrtne žrtve na srečo ni bilo nobene, več potnikov se je pa porezalo ob razbitih šipah. Žrtev tihotapeev je postal trošarin-ski uradnik Vitomir Nikolič iz Beograda. Na Avalski cesti v Beogradu jih je zasačil pri tihotapljenju vina, pa so ga smrtno nevarno ranili. Brezsrčne tihotapce so že prijeli, ker jih je spoznal ede;n izmed Nikoličevih prijateljev. Holandci so premagali Jugoslavijo v nogometni tekmi v Beogradu z rezultatom 4 :1. Takšnega poraza pač nismo pričakovali po tako uspešnih tekmah z Anglijo in Italijo. Prvenstvo na juniorski državni kolesarski tekmi si je priboril Ljubljančan Jože Gregorič. Juniorji so tekmovali na cesti Stenjevac—Brežice. Slovenski kolesarji so se tudi na tej tekmi dobro izkazali, kajti drugo mesto je zasedel Celjan Planinšek, tretje pa Vrhničan Štirn. ***** Odkritje spomenika Viteškemu kralju V nedeljo, dne 18. t. in. odkrijejo Trbovlje zraven Sokolskega doma spomenik Viteškemu kralju Aleksa n dru I. Zedinitelju. Spomenik predstavlja pokojnega kralja v velikosti 215 eni, oblečenega v generalsko uniformo. V teku so velike priprave za to slovesnost in Trbovlje pričakujejo precejšen obisk. Dovoljena je polovična vožnja, na pošti bodo pa žigosali znamke 6 posebnim fdečim žigom. Udeležite se nedeljske svečanosti v Trbovljah. Trboveljčani vas iskreno vabijo! Gasilski kongres bo v Ljubljani v dneh od 13. do 15. avgusta pod pokroviteljstvom kraljeviča Tomislava, ki je že pokrovitelj gasilske organizacije v naši državi sploh. Ob kongresu bo tudi velika loterija. Njeno žrebanje bo 16. avgusta. Srečke 60 po 10 dinarjev. Društvo slovanskih emigrantov so ustanovili v Beogradu. Skrbelo bo za ' gmotno in moralno pomoč slovanskim emigrantom in bo zanje skušalo ustanoviti primerne kolonije. Člani združenja lahko postanejo vsi emigranti slovanske narodnosti in vsi jugoslovanski državljani. Direktno zrakoplovno poštno zvezo je uvedlo naše poštno ministrstvo med Jugoslavijo in Severno Ameriko. Vse pošiljke morajo biti opremljene z napisom »Zrakoplovna proga Francija— Severna Amerika!, ker vzdržuje Francija zvezo z Newyorkom in jih je treba oddati pri pošti Zemun a na beograjskem letališču. Ce ve,c{a*ntU ati ut Te dni je v Derventi v Bosni umrl 80letni Persa Cerič, ki se je vse dolgo življenje izdajal za žensko. Imel je. tudi povsem ženski poklic — bil je izvrstna kuharica. Njegovim gospodinjam se še sanjalo ni, da imajo kuharico moškega spola. Zdaj po njegovi smrti, ko je njegova skrivnost prišla na dan, menda še verjeti ne bodo mogle, da so imele ku-harieo-moškega. * Zdravniška znanost je dobila novo napravo. Poleg naprav za merjenje krvnega pritiska in srčnega utripa je nekdo iznašel tudi pripravo za merjenje bolnikove razburjenosti. Z novo napravo merijo tudi razburjenje, ki ga povzroči mlademu dekletu vroč in strasten poljub. Vprašanje je, ali aparat kaže tudi, ali je ljubezen iskrena. * Najbolj eksotičen jedilnik na svetu so pripravili v Parizu za banket »Društva za aklimatizacijo*. Najpreje bodo prinesli na mizo japonsko kašo iz ribjih plavuti, potlej kitajske morske rake, pražena nojeva jajca in pražene morske rože. Potem bodo prišle na vrsto ribice iz Konga, krokodilji zrezki in divji kitajski prašički. Kot slaščico pa bodo servirali sladoled iz rdečih paradižnikov in kitajske orehe. V neki boljši kavami v Budimpešti preseneti marsikakšnega gosta glas pajtagaja, ki v francoskem jeziku kriči: >Moje življenje, moje življenje/« Kajpak se gosti kar gnetejo okrog papagajevega last>ii Im, ki jim pripoveduje zgodbo o svojem papagaju. Papagaj je bil namreč last neke dvome dame francoske, cesarice Marije Antoinette in je preživel f rancosko revolucijo. Zapomnil si je obupne besede svoje gospodarice, ki je v smrtnem strahu med revolucijo klicala na pomoč. Dobra reklama, bodo rekli skeptiki. Trčila sta tovorni avtomobil s 551 ljudmi in osebni avto mariborskega! primarija g. Benčana na cesti skozi] Slivnico. Nesreča se je pripetila na] ovinku in ne zadene krivda ne dr.] Benčana, ne šoferja tovornega avto-] mobila. Vseh 55 ljudi je padlo iz; tovornega avtomobila in se pobilo,; neki tSletni fant je bil pa pri priči; mrtev. J Svoj 36. rojstni dan je pretekli te-J den praznovala Nj. Vis. kneginja Olga.; V dvorski kapeli na Dedinju je bila; služba božja in zahvalna molitev. Pri; službi božji je bila navzočna kraljev-; ska rodbina, dvorne dame in drugij dostojanstveniki. *! Jadranski stražarji so se zbrali pre-; tekli ponedeljek v Ljubljani na 17.1 redni oblastni skupščini in polagali; letne obračune svojega dela. Skupščino; je vodil društveni predsednik g. Otmar: Pirkmajer. V govoru je podal delo; uprave v preteklem letu. JS hoče mla-i dino naučiti ljubiti naše morje. De-! lati moramo na to, da bomo dobili! železnico do njega in avtomobilsko! cesto in 6e tako gospodarsko dvignili.! Obrtniški zastopniki iz vse Slove-! nije so se zbrali pretekli ponedeljek! v Ljubljani na 17. rednem občnem! zl>oru Zveze obrtnih društev za drav-! sko banovino. Govorniki so razmolri-! vali zdanji težak položaj obrtništva in! potrebno izboljšanje. Obrtniki v drav-] ski banovini prispevajo za skupno] zlMjrnico v obliki doklade in taks] 296.622 dinarjev, izdatki v korist obrt-] nikov pa znašajo okrog 656.570 dinarjev. Potrebno bi bilo izdati uredbo o minimalnih cenah in pobijati šuš-marstvo. Izvedba teh predlogov bi pripomogla k izboljšanju našega obrtni-] štva. Zaradi strankarstva se je začela : med obrtniki agitacija za ločeno zbornico, vendar se obrtniki boje ustano-1 vitve nove zbornice, da bi si ne nakopali na ramena novih bremen. Osebne vesti Valvasorjev dom je odprla kranjska podružnica SPD pod Stolom. Doni so postavili v višini 1180 metrov. Je krasna enonadstropna hiša z lepo urejenimi sobami. Novi dom bo služil zlasti ljubiteljem srednjegorskih tur za idealno zatočišče. Sijajno zmago so dosegli celjski ša-histi preteklo nedeljo nad zagrebškimi šahisti v Celju. ŠK Celje je z zmago nad ŠK Ljubljana poslal prvak Slovenije. Odlične zagrebške šahiste je premagal z rezultatom 6:5. Ob rojstnem dnevu Nj. Vis. kneginje Olge je poslal ban dravske banovine dr. Natlačen kneginji Olgi brzojavko s tole vsebino: >Povodom rojstnega dne izrekam Vašemu kr. Viso-čanstvu najlepše čestitke in najboljše želje v svojem in v imenu prebivalstva poverjene mi banovine, zagotavljajoč Vas obenem popolne udanosti.c PAZITE NA NAPIS Proizvodi: Union, Zagreb Poročili so se: V Ljubljani: g. Bogo Šramel, ekonom Higienskega zavoda, in gdč. Romana Legiševa iz Sesljaiva; g. inž. Alojz Gregorič, tehnični vodja mariborske tekstilne tvor-uice, in gdč. Ema Krajčeva. V M a riboru: g. Milan Komareto, major v pok., in gdč. Clelia pleni. Fodor-jeva iz Zagreba. V Trbovljah: Franjo Mužina. dri uradnik iz Zagre-. Iva, in gdč .Dragica Feštajnova iz Tr-! bovelj. V Laporju na Dol.: go-! spod Ivan Kaukler, iu gdč. Alojzija: Uršičeva. V Št. liju pod Turjakom: g. Alojzij Jaš, gozdar, in gdč. Angela Treljakova, uradnica davčne uprave v Slovenjgradcu. — Obilno sreče! Umrli so: V Ljubljani: Franc Dedek, stavbenik; Ivan Ločniškar, žel. upokojenec; Srečko Bekš, uradnik v vevški tvomici papirja; Janez Zorman, miz. mojster; Srečko Gruntar: Ciril Belič, dijak IV. razr. klasične giniu.; 82 letna Antonija Orehkova. roj. Gabrovškova; Anion Smerdelj, strok, učitelj v pok. V Mariboru: 33 letna Ana Zimova:- 56 letni Anton Holc, pisarniški oficial pri drž. tožilstvu v Mariboru; Kristina Pavletiče-va, žena mariborskega polic, agenta; Viktor Koren, velepos. V Celju; 37 letna Marija Zupančeva, žena prog. čuvaja iz Zid. mosta; Josip Pristov-šek, pasar. V Beogradu; Joško Kos, referent za meščanske šole pri prosvetnem ministrstvu. V Zagrebu: 42letni Karel Hermann, trg. iz Celja. Na Planini pri Sevnici: Marija Mulleyeva. V Dol. Logatcu: 81 letni Artur Serini. V H i m s k i h Toplicah: Anton Olet, pek. mojster in hiš. pos. V Starem trgu: 68 letni Pavel Karner, pos. in gostilničar. V Kranjski gori: Alojzij Peterman, žel. upokojenec in pos. V Braslovčah: Mihael Ma-rovt, pos. — Naše iskreno sožalje! Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Ne razume . . . Bil sem priča dogodku v naši severni metropoli, ki zasluži da ga zve tudi širša slovenska javnost. K linici oddelka za shranjevanje zavojev pride gospod z listkom sa dvig zavoja in vpraša službujočega uradnika v nemškem jeziku, če lahko dobi zavoj. Uradnik pregleda list in mu pove, da bo dobil zavoj v kolodvorski pošti. Gospod se dela ko da ga ne razume in ponovno vpraša: »Ich verstehe Sie nicht! Wo bekomme ich den Paket?* Ko mu uradnik nato ponovno raztolmači, n to pot v nemškem jeziku, se dotični gospod obrne in malomarno zamahne s roko, rekoč: »Aha, to je na kolodvoru! H vala lepa /c In gre... In ta človek že leta in leta je naš kruh?! J. J. Obzirnost Po daljšem trudu, da bi našli prostor, sva prišli z mamo v vagon, bil je to gotovo že deseti. Tedaj se nama je tole zgodilo: Na štirisedežnem prostoru je sedela neka »damica«. Na mamino vprašanje, če je dovoljeno prisesti, je odgovorila: »Ne, zasedeno je za brata in mamo. Drugo pa potrebujem za svojo prtljago.« Mama in brat sta pa sedela v večjem oddelku. Tako so ti trije ljudje zasedli šest prostorov. Ko je pa moja mama kljub temu sedla na četrti prostor, je ta »damica« pričela kričati, da je to nesramnost ! Malo več obzirnosti in malo manj egoizma. Ito Svojih staršev ne pozna Imela sem prijateljico, ki je bila ] doma s kmetov. Zelo dobro sva se ! razumeli. Peljali sva se v drugem razredu brzovlaka. Govorili sta o vseh mogočih stvareh in med drugim mi je tudi povedala, da se pelje njena mati v tretjem razredu. Vstopil je sprevodnik, kateremu je izročila tudi vozno karto za svojo mater, toda rekla je pa povsem drugače: »Prosim, ti je listek za mojo služkinjo, ki se pelje v tretjem razredu.« Vstala sem in odšla v drugi oddelek, kajti gnusilo se mi je to dekle, ki noče poznati svoje matere, ki je stara in nadložna, kajti dala je vse do zadnje pare, da je lahko svojo nadobudno gospodično hčerko izšolala. študentka. Moderne kristjanke Kakor povsod in vsako leto, tako imamo tudi pri nas pred Vnebohodom tri dni prošnje procesije. Ko se jfe vila skozi mesto dolga procesija z g. župnikom v sredi, ki je glasno molil rožni venec, sta vstopili v procesijo dve moderni dami, komaj nekaj vrst za župnikom. Takoj se je razvil med njima živahen pogovor in glasen smeh. To se je nadaljevalo med celo pol ure trajajočo procesijo k neki podružni cerkvi. Nič ju ni motilo, da so ljudje, pred in za njima molili, in se upravičeno jezili nad njima. Pred cerkvico sta se pa obrnili in šli namesto«k sv. maši, nazaj domov. Ali ne bi mogle takšne moderne kristjanke kam drugam na sprehod, da se pogovorita, ne pa med procesijo tako rekoč zasmehovat druge, ki molijo? S. y-y ■/.■■■' v.,.-:.;-:-;---x.: j* : g« potrebovalo Po katastrofi angleške podmornice: kapitan Oram, ki so ga zadušnici za žrtve potopljene »Thetide« (na levi). Na desni: čencev na poti k zadušnici. V sredi rminonosec »Hebe« s sort na istem mestu, kjer se je p< Nenavadni zakoni Drugi kraji, druge navade... luuijvioai p*** * t'«* pimuu ivi mja in tvi aijiuc v TVaMnugMJil, X\a levi Krili j jurij in predsednik Roosevelt, na desni Mrs. Rooseveltova in kraljica Elizabeta. K angleški podmorniški katastron^Slikakaž^podmornico^i^j^skoraj navpično stala v vodi in je bila s Kljunom 22 metrov zarita v blato. 1) zaloga kuriva ;> 2) motorji; 3) ventili za črpanje vode; 4) posode s stisnjenim zrakom; 5) nadzorovalni prostor; 6) poveljniški mostiček; 7) periskopi; 8) akumulatorji, ki sc v njih ob dotiku z morsko vodo razvijajo strupeni klorovi plini; 9) rešilna kabina, od koder so se trije možje rešili z rešilnimi pasovi; 10) torpedne cevi. Nezakonska mati je ukradla tujega otroka Filadelfija, junija. Filadelfijski listi so te dni poročali o senzacionalni tatvini, ki spominja na razburljive gangstrske filme. Neka nesrečna 2lletna nezakonska mati je hotela rešiti mučen položaj, ki je vam j zabredla; ukradla je tuje dete in s tem zbudila v Filadelfiji pravo senzacijo. Beatrica Boodova je v začetku tega leta povila nezakonskega otroka, ki ji je pa že čez tri mesece umrl. Nesrečna Beatrica je začela na moč prigovar- jati otrokovemu očetu, naj se z njo poroči. Kajpak se Vnu ni upala povedati, da je otrok umrl. Po dolgotrajnem prigovarjanju se je prijatelj vendarle odločil zanjo. Hotel je tudi videti svojega sina. šele takrat so nastopile komplikacije. Nesrečna mati je dobro vedela, da je oče ne bo vzel brez otroka. Nekaj dni je premišljevala, naposled se je pa odločila,* da bo ukradla tujega otroka. Rečeno, storjeno. Tatvino je izvršila v nekem parku in je otroka že drugi dan pokazala svojemu prijatelju, ki je bil na moč ganjen ob prvem s »svojim« siirom. 2e isti dan so pa prišle še druge neprijetnosti. Dete se je namreč rodilo s sedmimi meseci, zato je posebne nege in hrane. Prava otrokova mati je zato po radiu povedala tistemu, ki je vzel njenega otroka, kako ga je treba hraniti. Beatrica je takoj odšla v lekarno in kupila vse potrebno za ubogega črvička. Medtem je pa policija tudi obvestila vse lekarne in prijela nesrečno tatico. Nekoliko kasneje so aretirali tudi njenega prijatelja, ki je sedel v nekem parku z otrokom v naročju. Otrokovi pravi starši so storili vse, da bi omilili nesrečni materi kazen, ki jo čaka zaradi ts tatvine. Filmske zvezde in materinstvo HoIlywoo3, jucija. Filmski strokovnjaki so dolgo trdili, da dobra filmska igralka ne sme biti ne poročena in ne mati, češ da potlej izgubi svojo lepoto in ljubkost. Tudi ameriško filmsko občinstvo je pod vplivom takšnega mnenja dolgo živelo v tej napačni veri. Počasi se je pa le pričel okus ameriške filmske publike kristalizirati. Američani so pričeli razumevati, da filmska igralka, dekle, ali pa pogosto skoraj še otrok, v filmu ne more popolnoma življenjsko resnično ustvarjati vlogo kakšne žene ali matere, če tega sama ni doživela. Zdaj je pa to mnenje filmskega občinstva prodrlo tudi že v filmske študije. Zdaj je čas za spreminjanje nesmiselnih pogodb, ki se po njih filmske igralke niso smele poročiti in ne imeti otrok. Le malo je bilo tako energičnih, da so si zaradi ljubezni drznile prelomiti takšno pogodbo. Zdaj so pa sestavili celo nekakšno statistiko, kjer s številkami dokazujejo, da so poročene filmske igralke in matere neprimerno ljubkejše v filmu in da bolje igrajo kakor dekleta. Častni izjemi sta samo Greta Garbo in Betta Davisova. Med poročenimi ženami in materami so najslavnejše igralke: Norma Shea-rerjeva, Virginija Bruceova, Joan Ben-nettova, Joan Blondellova, Dolores Co-stellova, Margaret Sullivanova, Mary Astorjeva, Marlena Dietrichova in Helena Hayesova, Vranec namesto Šarca Berlin, junija. V vasi Prignitzu na Mekler.burškem je te dni neki kmet nekaj prav nenavadnega doživel. Okrog dva jset let je imel konja Šarca, letos ga je pa prodal vaškemu mešetarju; ta je gospodarju obljubil, da bo staro žival koj zaklal, ker tako ni več za nobeno rabo. Mesec dni nato, ko je imel kmet že novega konja, je pa neko jutro v hlevu zagledal pri jaslih kar dva konja.1 Tistega, ki ga je pred kratkim kupil | in še enega, vranca. Ko si je vranca pobliže ogledal, je spoznal v njem svoje staro, a zvesto kljuse, samo pobarvano s črno barvo. Pozneje so zadevo pojasnili cigani. Ti so od mešetarja konja kupili in ga pobarvali, hoteč ga pri prvi priložnosti dobro prodati. Slučajno so pa potovali mimo vasi, kjer živi nekdanji konjev gospodar. Zvesta žival se je ponoči odtrgala od jasli in našla domov v hlev. Los plava sredi pristanišča Riga, junija. V pristanišču Rigi na Letonskem so imeli te dni kaj nenavadnega gosta. S severa je do ondod priplaval mlad, čvrst los, žival, ki je tudi v tam- Juen-Pin Kven, voditelj kitajske ženske čete, ki se v južni Kitajski bori proti Japoncem. kajšnjih krajih že precej redka. Neskrbno je plaval po pristanišču, ne glede na ogromen ladijski promet. Ko so ga hoteli ladijski delavci ujeti, je zašel v sredo toka, od ondod se je pa hotel rešiti na sosednji breg. Vendar se mu ni posrečilo splezati na breg, kajti povsod je breg obzidan in zelo strm; ob njih je žival vse znova in znova zdrsnila v vodo. Naposled je los spet zašel v močni tok reke Diine in ušel svojim zasledovalcem. Prvi ugriz psa ne velja Newyork, junija. Senat države Newyork je odločil, da pes še ne velja za popadljivega, če je samo enkrat napadel človeka. Pismonoše, ki jih je ta ali oni pes samo enkrat ugriznil, še ne smejo zahtevati od njegovega gospodarja, naj žival odstrani. Senat se je pri tej odredbi ravnal po nekem starem zakonu, ki pravi, da pes še ne sme veljati za popadljivega, če samo enkrat napade. Ce se pa to zgodi dvakrat, je zadeva kajpak takoj drugačna. Za pse je morda takšen zakon čisto upravičen, za pismonoše z raztrganimi hlačami in za njihove žene, ki morajo te hlače zastonj šivati, pa zanesljivo ni... Trgovina brez robe London, junija. Točno ob osmih odpre Mr. Rihard George Wild železne oknice svoje trgovine v mestu Twickenhamu, na Angleškem. Tudi vrata odpre na stežaj, potlej se pa vsede za prodajno mizo, si prižge pipo, vzame v roko časopis in se zatopi v branje. Pred trgovino se pa ustavljajo ljudje, strme v prazne izložbe in v prazne predale in majejo z glavo. Le malo jih je, ki bi razumeli, zakaj je ta trgovina prazna. Nobene robe ni v njej, ne na policah, ne v izložbah, ne na prodajni mizi in tudi ne v predalih. Stene so prazne in v blagajni ni niti dinarja. Lastnik trgovine pa meni nič tebi nič sedi za prodajno mizo in bere dnevne novice. Raznim radovednežem pojasnjuje gospod Wild svoje čudaštvo takole: »Lokal za trgovino mi je zelo všeč, fcato sem ga najel. Nimam pa še do-Toljenja, da bi trgovino odprl in kaj prodajal. To dovoljenje bom prejel v nekaj tednih. Da ne bi lokala oddali, sem ga rajši takoj najel in ves dan presedim v njem. Hkrati se pa tudi še nisem odločil, kakšno robo bom prodajal: manufakturo ali galanterijo, klobuke ali dežnike, navdušujem se j>a tudi za delikateso.« Možak je pa — to mu moramo priznati — že pokazal, da bo dober trgovec, saj je s prazno trgovino dosegel, da govore ljudje o njem in njegovi robi po vsej angleški grofiji Surreyu. Te dni je pa prišel glas o njem celo v londonske časopise, ki bodo že poskrbeli za reklamo, ne da bi mu bilo treba kaj plačati zanjo. rešili iz podmornice, na poti v Portsmouth k rešeni kurjač Arnold z dvema vdovama ponesre-s sorodniki ponesrečencev med zadušnico, ki so jo opravili se je podmornica potopila. Newyork, junija. Zakonodajalci so se že od nekdaj zelo zanimali za obleko. Kuba ima na primer odredbo, po .kateri pride vsakdo, ki se brez klobuka ali pokrivala sploh prikaže na ulici, za k^zen za nekaj drni za zapahe. Na Portugalskem pa nič manj strogo ne postopajo z ljudmi, ki hodijo okrog brez čevljev. Celo v današnjem vojnem času kitajska vlada čuječno bdi nad žensko obleko. Kitajke namreč ne smejo nositi prerezanih oblek in vsa krila morajo biti tako dolga, da pokrijejo kolena. V Singapurju so pa zelo občutljivi za pobarvane lase in druge ponaredbe matere narave. Vneto stikajo za ženskami s slamnatobelimi lasmi in za moškimi z lasuljami in jih brez usmiljenja vtaknejo za zapah, če jih le iztaknejo. Zakonodajalci si pa ne belijo glave samo z obleko in človekovo pojavo sploh, temveč jim niso všeč še marsikatere druge reči. V državi 'Tennesee je prepovedano vsakršno razpravljanje o Darwinovi razvojni teoriji. Neka komisija, ki ima nalogo pregledovati šolske knjige, je v ta namen prepovedala vse tiste knjige, ki imajo kdaj natisnjeno besedo »razvoj«. Dalje kakor je šla pa vas Bond-field v državi Illinois v Združenih državah, pa v zakonodajnem pogledu ne moremo iti: tukaj so namreč prepovedani vsi kini, plesne dvorane, biljardne igralnice, točilnice alkohola in sploh vse, kar človeka zabava. Zato pa vas Bondfield uživa sloves najne-dolžnejšega ameriškega kraja. Tudi si ne mroemo misliti, da so danes na svetu kraji, kjer so avtomobili z zakonom prepovedani. In vendar to v Združenih državah velja za nekatere indijanske naselbine. Značilna je tudi prepoved v državi Ohio, kjer možje svojim ženam ne smejo dovoliti, da bi stanovale v prevoznem avtomobilu. S tem postane namreč zakon neveljaven, ker »nobena žena ne more potujoče karavane imenovati svoj dom«. Model za kip svobode Pisan življenjepis mlade francoske delavke iz Nancyja Mnogoštevilni obiskovalci svetovne razstave v Newyorku že od daleč zapazijo z ladje visoko žensko postavo, ** stoji z dvignjeno roko ob vhodu v Oulijonsko mesto. Ta največji spomenik na svetu, visok 110 metrov, kip svobode, ki ga po sdfcah poznajo skoraj po vsem svetu, “ha poteze in postavo neke Francozinje. Zenska, ki je njen obraz postal nesmrten, ovekovečen v tem kipu, je nnrrta v Alzaciji pred nekaj leti. Nje-smrti časopisi sploh niso omenili. .. mo nekaj vrstic je bilo v nekem nstu posvečeno tej nenavadni ženi. "a njenem grobu ni spomenika, toda ji je njen mož še v življenju postavil največji spomenik na svetu. Prikazen Avgnsta Bartoldija Malokdo ve za življenjsko pot te r^rske, prav pogosto se tudi prepirajo, je prav za prav bila. »Ime ji je ““o Jeanne in je bila doma iz Nan-®Wa,« menijo nekateri. »Bila je iz plemiške rodbine,« trdijo drugi. V resTiici je bila pa Jeanna Baynž , Pisierjeva, model kipa svobode, eno •d drugo. Bila je hči iz stare plemiške rodbine, ker je pa njen oče gmot-“0 propadel, je delala pri gospe Na-varrovi, modistki v Nancyju. Kakor druge delavke v modnem salonu je tudi ona tekala po ulicah z veliko »katlo za klobuke v roki. Ljubka in Pa je kaj hitro koračila, ne da bi se PfPedovala po neštetih pogledih moških j* Nancyja, ki so se ustavljali in gle-“ktt za njo. Njeno srce je prvič zadrhtelo šele tPdaj, ko se je na svatbi neke svoje Prijateljice spoznala z visokim, stasi-tim in lepim mladeničem. Bil je rez-Parski umetnik. Pisal se je Avgust drtoldi. Ves čas ni odtrgal svojega Počudovalnega pogleda od mladega dekleta. Izkoristil je prvo priložnost, ra ie z njo govoril in ji povedal, kako le lepa, in. jo poprosil, da bi mu bila Za model za neki kip, za kip, ki bo ^ečji od vseh antičnih kipov, višji kakor katedrala, kip, ki bo na daleč raz-, kazoval njeno lepoto. Ko ga je malaj •marina razočarana vprašala: ; »Torej samo zato, da bi vam bila; Sa model, ste prišli?«, ji je ves v ognju; odgovoril: ; »Ne samo zato Jeanne, temveč tudi; kato, ker vas ljubim!« ; In Jeanna je privolila, da mu bo; Pomagala k izpolnitvi njegovih sanj.; Bartoldi je že davno sanjal, da bo; Ustvaril velikanski ženski kip, ki se bo: Videl celo 30 kup daleč, ki bo vodil; ljudi in jim kazal pot. Ta kip si je Zamislil ob pouličnih bojih 1. 1851.; Tedaj je v hudi stiski upornikov zagledal o mraku žensko v beli obleki,: kako se je spenjala na barikade z bakljo v roki. Streli so žvižgali, ženska: fc Pa stala na barikadah in vzkli-: kaia; »Naprej vojaki svobode!« Strel jo je zadel in zgrudila se je Ba tla. Odtlej Bartoldi ni več pozabil te Prikazni. Odločil se je, da jo bo oveko-: Večil v kamnu, da bo napravil velikanski kip, ki bo predstavljal to žen-: 6ko in bo hkrati poosebljenje svobode. »Dolgo sem iskal nekoga, ki bi bil; Podoben tej prikazni,« je pripovedoval Bartoldi Jeanni, ko jo je peljal v svoj Pmetniški atelje. »In ko sem te za-Kledal v cerkvi, sem bil ves presenečen Pad tolikšno podobnostjo. V tistem trenutku sem se vate zaljubil, ker si zame najpopolnejša podoba lepote.« Pogosto se je polotila Jeanne malodušnost, vendar je bila srečna v svoji ljubezni. »Da Bartoldi ne ljubi v meni samo prikazen tiste ženske?« se je včasih plaho spraševala. Neuspeh Francosko-pruska vojna leta 1870. in poraz Francije so pretili Bartoldiju, da ne bo uresničil svojega velikega načrta. Toda Bartoldi ni klonil. »Obljubljam ti,« je dejal Jeanni, »da tvoj trud, ker mi služiš za model, ne bo zaman. Kip bom naredil, čeprav bova morala čakata deset let.« Res sta morala čakati nanj dolgih petnajst let. Bartoldijev poskus, da bi za svoj načrt pridobil ministra znanosti in umetnosti se ni posrečil. Vendar mu to ni vzelo poguma. Napotil se je v Ameriko, da bi za ustvaritev svoje zamisli pridobil Američane. Bartoldi je res hodel ponuditi svoj kip mestu Newyorku, in je hotel, da bi zanj prispevali Francija in Amerika. Francoska bi dala vse potrebno za kip, Amerika pa za podstavek. Kip naj bi bil simbol francosko-ameriške-ga prijateljstva. \y m Le zidar zna sezidati hiše* kakor more perilo čisto ofjfaK le dobro fniTo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto bela =peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo? "Le malo frudo - in perilo je snežno be[dj prijetno poduhteva in ostane dolgo trdrtov TERPFNTINOVO MILO trpela, odkar je zapustila Nancy in živela z njim v Parizu in mu pomagala pri ustvarjanju kipa, ko je živela brez denarja in razvedrila. Ko ji je Bartoldi skrušen priznal, da ima prav, če ga zdaj pusti, ko so vsi njegovi poskusi, da bi uresničil svoj načrt propadli, in ko nima več upanja na uspeh, se je Jeanna na lepem premislila. Odločno je zahtevala od Bartoldija, naj ne izgubi vere vase, Uspeh Naposled se jima je sreča nasmejala. Neki industrijec je ponudil Bartoldiju 100.000 frankov, to je okrog 147.000 dinarjev, drugi pa 50.000 frankov, to je okrog 73.500 dinarjev. V Ameriki so dovolili zbiranje prispevkov za ta kip. Tudi na Francoskem ni bilo nobenih ovir več. Bartoldi je začel delati kip. Ker ga je predsednik Grant zavrnil, se je Bartoldi vrnil na Francosko. Doma v Parizu ga je čakalo novo razočaranje: Jeanna je pobegnila. Naposled je izvedel, da spet dela v kro-jačnici v Nancyju. Po prvem objemu je Jeanna Bartoldija obsula z očitki. Očitala mu je, da ljubi v njej samo spomin na prikazen, da ni nikoli pomislil na pomanjkanje, ki ga je pre- naj spet dvigne glavo pokonci in dela. »Takoj se bova vrnila v Pariz in nadaljevala delo!« je vzkliknila Jeanna. In spet sta začela delati. Kadar je Bartoldi izgubil upanje, ga je Jeanna bodrila. »Obljubil si mi, da boš napravil kip, in sedaj moraš izpolniti svojo obljubo!« »Ko bom kp dokončal, se bova vzela,« je rekel Bartoldi svoji Jeanni, ki mu je šest let služila za model, delila z njim bedo in mu v vsem pomagala. Bartoldijeva mati je sinu branila to poroko. Vendar se Bartoldi za materino prepoved ni menil in je držal besedo. 28. oktobra leta 1886. so svečarno odkrili velikanski kip svobode, ki je s ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET Te dni so delali v Londonu veko statistiko in so pri tej priložnosti iz arhivov angleškega delavskega ministrstva dognali, da živi na Angleškem nič več in nič manj ko 1,00.000 ljudi, ki se pišejo Smith, Smithom se torej ni dobro zameriti, ker imajo tako veliko sorodstvo... * Bajkalsko jezero na Ruskem, veliko sladkovodno jezero v notranjosti dežele, je edino jezero na svetu, ki v njem še žive morski psi. Dognali so, da so se zaredile živali v tem jezeru še tedaj, ko je bilo jezero zvezano z morjem. • Kako visoko letajo ptiči? Najviše se vzpne škrjanček pri svoji ,visoki pesmi‘ nad poljem in sicer pogosto več ko 11,00 metrov visoko. Navadno pa pojejo škrjančki okrog 200 metrov nad zemljo in tudi ostale ptice le redko letajo više po 1000 metrov, kar je za naše pojme še zmerom vrtoglava višina, • Neki deček, ki je v Southendu na Angleškem te dni vrgel en penny v teleskop, je s tem rešil življenje dvema človekoma. Naravnal je namreč teleskop tako srečno na morje, da je zagledal v njem dva človeka, ki sta se v daljavi borila z valovi in oklepala prevrnjenega čolniča. Brodolomcema so kajpak takoj poslali na pomoč reševalni motorni čoln in so oba rešili. Polži spadajo nedvomno med naj-odpornejše živali na svetu. Kakor je znano, mora polž živeti v vlagi, vlaga mu je namreč za življenje neob-hodno potrebna. Polži žive pa tudi v predelih, kjer je ozračje takšno, da za kratkimi vlažnimi dobami nastopi dolga suša. Tedaj se polž zapre v svojo hišico in se zbudi šele tedaj, kadar je zemlja spet polna vlage. Polži v južni Kaliforniji so bili zaprti v hišah tudi šest let, potlej so pa spet zlezli na plan in so bili prav tako čvrsti ko tedaj, ko so se zaprli. Zelo zanimivo je, da so se neke vrste polži iz obrobja afriških puščav po petletnem spanju prebudili v Brit-skem muzeju na policah, že opremljeni z lističi in številkami. * Amerika je dežela čudes, ki se jim mi Evropci še zmerom ne moremo dovolj načuditi. V Ameriki imajo silno radi superlative. Tam je vse največje, najmanjše, najlepše, najdražje, n:.cenejše, najnenavadnejše. Tako; imajo v Ameriki najmanjše gledali-; šče na svetu, in sicer v tretji Ave-; niji Ne\vyorka. Vanj gre vsega samo; 25 gledalcev. Oder je pa narobe do-; volj velik za klasične tragedije. To; gledališče dajejo v najem raznim za-; sebnim družbam, ki so dovolj boga-; te, da si lahko najamejo celo gleda-; lišče z igralci vred. : * < Španska državljanska vojna je kon-; čana, namesto raznih novic o neres-' ničnih zmagah te ali one stranke, naj' vam pa postrežemo z nekaterimi zgo-\ dovinskimi in folklorističnimi zanimi-; vostmi. V Španiji je še 5% prebi-\ valstva nepismenih. Sevilla je najbolj; vroče mesto v Evropi. Slavni španski; slikar Goya je bil v svoji mladosti; torero. Pravijo, da je tudi Karel V.; sem in tja stopil v areno, ne samo; kot vladar,, ampak tudi kot bikoborec.; Tudi španski narodni junak Cid ni, zaničeval te zabave. Baski, ki žive; tostran in onstran Pirenej, so men-', da najstarejši narod na svetu, tako; so vsaj ugotovili nekateri učenjaki.', Pravijo, da so prišli izpod Kavkaza', ali pa z obale Kaspiškega morja.', Njihov jezik je res zelo podoben narečju Čerkezov. podstavkom vred visok 110 metrov. I Deset tisoč gostov so povabili na to svečanost. Tudi Bartoldi se je udeležil odkritja svojega kipa in je stal na častni tribuni, držeč za roko svojo mlado ženo, neko Kanadčanko, ki ae je z njo oženil v Ameriki, kakor so govorili ljudje. Toda ta Kanadčanka jo bila njegova zvesta Jeanna. Pravljico o Kanadčanki si je pa izmislil Bartoldi sam zaradi svoje matere, ki vse do svoje smrti ni vedela, kdo je bila njena snaha. »Tako sem srečna draga Jeanna, da vas je moj sin srečal v Ameriki,« je dejala včasih gospa Bartoldijeva svoji mladi snahi. Veste, človek si mora izbrati žemo iz sebi primerne družbe. »Prav imate, mati,« ji je smehljaje se, odgovarjala Jeanna. še 18 let po odkritju spomenika je Jeanna živela s svojim možem v sreči in ljubezni, dokler ni najprej umrl Bartoldi. Samo enkrat v življenju je Jeanna videla kip, ki je zanj šest let stala za model, kip, ki predstavlja njo samo, kako se smelo dviga v vrtoglavo višino do sto desetih metrov. Zdaj je tudi Jeanna mrtva. Njen kip pa, ki stoji na otoku ob vhodu v New-york, pozdravi vsakogar, ki pride v Novi svet in mu kaže smer proti svoji domovini — Franciji. In prvo, kar zagledajo popotniki, ko se bližajo Ameriki je kip mlade francoske delavke,, ki predstavlja Svobodo. Orel odnesel človeka Newyork, junija. Pogosto slišimo, da je orel odnesel kakšno mlado ovčko ali pa kokoš. Stari ljudje pa trdijo, da odnaša ta ptica roparica tudi otroke, toda le malo ljudi je doslej to verjelo. Te dni so se pa ti nejeverni Tomaži lahko prepričali, da takšne govorioe niso samo bajke. V newyorškem živalskem vrtu je neki snažilec čistil kletko, ki je v njej bil zaprt velik planinski orel. Žival je mirno čepela na palici in čistilec neskrbno opravljal svoje delo. Na lepem se je pa znašel na tleh, hip nato pa na strehi kletke. Orel je čepel na njem, da se še geniti ni mogel. K sreči je žival potegnila 8 seboj tudi gumijasto cev, ki je po njej tekla voda in je s kremplji hkrati držala tudi to cev, da prestrašenega čistilca ni prehudo ranila. Nekaj minut je moral možak potrpeti v tako neprijetnem položaju, kmalu nato se je pa žival premislila, zaprhut&la je in se vrnila v kletko, svojo žrtev je pa pustila kar na strehi. Naposled so od strahu naspol mrtvega čistilca rešili pazniki živalskega vrta iz mučnega položaja. Novela »Družinskega tednika" Pesem iz pristanišča Napisa! H. Rus c h . Johanseen je bil dolga leta na morju. preden je šlo z brodarjenjem navzdol, Napoaled je bil vesel, da je Bašel delo v nekem majhnem pristanišču, kjer je pomagal nalagati les 'u žito na tovorne čolne. Zmerom iz-B°va pa so se njegove misli odtrgale Bd pomanjkanja, ki ga je trpel. Ni 'ul navajen, ostati zmerom v enem ju istem mestu, želel si je videti ne-ki se je izgubljalo v nedogled, »bale s palmami, gorami in tujimi •judini. Johanesen je vedel, kako je SVf-‘t velik; nikoli ni mislil, da bi mo-jjul biti tako majhen kakor je svet, ** zdaj v njem živi. * - Tisti dan, ko je spoznal Marijo “runsovo, je prinesel nekoliko svežosti v njegovo življenje; v njenih očeh j® bilo nekaj tiste nebesne sinjine, je hrepenel po njej. Na poroko jj!sta mogla misliti. Marija nii imela drugega kakor svoje zdravje in Jo-Uanssen je tudi že načel svoje pri-"janlie, ker njegov zadnji zaslužek Bi zadostoval za skromno preživljanje. ' minil dan, da 6i ne bi razodela ®v°jih želja. Johanssen ji je pripovedoval o svojih potovanjih, ki so ga {"^peljala prav v Afriko. Marija ga 1® poslušali. Njene oči so bile vlažne, 'ulila je, kako trpi, »Samo počakaj, Peter, spet bo pri-še-1 tvoj čas,« je tiho dejala. A Peter Johanssen je odkimal. Njegove oči eo se stemnile. Položil je roko na Marijine lase in se zastrmel čez reko, ki je v svetli opoldanski luči tekla mimo pristanišča. »Nič več ne verujem v to, Marija. Tako hudo je, ne morem ti povedati, kako.« Marija ni hotela ugovarjati. »Ne delaj si skrbi! Morebiti se bom nekoč še navadila tega.« Šla sta in oddaljena godba, ki se je razlegala po pristanišču, ju ni ganila, tako zelo sta pozabila, da živita. Lepega dne je Marija izvedela za nekega lastnika brodov, ki ima veliko moč in dobro srce, če sliši za resnično stisko. Kaj naj stori? Naj mu piše? Noč ne bo koristilo. Marija je dolgo premišljevala, da bi našla pravi izhod in njeno srce je zatrepetalo, kadar je pomislila, da bi lalvko Jo-hanssenu pomagala. Živahnega poletnega jutra se je Marija Brunsova s tovora im čolnom, Id eo jih nalagali na pomolu, odpeljala vzdolž reke. Zdaj jo je čakalo najtežje. Aid jo bo bogati lastnik sploh hotel sprejeti? Najavila se je pri njem. Imela je srečo. Heinrich Kobler ji je celo stisnil roko in ji ponudil stol. Bil je velik in zagorel. Marija se je zdela ob njem sama sebi neizrekljivo majhna. Morebiti je bila temu vzrok tudi svetla, prostorna soba, kjer mu je sedela nasproti. Kaj jo je privedlo semkaj in odkod je prišla, jo je vprašal brodar. Marija je v zadregi povedala ime mesta in pristanišča. Heinrich Kohler je prikimal. Tedaj se je Marija opogumila in pripovedovala o Petru Jo-ha nesen u, ki je bil dolgo časa na morju in bi se spet rad vrnil. Govorila je toplo in skromno. Njegove oči so zadovoljno počivale na njej, potlej je pa dejal nekoliko strto: »Dobro vas razumem. Mnogim se danes godi tako, stiska je velika, a za zdaj vam ne morem pomagati.« Vstal je in tudi Marija je vstala. »Torej nič?« »Potrpite! Ne bom pozabil vašega priporočila.« Stisnil je Marija desnico. Potlej je odšla. In spet so minuli meseci enoličnega dela in mučne negotovosti, ko sta se Peter in Marija redko kdaj videla. Nikoli ni izvedel za njeno pot in tudi Brez deluj« Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev,niti poliranja krogljicin ne grenkih soli. Darmol je okusen kako* čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo z dobrim odvajalnim _ „ — itiutoi/U oni»I mt liUtu! Darmol dobite v vsaki lekarni ona tti govorila o njej, ker se je bala, da bi se ujezil. Starejši tovariši eo mu prigovarjali: »Iz nič ni nič, Peter. Le kloniti ne smeš.« In prav eo povedali. Saj se vsem slabo godi, ed je mislil Peter, čas je temu kriv. »Kdor kaj zna, bo tudi kaj postal,« so spet govorili drugi, »pa naj bodo časi slabi aM dobri.« Toda Peter ni več mislil na to. Začel je popivati. Majhna plača se je v nekaj urah razblinila v nič, v zatohlih beznicah, pri trpkem pivu, ki mu poprej prav nič ni bilo zanj. Postal je prepirljiv in krivičen do vseh, ki je prišel z njimi v etik Zdaj je pogosto v velikem loku pljunil v morje, da bi tako izrazil svoje zaničevanje. Lepega večera, ko je bilo prijetno toplo v pristanišču je srečal tudi Marijo Brunsovo. Videla je, kako je z njim. Tedaj je še enkrat odpotovala in se vrnila čudno resna in spremenjena. .Tolianssen je hodil po pristanišču. Temnilo se je. Zahrepenel je po Mariji. Zakaj ni prišla, ko je vendar vedela, da ob tem času zmerom pride semkaj? Na lepem je obstal in prisluhnil. Zaslišal je neko pomorsko pesem, ki jo je na potovanjih pogosto prepeval. Razlegala se je v tišini in prevpila šumenje valov. Odkod je prihajala? Prisluškoval je. Najbrže je prihajala iz hiše, kjer je stanovala Marija. Ko je pesem utihnila, je Jo hanssena gnalo k Mariji. Rekli so mu, da je pravkar odšla. Drugi dan je dobil od brodnika pismo, naj se brez odlašanja zglasi pri njem. Bil je ko omamljen. Vzel je pismo in h D tel k Mariji. Ni je bilo. Johanssea s« je peljal k brodniku. Že naslednja dni bo ladja odšla na pot in Pete«) z njo. Ni dolgo premišljal svojo srečo. Še enkrat je poiskal Marijo. »Zdaj bom šeL, Marija!« Njegove oči so žarele. »Zelo sem vesela, Peter!« »Rad bf ime! tvojo sliko, Marija, da boš vselej pri meni.« Marija ni imela slike. A skrinjico, zavito v deli el papir, mu je dala seboj. Potle| sta se poslovila. »Vrnil se bom!« Marija je prikimala in se med solzami nasmehnila. Minili so meseci, ko je Johanssen iz daljnega pristanišča pisal Mariji. Pismo je bilo kratko. Johanssen ni nikoli besedičil »Zelo sem srečen Marija,« je napisal. »In zdaj tudi vem, da se imami za to srečo zahvaliti tebi. Danes smo igrali na tisti mali gramofon, ki ei mi ga takrat dala, nekaj mojih tovarišev in jaz. Zraven je bila tudi pesem, ki sem jo zadnji večer slišal is tvoje sobe, ko sem bil na obali. Vso si vedela, Marija. Vedela si, da bom odšel na morje. Hvala ta, ljub« Marija! Kadar me obide hrepenenje, »i zaigram pesem, mislim nale in dragi mislijo na domovino. Jutri odpotujem v Indijo, spet bom svobodno zadihal...« To pismo je dobila Marija šele čea nekaj tednov, a ne več v majhnem pristanišču, temveč v velikem mestu. Poslala je žena bogatega brodarj*' Heinricha Koblerja, *v\vi Križanka in uganke Sate {e konec, Uvala KRIŽANKA it. 19 1 23456789 Pomen besed: Vodoravno: 1. politična zveza; desetletje; 2. umik; opozorilo; 3. azijski naslov; pokrajina na Koroškem; 4. šport; 5. narobe kazalni zaimek; šahovski izraz; grška črka; 6. rusko mesto; 7. japonski denar; Ibsenova drama; 8. občutek, ki ga ne smemo pretiravati; posoda; 9. kamenina; predlog. Navpično: 1. kralj palčkov, tudi Webrova opera; reka v Italiji; 2. pripadnik židovskega plemena; začimba; 3. kretnja; znan astrolog; 4. nekdanja vladarska rodbina; 5. pesnitev; hišni bog; oblika pomožnega glagola; 6. Koroška; 7. ruska ožina; struja; 8. beneški vladar; konec boja; 9. ploskovna mera; travnik. IZLOČILNICA KANARČEK — ODKRITJE — PRISVOJITEV — POJEDINA — OSVOJITELJ — BODOČNOST — BENETKE — CENTRALA — PRIJEM — POLINEZIJA — NASLEDNIK — DRUŽINA. Iz vsake besede vzemi po tri zaporedne črke in sestavi iz njih znan in upoštevanja vreden rek. POSETNICA št. 19 Martin Težnik — Spor Kaj je ta gospod po poklicu? MAGIČEN KVADRAT 1. A A A A A 2. A C E E 1 3. I K K K N 4. N O O R R 5. R T T T T Pomen besed: 1. zlat denar; 2. muza; 3. utežna mera; 4. Odisejev dom; 5. uradnik. Besede se berejo enako v navpič nih in vodoravnih vretah, . . , ČRK'OVNICA . f. ' P JO I S R L A AD B A I G TL O A V V A A R B IOŠL1 I V njej se skriva znan pregovor. DOPOLNILNICA OBA PIKA ADA ZOV OSA URA MIL LAVA ETER NICA ETA R1JA ODA OKA BEL ROB ROSA ANA Vsaki besedi dodaj spredaj še eno 'črko, da dobiš nove besede. Vse nove črke ti dajo pregovor. IZPOPOLNILNICA 8EDA1P0ME0D0MUAL **************** NANAOSA D A O N T H A T K Namesto zvezdic vstavi v srednji vrsti prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede. Srednja vrsta ti da potem ime slovenskega pesnika. Čeprav sama ne hodim več v šolo, imam dovolj priložnosti poslušati dijake in dijakinje, kako se pogovarjajo o šoli, o šolskih nalogah, o spraševanju, ponavljalnih izpitih in spričevalih. Že od nekdaj je bilo tako, da je dijak v profesorju gledal nekakšnega naravnega sovražnika in le malo vzgojiteljev se sme pohvaliti, da so dijaki v njih videli res svoje prijatelje in ne samo mučitelje. Med te so spadali tisti dobrodušneži, ki so pri dijakih nehote zbujali zaupanje, čeprav pogosto zvezano s podsmehom. Bili so pa še takšni, ki smo v njih res slutili čudovito moč dobrohotne vzgojiteljske roke, ki smo občudovali njih veliko znanje in ki smo jih spoštovali zaradi njih pravičnosti in prizanesljivosti. Kadar zdaj poslušam pogovore naših dijakov, opažam predvsem to, da je ,režim' na gimnazijah drugačen kakor tedaj, ko smo mi hodili v šolo. Skoraj bi utegnila reči, da je ta ,režim' strožji. Dijakom in dijakinjam je na primer prepovedan obisk gledališča in koncertov brez dovoljenja profesorjev. Ne verjamem, da bi se dijaki v gledališču ali pa na koncertih kakor koli pokvarili, povrhu tega je pa zelo mučno, če je na primer nedelja deževna, če v gledališču igrajo kaj dobrega in če v soboto nisi vprašal profesorja, ali smeš v gledališče, ker si pač računal na lepo vreme in na izlet v naravo. Tako moraš ostati doma. Ko sem jaz hodila v gimnazijo, ni bilo tako strogo; lahko smo hodili v gledališče, dokler smo bili v nižji gimnaziji v primernem spremstvu, pozneje pa tudi sami. Predstave, ki niso bile za nas, so bile pa kratko in mulo prepovedane. In vsem se je zdelo prav tako. Ni čudo, da je danes mnogo zabavljanja čez to uredbo. Razen tega so na mnogih ali vseh gimnazijah prepovedali osmošolcem ovenčati razrede. Ta uredba je prišla najbrže zato — tako vsaj sklepam — da dijaki ne bi s tem okraševanjem zbujali preveč hrupa in motili drugih. Toda tisti, ki so si izmislili to odredbo, naj "S* samo malo vžive v dušo takšnega osmošolca ali osmošolke. Celo leto se uči, matura in še hujše učenje je pred njim, mlad je še, komaj osemnajst, devetnajst let ima, želi si pač dneva, ki bi si ga zapomnil za vse življenje, dneva, ko se za vselej loči od gimnazijskih klopi. Kaj je na-ravnejšega, če hoče takšno mlado vino malo zavreti, če hočejo ti dijački, ki jih v življenju čaka brezposelnost ali pa trd boj za kruh, vsaj en dan malo ponoreti. Šolski izlet, zadnji dan šole, dan ko je profesor kakšnega ,hudega' predmeta bolan, to so prazniki za dijaka. Noben moralist ne bo tega izpremenil. S takšnimi odredbami jemljejo dijakom veselje do ličenja, veselje do življenja. To se zelo pretirano sliši in marsikomur je malo mar, če se takšen dijaček žalosti in jezi, a to ne bi smelo biti tako. Dokler hodi dijak v gimnazijo, mu je še lepo. Z univerzo in raznimi službami pridejo skrbi in s skrbmi minejo najlepša mlada leta. Otroci današnjih dni so tako preobremenjeni; ne mislim na učno snov, pač pa preobremenitev z našim vihravim življenjem samim, z živčnostjo svojih staršev in vzgojiteljev, ki je prej zaradi mirnejšega življenja v tolikSni meri ni bilo, z damo-klejevim mečem vojne, s strahom pred brezposelnostjo, skratka z vsem ,tempom' današnjih dni. Vzgojitelji bi se morali tega zavedati in biti malo prizanesljivi. Tako pa od večine dijakov, ne samo ,cvekarjev‘ pač tudi od boljših ne slišim drugega, kakor kako hudo je v šoli, kako sitni so profesorji, kako težko je na svetu. Z nobenim pravim veseljem dandanes ne hodijo v šolo otroci, šola jim je samo še šiba božja in profesor hujši ko smrtni sovražnik. Morda so izjeme, a teh je tako malo, da kar tonejo v morju pritoževanja. Nočem se mešati v naloge, dolžnosti in pravice vzgojiteljev, menim pa, da sta prizanesljivost in uvidevnost tudi lepi čednosti. Nekateri dijaki samo zato nikoli ne dosežejo uspeha, ker nimajo nastopa. V resnici pa marsikaj več znajo, kakor njih tovariši, ki imajo odločen, samozavesten nastop. Takšnega otroka na primer ne smemo ,zabiti' s slabšim redom, kakor njegovega tovariša, kajti v resnici, v življenju takšen človek več zna, kakor tisti, ki svoje, pogosto polovičarsko znanje nekako podkrepi z bleščečim nastopom. Takšnih in podobnih primerov je v šoli veliko, čeznje se starši navadno ne pritožujejo, ker jih ne poznajo, prizadeti otroci pa zelo trpe zaradi njih. Šola ne sme biti mora, s svojimi prepovedmi, zapovedmi in pravili. Nam je dejal nekoč neki profesor, vzgojitelj in prijatelj dijakov po božji volji: »Mladina je kakor mošt. Kipi in vre in se razliva na vse strani. Kakor hitro se pa mošt vsede, ni več mošt, temveč vino. Dokler boste tako mladi, da boste še lahko lahkomiselni, boste res še mladi in srečni/« Te besede so nam šle bolj do srca, ko najlepši dobri nasveti ob slovesu od gimnazije. Saška Naša kuhinja Kaj bo ta teden na mizi? Jedilnik za skromnejše razmere 'Četrtek: Srce v omaki, polenta. Zvečer: Palačinke, čaj. Petek: Fižolova juha e krompirjem in makaroni. Zvečer: Koruzni žganci z mlekom. Sobota: Telečja obara, zabeljeni široki rezanci. Zvečer.: Krompirjev golaž. Nedelja: Prežgana juha, ocvrta safalada, pražen krompir, solata. Zvečer: Kruh z maslom, kakao. Rešitev ugank iz prejšnje številke Kriianka: Vodoravno: iz, nakana, ras, Taras, okop, log, Kolivan, en, Jim, pa. Maraton, tun, raka, dirka, Tom, Arnavt, pa. — Navpično: Irokez, da, zakon, tir, sol, Murn, pijanka, ta, vir, Av(strija), kalamar, Aron, tat, na«, pokop, as, Panama. Ratuntka uganka: 4 kokoSi. Crkovnlca: Začni brati v prti vrsti od spo daj navzgor notem v drugi od zgoraj navzdol Itd., pa dobiS: Kdor se iramute Jezika tvoje matere, ni T r e d e o, da ga je rodila. Posetnica: Odvetniški pripravnik. Magičen kvadrat: Repin, Hita, Pilat, Itaka, Natan. Premikalnlca: Alabama, Kolivan. Iravadi. Dopolniinlca: Zatrta beseda Je Sc ostrejša kakot Ja v ii v Učinkovit progast kostim, ki ga je izdelal sloviti pariški salon Sanvin. Posebno učinkovite so proge na krilu med gubami. Ponedeljek: Vampi s krompirjem. Zvečer: Jajca v solati, čaj. Torek: Goveja juha z zdrobovimi cmoki, pražen riž, solata. Zvečer: Govedina od ponedeljka v 6olati, čaj ali kava. Sreda: Kislo zelje, sirovi štruklji. Zvečer: Mlečen -močnik. Za Vas gospodinje! Samo češki kozarec za vkuha-vanie sadja znamke „FRUTA'‘ Vas zadovolji. generalno zastopstvo za Jugoslavijo ..SML0“ B. TOBER ŠT. VID. TELEFON 734 Originalna široka obalna Jopica iz živorožastega platna s kapuco, ki je praktična za vetrovno in viharno vreme pri morju. Zraven spadajo dolge bele volnene hlače. Model, ki se prav za prav dobro poda samo močnejšim damam. boooooooooooooooooooooooooooooooooooo Jedilnik za premožnejše Četrtek: Goveja juha, dušen krompir, kolerabice, prepražena govedina. Zvečer: Rižev kotač,1 češpljev kom-pot. Petek: Zelenjavna juha z rižem, češnjev kipnik.1 Zvečer: Pečen jak, solata. Sobota: Grahova juha’ z zdrobovimi cmoki, fini polpeti, solata. Zvečer: Ocvrta telečja jetra, solata. Nedelja: Kruhova juha, nadevene telečje prsi, dušen krompir, solata, čokoladna torta. Zvečer : Šunka, pecivo, čaj. Ponedeljek: Lečnata juha, zaviti biftki,4 pražen riž, solata. Zvečer: Makaronova potica, 6olata. Torek: Telečji golaž s kruhovimi cmoki, solata, sirov zavitek. Zvečer: Zdrobov narastek s čokoladno polivko, kompot. Sreda: Fižolova juha, naravni zrezki, solata. Zvečer : Krompirjeva solata, ocvrta jajca. Pojasnila: 1 Rižev kolač: Speci iz maslenega testa v obodu za torte j*h namažite z lanenim oljem, * ste mu dodali nekoliko sikativa, da **. Preje posuši. Tako bote preproge ®e dolgo ohranili svetle in cele. LJUBLIANA, Frančiškanska ulica Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del 11. nadaljevanje. Samo ob misli na njegovo pismo izgubim sleherno upanje, da bi bil ta človek z menoj kdaj dobrotljiv in prisrčen. Na koncu koncev sem le njegova žena! Njegovo ime nosim! Ali ne dolguje udobja in ugodja, ki ga zdaj uživa, samo mojemu premoženju? Upala sem, da bo, če že ne drugega, razumel vsaj mojo prošnjo glede fotografije in mi poslal svojo sliko. Ali je tako nenaravno, če prosi žena svojega zakonitega moža za eno samo sliko?« Ni čudo, da sem ta odgovor tako nestrpno pričakovala. Včeraj, ko sem se vrnila domov s sprehoda z baronico de Monta-velovo in njenim vnukom, ml ga je izročil hotelski vratar. Ko sem držala v rokah beli ovoj in ko sem na njem spoznala egiptovske poštne znamke, mi je srce zadrhtelo od veselja. »Vendar že!« Moja spremljevalka se je dobrohotno nasmehnila ob tolikšnem veselju, Robert je pa ošinil pismo s temnim pogledom in trdovratno molčal. »Vtis imam, da vas od grofa d’Armonsa ne čaka nič dobrega,« je mračno dejal. »Res? Zakaj? Vidite, da mi je hitro odgovoril!« »To že. Toda kaj vam je odgovoril?« »Bomo takoj videli.« Pritisnila sem dragoceno pismo k sebi, tako prepričana o ugodnem odgovoru, da se še spomnila nisem, skriti ga pred baronico in Robertom. Takoj, ko smo stopili v naše stanovanje, sem ga z drhtečo roko odprla: Iz pisma je padla majhna fotografija, na belem papirju je bilo pa le nekaj kratkih vrstic. »Madame, Te dni sem prejel vaše cenjeno pismo. Gospod Garnier, notar v Orfayu, ima vse listine glede najinih skupnih zadev. Bodite tako ljubeznivi in pišite mu, da se boste lahko glede teh zadev pogajali neposredno z njim, kakor ste želeli. Prejmite, madame, moje spoštljive pozdrave! Filip d'Armons.« To je bilo vse. Ne omembe glede njegovega potovanja, glede vrnitve, ali vsaj kakšna splošna opomba, kje se mudi, kakor sem ga bila v pismu prosila. Vljudno, a kratko in jedrnato me je poslal po vse podatke k svojemu notarju. Na mojem obrazu se je moralo zrcaliti tolikšno razočaranje, da je baronica de Montavelova vprašala v skrbeh: »Renata, kaj je vendar?« Robert je zmignil z rameni in zaničljivo dejal: »Vedel sem vnaprej.« Brez besede sem jima pomolila pismo. Pričakovala sem kaj drugega; morda manj leden sprejem mojega pisma, vsaj iskrico simpatije... Moja prijatelja sta vse to razumela, še preden sem jima pojasnila svoje razočaranje. Ko se je prvo razočaranje nekoliko poleglo, sem pogledala sliko, ki mi je med branjem pisma zdrknila v naročje. Začutila sem, kako mi je vsa kri planila v obraz. Bila je nekakšna amaterska slika; na njej je bila glava velike, kosmate opice, strahotno se mi režeče v obraz. Ne da bi bila razumela pravi smisel te slike, sem jo obrnila. Prebrala sem tele preproste besede: »V znak medsebojnega zaupanja in spoštovanja.« Trikrat sem morala prebrati ta kratki stavek, da so ga naposled moji možgani dojeli. »Oh ta neotesanec!« sem zajecljala in solze so mi zalile oči. Ponižana in strta sem se zatekla v svojo sobo, se vrgla na posteljo in ihtela, ihtela, krčevito in dolgo, ko da ne bom nikoli nehala. Baronica in Robert sta prišla za menoj. »Kaj pa je? Zakaj ta obup? Poglejmo, Renata, ah je vredno, da se tako žalostite?« še zmerom sem krčevito držala v rokah tisto nezaslišano sliko. »Poglejte! To je slika grofa d’Ar-monsa. Zelo mu je podobna, če že ne po zunanjosti, pa vsaj po srčni omiki. Oh, neotesanec! Nizkotnež! Tako gre odgovoriti ženski^ in še svoji ženi povrhu! Le iz česa je njegovo srce, da je takšen?« Med hlipanjem in ihtenjem sem izjecala te besede, če sem jima hotela še pred nekaj urami svojega moža popisati kot dobrega in pravičnega, sem zdaj začutila nepremagljivo željo ponižati ga, oblatiti, kakor je to on storil z menoj. Ko sem izgovorila te besede, sem začutila nepopisno olajšanje. Baronica je pogledala sliko. Oba z Robertom sta se zdrznila. Na njenem obrazu se je zrcalila osuplost. Tudi stara gospa ni mogla pojmovati strupene ironije posvetila. »To dejanje nam tega moža pokaže v jasnejši luči, kakor bi ga OD ZAKONA 00 LJUBEZNI LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedla K. N. nam morda pokazala povest vsega njegovega življenja,« je vzkliknil Robert ogorčeno. V njegovem glasu je drhtelo neprikrito sovraštvo. Toda stara gospa je zmajala z glavo. »To vse je tako neverjetno in čudno, da ne morem prav verjeti dejstvom. Le kaj se skriva za to nenavadno pošiljko?« »Nedvomno žaliti nemočno žensko,« je mračno pribil Robert. »Prav tega ne morem razumeti, da bi grof d’Armons mogel občutiti veselje ob takšni žalitvi,« je dejala zamišljeno baronica. »Pristaviti je treba, da je blazen...« »In če ni?« »Prisilili so ga v ta zakon, zato ne priznava njegove veljavnosti.« »Moškega, starega trideset let, ne more več nihče prisiliti v zakon.« »Razne okoliščine pa utegnejo zlomiti njegov odpor in njegovo voljo.« »Potlej se pač kaže dobrega igralca.« »Ali se pa maščuje nad ženo, ki so mu jo vsilili.« »Menda vendar ne, če ima samo to napako, da mu je prinesla v zakon kup denarja.« »Bog ve, ali je že gospodar tega denarja?« Ob zadnjih baroničinih besedah sem se tudi jaz vtaknila v pogovor: »Martina mi je dejala, da bi si moja mačeha pete zbrusila, samo da bi lahko še uveljavila svojo varuško pravico.« »To vaše pojasnilo še podkrepi moje domneve.« »Stara mama, torej misliš, da je grof d’Armons zmožen zato tako ravnati z Renato, ker ni gospodar njenega denarja, ker ga še nima v rokah?« »Morda živi v veri, da so ga dvakrat potegnili: kot moža in kot lastnika tega premoženja.« »In tebi je to všeč?« »Ne, tudi jaz mu ne odpustim. Samo iščem vzrok, ki bi vsaj delno pojasnil to njegovo nezaslišano ravnanje. V mojih letih je človek prizanesljiv. Zakaj bi grofu d’Ar-monsu prisojali najslabše? če se je moški razočaral v vsem svojem pričakovanju, in če se temu razočaranju pridruži še novo, zaradi gmotnih skrbi, potlej je zmožen, če je nagle jeze, ljudi žaliti. Morda se pozneje skesa. Ne verjamem, da bi grof d’Armons ravnal s svojo ženo tako, če bi bil njen dolžnik.« »Vse preveč prizanesljiva si, babica,« je menil Robert. »Ali ti dokazi še niso strli tvoje nezlomljive vere v dobroto človeštva?« »Amen,« je dejala baronica in se zasmejala. Sedeč na postelji sem vrtela nesrečno sliko med prsti in jo ogledovala od vseh strani. »Nikoli,« sem zdajci vzkliknila, »nikoli ne bi grofa d’Armonsa ponižala do te ostudne živali. Ker mi je pa sam poslal to svojo sliko in celo s tako primernim posvetilom, bo moj opičji mož odslej užival tiste pravice in časti, ki mu gredo.« Te besede sem dejala menda ta ko odločno, da me je baronica vznemirjeno pogledala. »O kakšnih časteh in pravicah govorite, Renata?« me je začudeno vprašala. »O na j večji časti, ki jo more ljubeča žena nakloniti možu, če se mudi daleč od nje. Dala bom to sliko vdelati v medaljon in jo bom dan in noč nosila na verižici, na svojem srcu.« »Kakšen nenavaden domislek! Opico! To pač ne bo posebno lepo.« »čudovito bo, madame! In kakšen ganljiv domislek! Vsi ljudje bodo lahko občudovali sliko grofa d’Armonsa za vratom njegove žene! Hočem...« Moje navdušeno pripovedovanje je staro gospo užalostilo. »Po nepotrebnem boste zbujali pozornost, mala moja prijateljica. In bojim se, da vam Filip d’Armons pač ne bi nikoli oprostil, če bi ga osmešili pred ljudmi,« »Oh, deveta briga mi je, kaj odslej misli o meni moj opičji mož!« sem grenko dejala. »Pretiravate, Renata!« »Madame, ali ne razumete krivice, ki mi jo je prizadejal s tem? Povem vam, če bi mu mogla še kako drugače zagreniti življenje, se ne bi obotavljala in bi to precej storila!« »Tako je! Renata ima prav!« je pritrjevalno vzkliknil Robert. »Ne, nikar je še ti ne podpihuj! Jaz sem malo poprej potrkala na njeno plemenitost, na njeno taktnost, da ne bi kakšnega kozla ustrelila. Razen tega bi pa rada, da bi bila Renata pač tako vzvišena V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno Čisti posteljno perje in puh tovarna IOS. REICH LJUBLJANA nad svojim možem, da ga bo lepega dne rdečica zalila ob misli, kako ga je polomil.« Toda tisti večer bi stara gospa ne vem kaj vse še lahko dejala, moja ušesa so bila gluha za takšne dobre nasvete. Bila sem razkačena, užaljena v dno duše in kakor Robert sem se naslajala ob misli na maščevanje, ne da bi poslušala pametne besede svoje nesebične svetovalke. 20 Davi, ko sem vstala, precej zgodaj, da bi nekaj stvari nakupila in uredila nekaj nujnih opravkov, me je pri vratih prestregel Robert. »Dobro jutro, mala gospa!« »Dobro jutro, Robert.« »Ali greste ven?« »Da... Po opravkih.« »Ali vas smem spremiti?« »Ne bo prav zabavno, a če vas veseli...« Njegov obraz se je zjasnil. »Kam jo bova pa mahnila?« »Najprej k frizerju po nov parfum. Potlej k nogavičarju, naposled na pošto. Prav?« »Lahko bi bilo boljše.« »Na primer?« Okleval je. »Na primer, če stopiva h kakšnemu draguljarju v vas.« Začudila sem se temu predlogu. »Ali mislite kupovati dragulje? Za babico?« »Za vas, mala gospa, če dovolite.« Planila sem v smeh, nisem mu verjela. »V i mi hočete podariti dragulj ?« »Da... Pod pogojem, da ga bom lahko sam izbral.« Začudeno sem ga pogledala, potlej sem pa odkimala, hoteč ga podražiti: »Ne zanesem se na vaš okus, Robert.« »Najprej me preizkusite, potlej boste kritizirali,« je dejal in se široko zasmejal. »Kajpak, najprej moram videti...« »Torej, velja?« »Hm... Prav nič ne potrebujem draguljev.« »ženske si zmerom žele novih.« »Ni mi do tega, da bi dobivala tako dragocena darila,« sem se poskušala izmuzniti. »Ali naj to pomeni, da se umikate?« Njegov način govorjenja mi ni bil všeč. »Umikam? Saj še privolila nisem! Ali se vam zdi tako nenavadno, da nočem takšnega dragocenega darila od mladeniča vaših let?« »To pa res ni lepo, da me pri vsaki priložnosti spomnite, da sem mlajši od vas.« »Prepirljivi ste danes, ljubi Robert,« sem ga skušala pomiriti. »Prav zato, ker vas nočem imeti za otroka, sem odklonila vaše darilo.« »Zdaj odklanjate. Se malo poprej ste pa oklevali.« »Kajpak! Vaša vztrajnost mi kaže nevarnosti, ki bi mi grozile, če bi sprejela vašo ponudbo.« »Prav,« je dejal užaljeno. »Nikar ne vrtite noža po rani, ki že tako krvavi. Saj sem vedel, da vam je vseeno, ali mi ustrežete ali ne.« Z enim samim skokom sem bila pri njem, ga prijela za suknjič in pošteno stresla. Tako visok je, da sem morala nagniti glavo pošteno nazaj, če sem hotela videti njegove temne oči, ki so bile to pot žalostne, skoraj jezne. Na ustih mi je zaigral prizanesljiv smehljaj: »Kakšen tovariš ste vendar, Robert? Nikoli nisem imela namena žaliti vas!« »česa ne poveste!« »Povem samo to, kar čutim.« »Kar čutite?« »Seveda. Dam vam dovoljenje, kakor starejšemu bratu — in zame ste moj starejši brat — da mi podarite kakšen dragulj pri kakšni posebni priložnosti, na primer za moj god, za obletnico najinega pr- Anekdote Čudežni otrok Mozart, veliki skladatelj (1756—1791), je imel nenavaden odpor proti tako imenovanim čudežnim otrokom, čeprav je v mladosti tudi sam spadal mednje. Nekoč so ga povabili v neko družbo, kjer je imel nastopiti neki čudežen otrok, violinski virtuoz. Ko je odigral, ga je Mozart pohvalil. Deček se je odrezal: »Igrati že znam, a rad bi komponiral, pa ne vem, kako se začne.« »No,« je dejal Mozart, »kar nekoliko počakaj, da dorasteš.« »Saj ste vi tudi že komponirali, ko ste bili komaj deset let stari.« »To je že res,« je menil Mozart, »a meni ni bilo treba nikogar spraševati, kako se začne.« Velika razlika Pred nekaj leti je Thomas Mann, nemški pisatelj, preživljal svoje počitnice v Niddenu ob Vzhodnem morju. Neka radovedna dama ga je nekoč vprašala: »Oprostite, da vas vprašam, gospod, a rekli so mi, da ste Thomas Mann. Ali -te res?« »Seveda,« je odgovoril pisatelj, »O,« je menila dama, »čisto drugačnega sem si vaa predstavljala.« »Saj sem v resnici re« drugačen,« J* odgovoril pisatelj, »a zdaj imam počitnice!« šlager sezone _'ranz Lehšr, skladatelj operet, se je nekoč sprehajal po Dunaju in opazoval izložbe. Na lepem je obstal pred neko trgovino čevljev. V izložbi je bilo namreč par čevljev s temle napisom: »Moj šlager!« Lehšr je stopil v prodajalno in čevlje kupil. A komaj jih je dvakrat obul In podplati so se raztrgali, pete pa obrabile. Lehšr jih je nesel nazaj k čevljarju hi mu dejal: »Vaš šlager je trajal samo dva dni. Vzemite si za zgled moje šlagerje, id trajajo po 200 do 300 dni!« Novi Shakespeare Ameriški pisatelj Mark Twain je začel svojo pisateljsko kariero kot stranski urednik pri nekem ameriškem časopisu. Tako je imel priložnost presojati dosti rokopisov: dobrih, porablji-vih, dolgočasnih in dosti, dosti slabih. če je le mogel, je tu in tam komu kakšno zagodel. Nekoč ga je v uredništvu obiskal neki mlad, vnet dramatik, ki bt rad vedel njegovo sodbo o svojem prvencu. Mark Twain je listal po rokopisu in sem in tja prebral kakšen prizor. Naposled je dejal: »Na nekaterih mestih ja prav za prav delo sijajno. Od koga imate na primer izvrstni samogovor o življenju in smrti?« »Vse to Je plod mojega duha,« je povedal na moč samozavestni mladi pesnik. Takrat je Mark Twain slovesno^ vstal, se globoko priklonil in patetično dejal: »Da vas nisem takoj spoznal! Spoštljivo vas pozdravljam, Mr. Shakespeare! Oprostite mi mojo nepazljivost, a mislil sem, da ste že davno mrtvi.« Simbolna pot Nemški slikar Hans Mar.ees je v letih, ko še ni bil slaven, stanoval v Rimu. Atelje je imel na rimskem griču Pinciu, stanoval je pa spodaj ob reki. Takrat je živel v Rimu tudi neki modni slikar, ki je imel dosti uspeha in je narobe stanoval na griču, ob reki je imel pa razkošen atelje. Oba slikarja se med seboj nista osebno poznala, vsako jutro sta se pa srečala, ko sta hodila na delo. Ko so ju nekoč drug drugemu predstavili, je dejal modni slikar nekoliko zviška: »O, saj vas že poznam, gospod Ma~ rčes!« »Jaz vas tudi!« je odvrnil Marčes. »Vi hodite navzdol, jaz pa — navzgor!« Narobe svet /'Nekoč je slavnega filozofa Kanta (1724—1804), ko je bil že v letih, vprašal neki prijatelj, zakaj se ni oženil. »Vidiš, to je tako,« je odgovoril filozof, »T mladih letih, ko bi žensko potreboval, je nisem imel s čim živeti; zdaj pa, ko bi jo lahko živel, je ne i potrebujem več.« vega srečanja. Tedaj mi ga bost* poklonili in izbrali pred svojo babico.« »Koliko previdnosti, samo da ostaneva v mejah lepega vedenja.« »Menda.« »In kdaj je vaš god?« »Ne vem, morala bi pogledati V koledar.« »Sveta Renata? Menda ob svetem Nikolaju?« je šaljivo dejal. Oba sva se zasmejala. »Dajva ga določiti za danes, Renata.« Pričela sem premišljevati. »Kaj je pa danes tako posebnega? God? Ne. Kakšna obletnica? Tudi ne. Torej ?« Nasmehnil se je. »Vprašajte me rajši, kakšen dragulj vam bom podaril.« »Saj res. Kaj mi torej hočete po vsaki ceni podariti?« »Medaljon.« »Le čemu?« Na lepem se mi j«' posvetilo. »Oh, zato torej!« »Da.« »Za sliko mojega... moje opice?«! »Uganili ste.« Radovedno sem ga pogledala. Nekaj me je zanimalo: »Ali no marate mojega moža, Robert?« »Sovražim ga!« »Zakaj? Ničesar hudega vam ni storil!« »O pač. Vaš mož je.« »Res lep vzrok! če bi ne bil on, bi bil pa kdo drugi.« »Sovražil bi tudi tega drugega.« »To so predsodki,« sem dejala, skoraj nejevoljna nad njegovim govorjenjem. Sprva sem mu hotela to pokazati, potlej se mi je pa zdelo bolje, gledati zadevo s smešne strani. Ta mladi orjak je bil prav v tistih letih, ko pretiravamo svoja čustva, ne da bi se tega zavedali. Hkrati mi je pa njegovo gorko prijateljstvo zbujalo občutek varnosti in tihe sreče. Odgovorila sem mu torej v šali: »Robert, menda ste bolni. In še pošteno bolni! Hipohondrični ste in zagrenjeni in še kaj drugega povrh. Grofa d’Armonsa bi najrajši utopili v žlici vode. Dobro, da ga ni tukaj — res prav, da je za sedmimi gorami.« »To mi ne more preprečiti, da bi si ne mislil o njem tisto, kar mu gre.« »Pst! Ne govoriva več o tem, če ne...« Zažugala sem mu. »Včeraj ste mi rekli...« »Da ne odobravam odgovora svojega moža.« »A danes?« »Nisem spremenila svojega mnenja.« Nekaj se mi je posvetilo. »In medaljon? Kaj bo z njim?« »Hitro ga pojdiva kupovat.« »Mislim, da to ni več potrebno.« »Zakaj ne?« Zabavala sem se nad njegovo zadrego. Nekaj trenutkov sem molčala, potlej sem pa prišla z barvo na dan, radovedna, kaj bo dejal na moj odgovor. »Vaše darilo bi bilo odveč, moj mladi gospod. Prepozno ste vstali.« »Kako to?« V njegovih sinjih mladeniških očeh se Je zrcalilo začudenje. »že eno uro visi slika mojega ljubljenega moža na verižici, na mojem vratu.« Zmagoslavno sem potegnila medaljonček izza svoje obleke, kjer se je skrival nepoklicanim očem. Sredi zlata in dragocenih kamnov se je režala slika kosmate opice. »Vidite, Robert, da imam v skrinjici svoje matere dovolj draguljev, da si lahko priskrbim primeren okvir za sliko svojega moža in da mi ni treba jemati darila.« Sprva se mi je zdel nekoliko razočaran. »Dobro ste mi jo zagodli,« je dejal naspol v šali, na-spol zares. »Tako sem se veselil, da vam bom lahko podaril kakšno malenkost za spomin. Glavno je pač, da niste pozabili na svojo včerajšnjo odločitev glede medaljona. So stvari, ki jih ni mogoče nikoli oprostiti. Ta človek je neodpustljivo ravnal z vami!« Na ustnicah mi je zaigral droben nasmeh. »Zelo vroči ste v svojem sovraštvu, Robert. Velik otrok ste še in vsa svoja čustva pretiravate Ali mi hočete nekaj obljubiti?« »Kakor zapovedujete, mala gospa.« »Ne govorite mi več o grofai d’Armonsu. Mučno mi je, če slišim, njegovo ime z vaših ustnic.« DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! in ključ od budilke Bivši albanski kralj Zogu in kraljica Geraldina se nameravata za stalho naseliti na Angleškem. Naša slika ju kaže v Versaillesu, kjer sta se ustavila na vožnji v London. Prav ali narobe? 1. Charlie Chaplin se je rodil v Hol-lywoodu. 2. Viviana Romanceova, slavna francoska filmska igralka, ima že osem let staro hčerko. 3. Hrošč lahko dvigne breme, ki je 300 krat teže od njega samega. 4. Strigalica lahko potegne breme, ki je 530 krat teže od nje same. 5. Georges Washington, prvi prezi-dent Ameriških Združenih držav je imel rjave lase. 6. Moški, ki se rasume na bon-ton, mora po stopnicah stopati pred damo, ki jo spremlja. 7. Pred Astaire, slavni filmski plesalec, je še samec. 8. Johann * Strauss je skomponiral 506 valčkov. 9. Spretna tipkarica v eni sekundi udari več ko pet tipk? 10. Dama vstane, če ji predstavijo gospoda? Odgovon 1. Narobe, rodil se je v Londonu. — 2. Prav. — 3. Narobe, 182 krat. — 4. Prav. — 5. Narobe, rdeče. — 6. Prav. — 7. Narobe. — 8. Prav. — 9. Prav, celo 700 tipk na minuto. — 10. Prav. Jagode nabirati je veselo 1 Toda udobnejša je kupiti jagodov bonbon 505 s črtol **Bayer«-jev križ na Aspirin-tabletah? Pač, kajti vedno znova se pojavljajo patvorbe z nakano, okoristiti se s svetovnim slovesom Aspirin tablet. ASPIRIN TABLETE Oglnce. A. K. p,npccu/i! Nekateri naši bralci so najbrže že opazili, da nam je hudomušni tiskarski škrat v prejšnji številki, v članku .Slavne zgodovinske laži' pošteno Zagodel. Meni nič tebi nič je zamenjal nekaj letnic in imen, hoteč •Benda zgodovinskim lažem pridružiti še svoje. Špartance pri Termopilah je svojevoljno spremenil v Spance, egiptovsko kraljico Kleopatro in grškega •nodrijana Diogena je pa kar prestavil v druga stoletja. Pravilno beri: Termopile je branilo 300 Spartancev. Kleopatra je živela 68—30 pr. Kr. Diogenes se je rodil 303 pr. Kr. Tole prebereš ===== f/ eni minuti === V tej minuti... ... pridelajo v Južni Ameriki 12.000 kil žita; ... vpraša 40 Newyorčanov tele-fonično, koliko je ura; ... gre v Kanadi 270 ljudi v kino; ... potrvši vlada Združenih Ameriških držav 342 din za raziskovanje na polju vojaškega letalstva; ... pridelajo v Braziliji 250 kil kakaa; ... sicer japonski listi nikoli ne izdajo številk svoje naklade, a izračunali so, da natisnejo Japonci v vsaki minuti okrog 15.000 izvodov tega ali onega časopisa; ... izkopljejo pri nas 675 kil boksitove rude in 1 kilo 800 gramov aluminija; ... izdajo na Angleškem en potni list; ... se v Mehiki rodi en otrok; ... izkopljejo na vsem svetu povprečno 1800 kil kroma. In minuta je minila. Spodobi se... ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Plačajte naročnino! £\ud{c ddamo- aUeUe — aMeita dda Uai/eUa Srečujemo ljudi v vseh mogočih, pa tudi v vseh nemogočih oblekah. Majhno debeluško v svili z velikim kockastim vzorcem, na nogometni prireditvi gledalca v fraku, na koncertu gospodično v športnem krilu in čevljih, le malo nežnejših od gojzeric. Neki pregovor pravi, da dela obleka človeka, pozablja pa pristaviti, da mi delamo obleke, da se oblačimo mi po svoji mili volji v primerne ali pa neprimerne in smešne obleke. čudno je, da naredi primerna obleka tako dober vtis na ljudi, neprimerna pa tako slabega. Lahko je človek ljubezniv, dobro vzgojen, družaben, v smešni obleki me bo nikoli imel uspeha. Vsak človek, ki mu je kaj do uspeha, družabnosti in dobrega okusa, naj se torej najprej posvetuje sam s seboj in svojim angelom varuhom za obleke, kakšna obleka se mu poda in kakšna je primerna za to ali ono priložnost, Skratka: Oblači se zmerom tako, da ne boš zbujal pozornosti — to je najbolj zanesljivo pravilo, da boš vselej primerno oblečen. S. ^farte Vjufcr- Od česa največ umiramo? Napisal dr. VVilliam Emerson Smrt zaradi starostne onemoglosti je danes tako redka, da spada že med nenavadne medicinske pojave. Navadno smrt nastopi predčasno kot posledica ozdravljivih bolezni. Zadnje stoletje se je posrečilo povprečno življenje podaljšati za 20 let. Ta uspeh pa v glavnem zavisi od zmanjšanja umrljivosti dojenčkov in otrok. Od pet in tridesetgga leta dalje se v zadnjih dveh generacijah ni posrečilo človeško življenje podaljšati niti za leto dni. Med petdesetim in sedemdesetim letom življenjski izgledi — kljub vsem uspehom notranje medicine in kirurgije — niso niti tolikšni, kakor so bili pred sto leti. Katere so torej škodljive sile, ki vplivajo na naše življenje in. povzročajo prezgodnje opešanje? Ali bolje: kaj naj storimo, da preprečimo njihov vpliv? V Združenih državah je devet glavnih vzrokov smrti, in sicer: srčne bolezni, rak, kap (apopleksija), vnetje pljuč, nesrečni slučaji, bolezni ledvic, tuberkuloza, sladkorna bolezen in vnetje slepega črevesa. Pri tem so ugotovili, da se da smrt, ki jo povzroče te bolezni, odložiti za pet do dvajset let, da niti ne govorimo o primerih popolnega ozdravljenja. Poidite pogosteje na zdravniški pregled Prvi pozitivni korak za preprečenje bolezni je kaj preprost. Vsakdo ve, da je temeljit zdravniški pregled enkrat na leto najboljša preprečitev telesne katastrofe. A koliko ljudi se ravna po tem načelu? Pri velikem številu dobro situiranih ljudi so ugotovili, da se jih 20 odstotkov ni dalo nikoli temeljito preiskati in da jih 42 odstotkov že pet let ni bilo pri zdravniku. Ver.dar so pa redni zdravniški pregledi izredno važen pogoj za zaščito in ohranitev zdravja. Z odkritjem prvih simptomov poslabšanega stanja naših organov utegnejo ti redni zdrav® iški pregledi preprečiti smrt. če na primer kemična analiza seči pokaže veliko množino sladkorja, zdravnik lahko ugotovi, da pacient boleha za sladkorno boleznijo. V prvem stadiju pomaga še zdravljenje s predpisano dieto. V starejših primerih bo insulin pacientu omogočil, da bo pri polni fizični moči preživel v plodnem delu koristna leta. Ce se v seči pokaže preveč beljakovine in rdečih krvnih telesc, potlej zdravnik ve, da ledvice ne delujejo povsem v redu. Prav tako zdravnik lahko z natančnim pregledom lahko ugotovi res-ra oboi jen ja mandljev, ust in zob, ki so navadno glavni povzročitelji srčnih bolezni, vnetja sklepov in kože. Tuberkulozno oboljenje pljučnega tkiva in raka ugotovimo z rentgenom, če se te bolezni začro zdraviti o pravem času, se zanesljivo prepreči prezgodnja smrt. Varujte se pretiranega napora Smrt zaradi srčnih slabosti je trikrat pogostejša kakor smrt zaradi drugih vzrokov. Ce k tem prištejemo še smrtne primere zaradi kapi — izliva krvi v mozek, ki nastane zaradi po-pokanja kapilar — potlej vidimo, da je število smrtnih primerov zaradi oboljenja krvnega obtoka enako številu smrtnih primerov zaradi drugih vzrokov. Vendar pa smrtne katastrofe lahko pogosto preprečimo z ogibanjem ali pa ublaženjem dveh glavnih vzrokov, ki sta pogosta pojava v modernem življenju: pretiranega napora in stalne prenasičenosti, Ce preveč povečamo obseg in obteženje želodca, se v telesu naberejo škodljive snovi. Da se te strupene snovi uničijo, je potrebno napornejše delo krvi, torej tudi napornejše delo srca in ožilja. Zato se poveča tudi krvni pritisk, ki obvlada oelotni krvni mehanizem, dokler naposled ne podleže zaradi pretirane obtežitve: človek umre zaradi kapi. Varujte se debelušnosti Pretirani napor in povečani krvni pritisk, ki ga povzroča, ozdravimo z rednim, zadostnim počitkom. Tudi najkrajši popolen počitek od telesnega in živčnega napora pred jedjo v znatni meri zmanjša ta simptom. Pri 78 uradnikih Etna Life Insurance Comp. se je posrečilo zmanjšati krvni pritisk za 15 do 20 odstotkov samo po zaslugi rednega počitka pred jedjo in po zaslugi redne diete.^ Preveč jedi ne samo, da slabi našo spc&obnost za delo, temveč tudi zastruplja naš organizem s strupi, ki nastanejo zaradi nezadostne prebave. Na trebuhu in na rebrih se začne nabirati plast sala. Cim bolj se debelimo, tem bolj obtežujemo svoje srce, žile in ledvice. Tako sami sebi kličemo smrt. Po pet in tridesetem letu starosti umrljivost s slehernim odvišnim funtom raste za en odstotek. Ce ste predebeli, potlej omejite svojo hrano tako, da vsak teden izgubite vsaj pol kile na svoji teži. Tega programa se držite tako dolgo, dokler ne dosežete tiste teže, ki se sklada z vašo višino, telesnim ustrojem in sta-. ostjo. Potrebno znižanje telesne teže e eno najboljših zagotovil za dolgo življenje. Nadaljevanje v S. stolpcu Nadaljevanje iz 1. stolpca Serum proti vnetju pljuč V teku zadnjih let so odkrili dovršene serume, ki imajo v nekaterih primerih vretja pljuč takšen učinek, d* so izredno zmanjšali število smrtnih primerov zaradi tuberkuloze. Kajpak je važno, da se diagnoza aoločene vrste vnetja pljuč ugotovi prva dva ali tri divi. Na srečo je diagnoza zelo preprosta. Vnetje pljuč se vselej pojavi s prehladom in naglim povišanjem temperature. Nastopi kašelj v zvezi z izmečki, pomešanimi s krvjo, in mrzlično vnetim obrazom. Z laboratorijskim pregledom tega izmečka se da ugotoviti vrsta vnetja pljuč in tako se za njegovo zdravljenje poišče odgovarjajoči serum. Nov način zdravljenja tuberkuloze še pred tridesetimi leti je bila na prvem mestu vzrokov smrti tuberkuloza, imenovana »velika bela kuga«. Zdaj je šele na sedmem mestu, a verjetno je, da bo padla še nižje. Zdravijo jo po načinu dr. Edvarda L. Treado-, wa, ustanovitelja modenr.ega načina zdravljenja tuberkuloze z »odprtimi okni«, ležanjem na svežem zraku in z mirnimi živci, čeprav je borba proti1 tej bolezni končana z veliko medicinsko zmago, je vendar tuberkuloza še zmerom pogost vzrok smrti, posebno pri mladih ljudeh. Vsak deček ih vsaka deklica bi morala spati pri odprtem oknu in se izogniti pretiranega napora in iger. Ce je človek v času doraščanja preveč šibek, je temu verjetno poseben vzrok. Zato je neob-hodno potrebno, da ga zdravnik temeljito preišče in ga začne — ako 3 pomočjo rentgena, mikroskopa ali analize ugotovi tuberkulozno leglo — zdraviti. Vnetje slepega črevesa Vnetje slepega črevesa, ki je na devetem mestu v vrsti povzročiteljev smrti, nastane navadno zaradi neredne prebave in se pojavi s hudimi bolečinami v trebušni votlini. Zdravniški posežek pri prvih znakih teh simptomov lahko z učinkovitim zdravljenjem prepreči usodepolne posledice. če na lepem in brez vidnega razlog«* začutite bolečine v dolnjem delu trebuha, lahko računate s tem, da vaše slepo črevo ni v redu. Edino sredstvo v takšnem primeru je operacija. Rak je v starejšem stadiju neozdravljiv. Obvarujemo se ga lahko samo, če ga o pravem času odkrijemo in ozdravimo — in to je spet nov razlog za vsakoletni zdravniški pregled. Ne oklevajte več, ne čakajte tako dolgo, da bi začeli vidno hujšati ali bi se pa izredno hitro debelili. Posebno pažnjo posvečajte poškodbam kože, kroničnemu zaprtju in nerednosti v želodcu. Ce to poveste zdravniku, vas bo brez odlašanja preiskal in ugotovil raka v začetnem stadiju. Kirurgija, X-žarki in radij so edina učinkovita sredstva za diagnozo in zdravljenje raka. Ne dajte se vplivati od mazačev, ki vam svetujejo kaj drugega. 36 Vsaka dvorana je bila kras-nejša od prejšnje, da je človeka Nesrečni slučaji Omeniti moramo tudi nesreče, peti najpogostejši vzrok smrti. Neštetokrat je bilo že dokazano, da bi se nesrečni slučaji — pa naj bo doma, v tovarnah in na cestah — lahko preprečili s pazljivostjo, opreznostjo in prisebnostjo. To je torej devet vzrokov, zaradi katerih umiramo poprej kakor bi umrli, če bi živeli pred sto leti. Tragedija ni v tem, da se teh vzrokov ce moremo ogniti, temveč v tem, da se jih ne zavedamo. Vsakdo od nas hoče biti zdrav in doživeti visoko starost. A kaj stori, da bi dosegel ta cilj? Živimo umetno življenje Vsako leto izdamo več ko pol milijarde dolarjev za različna zdravila, ki nam napravijo več škode kakor koristi — torej več kakor plačamo za koristne usluge zdravnikom v vseh Združenih državah. K zdravniku gremo šele takrat, ko smo že bolni — včasih že prepozno, da bi mogel za nas kaj storiti, da bi nas rešil. Postali smo žrtev umetnega načina življenja, ki ne upošteva pravih temeljev zdravja. Za podaljšanje življenja in za ohranitev zdravja moramo napraviti dvojen program. Dovršiti ali pa razširiti moramo način nege otrok. Vsak mesec moramo tehtati in meriti višino otrok, dokler rastejo in ugotavljati vzroke njihovega zastoja v razvoju. Ko odrastemo, moramo to nadaljevati z vsakoletnimi zdravniškimi pregledi, da bomo preprečili bolezni in se strogo držali programa rednega življenja, ki je osnovni pogoj zdravja. Držati se ga moramo dosledno. In nagrada? Nagrada bo življenje samo. (»Hygeia«, čikago.) Vsi potrebujemo razvedrila, »Tako se mi zdi, kakor bi prav zdajle nekdo hodil za nami!« je rekla Marjetica, in nekaj je švignilo mimo njih. Bilo je kakor senca ob steni, konji z vihrajočimi grivami in tankimi nogami, lovci, gonjači, gospodje in gospe na konjih. »To so samo sanje,« je rekla vrana, »ki pridejo in vzamejo visoki gospodi misli na lov. To je dobro, da boste vsaj laže vi- deli princa v postelji. Upam pa, da mi boste pokazali hvaležno srce, če boste kdaj dosegli časti in spoštovanje!« »O tem ni vredno izgubljati besed,« je rekel vran iz gozda. Zdaj so prišli v prvo dvorano, ki je bila po stenah pokrita z rožnato rdečim atlasom in umetnimi cvetlicami. Tu so sanje že drvele mimo njih, tako hitro, da jih Marjetica ni razločila. kar zmedla, in zdaj so prišli v spalnico. Tu je bil strop podoben veliki palmi z listi iz dragocenega stekla, in sredi na tleh sta viseli na debelem deblu dve postelji, in vsaka izmed njiju je bila ko lilija. Ena izmed postelj je bila bela, in y tej je le- žala princesa; druga je bila rdeča in v tej je hotela mala Marjetica poiskati Karla. Odgrnila je enega izmed rde- čih listov in zagledala je rjav hrbet. »O, Karel je!« Na ves glas je zakričala njegovo ime in pomolila svetilko proti njemu. Sanje so spet na konjih pridrvele v izbo, zbudil se je, obrnil glavo in — ni bil mali Karel! Princ mu je bil podoben samo v hrbet, toda bil je mlad in lep. In iz belega lilijevega lista je 35 »Moj zaročenec mi je povedal o vas mnogo dobrega, mala mo- ja gospodična,« je rekla krotka vrana. »Vaš curriculum vitae, potek vašega življenja, kakor se to imenuje, je tudi zelo zanimiv — au nočete vzeti svetilko? Jaz pojdem naprej. Kar naravnost se bomo odpravili, kajti tu ne bomo srečali nikogar.« pomežiknila princeska in vprašala, kaj se godi. Tedaj je mala Marjetica zajokala in povedala vso svojo zgodbo in vse, kar sta vrana in vran storila zanjo. posebno v današnjih dneh, ko zahtevajo razmere, da smo celi ljudje. Po napornem dnevnem delu vam daje prijetno razvedrilo *Družinski tednika. Če ga še niste čitali in ga torej ne poznate, nam pišite, da vam pošljemo popolnoma zastonj eno številko na ogled! »Družinski tednika naj postane tudi vaš tednik! Tednik, ki vas bo zabaval, razvedril in spravil dobro voljo/ Snežna kraljica 24. nadaljevanje 28 liarry Reffold je bil z Ano naspol "govorjen, da jo bo vsak dan ob ko- ***ai znosnem vremenu počakal na ®eki določeni cesti, in ker je zdaj že (./•eni in štirideset ur ni videl, za- Jfckrat ni culii nobene druge želje, ika- P«r (ia bi se.-dobil z njo. S Naslednji dan se je mislila Ana .'“'iti dela pri tvrdki Brook & Sons,in *aiTy. je že davno vedel, da bi imel Pplčtn Se manj pffložncsti, da bi jr ^1(tel. Saj ne bo mogel' vrfno sedeti ’ >Ki'aljici Viktoriji' v Nevctrurchu, ^i-eniljati Ano L eamerjevo zjutraj v, v ™ou in se potem popoldne spet v ra J V zv njo. Ana mu takšne usluluosti *ajbrže sama ne bi dovolila. Vprašanje, kako se bo vse to v bo- v?0('nosti izoblikovalo, je vzelo Reffoklu fflp nekaj dni marsikatero uro spanca, počasi se mu je pri tem zbudila misel, ki ga je izprva sicer **edla, potem se je pa počasi le spri- J**I'il z njo, dokler ui v pretekli noči 00*)i'ela v trden sklep. Harry je v noči po Burnsovem od- še dolge ure premišljal, in pri J®.?1? ie ugotovil, da bo imel v nasled- “J*n dneh neizmerno dela, če bo hotel ^ničiti to, kar je sklenil. jAfia Learnerjeva je zahtevala, naj P0*”*. njuni nedolžni eeetanki vsaj na le slučajni, in Harry je njej na Wbo pokazal hudo presenečen obraz, o fflu je prišla nasproti po neki cesti ed vilami. Bila je sveža in vedra. ^MrdUjttn času se je popravila in 1?“* zadrega, ki se je je polotila pri arryjevein pozdravu, 6e ji je čudo- V1‘«'Prilegala. *”o, kako je z vami in z vašimi •adevami, miss Ana?« jo je vprašal ®rry. »Ali imate zdaj vendar že "Ur?« J Prikimala je in se nasmehnila. ^Hvala Bogu, da,« je rekla in se Proščeno oddahnila. »Precej seui se '°rala truditi, da sem prepričala Mr. ro°ka, zdaj je pa tudi on že z dušo J* * teleeom mojih nazorov. Samo o P°t“<>bii06ti, kako bi denar razdelila, e se nisva čisto domenila, toda za to e zdaj ne bom več brigala. Mr. Brook Ti®.0*! srca dober človek in bo že ure-vse tako, da bo prav.« >I’otem boste lorej še nadalje za-' ov°ljni s petimi funti na teden, mi6s Ana?< petimi funti in šestimi šilingi,« S* je resno popravila. »To je za moje 2->hteve več kakor dovolj.« v Nemo je zastrmel predse in nekaj *asa sta molče stopala v neprijaznem Imenskem dnevu, ki je bil ves prepojen s soparnim vonjem po vlažnem, Uvelem listju. iMiss Ana,« je dejal Čez nekaj časa j>rez ovinkov, kakor bi bilo šlo za takšno malenkost. Kaj bi rekli, če bi prosil, da postanete moja žena?« ,Ana Learnerjeva je obstala ko prikovana. Z osuplim in visokostnim po-8l«doni se je ozrla vanj. '-RekUi bi,« je odvrnila počasi in ^tro, »da ste prišli ob pamet ali pa 1 iveč pili, Mr. Reffold.« >Zakai? Vsaj enkrat mi je prišlo nekaj pametnega na misel, zdaj pa itiorani slišati takšen odgovor. Ali sem vani res tako nesimpatičen?« >To ni v nobeni zvezi s tein,« 6® je v zadregi branila, »toda v vaših “seedah moreni videti — da se milo 111 azim — samo neokusno Salo. Zdi ®e mi, da je med nama prepad, ki ga 'V. n'ogoče premostiti. Pri tem ne mi-•lini samo na najino na vider tako različno življenjsko pojmovanje, am-tudi še. na marsikaj drugega. Saj ®e ne spoznani pri vas in ne vem, je na vas pristno, kaj ponarejeno, **j naravno in kaj izumetničeno. Sano vaše ime poznam.« *In še to ni pravo,« ji je Reffold drezal besedo in se tako iz srca za-®mejal, da je še njo posilila veselost. »Nepoboljšljivi ste,« je menila. Po bliskovito se je ozrl na vse *tf«uii: nikjer ni bilo žive duše. Preden se mu je mogla ubraniti, jo je °"jel in strastno poljubil. »Za božjo voljo, Mr. Reffold, če bi "il to kdo videli« je zajecljala. Rde-,c* ji je zalila obraz in očitaje ga je Pogledala, ko jo je naposled izpustil. »To bi mi bilo šele prav všeč,« je brezobzirno rekel in se ji spet na svoj J*®Mamni način posmejal »Da vsaj ne mogli več uganjati komedij.« Menda ni opazila, da jo je prijel roko, in menda sploh ni vedela, *ai 6e z njo godi. *e dolgo sta hodila tesno privita H1)? k drugemu, ko je plašno dvig-oči k njemu; opazila je, da se a® pri sebi hudomušno smehlja. *Kai mislite zdajle?« je nezaupno vPrašala. »Kaj misliš, se reče, Ana,« jo je Popravil. »Torej, mislim, kako bo po-^■edala neka stara dama, ko bo izve-da se ženim, ne da bi mi ona Pri tem pomagala...« »Vi.„ ti... pa res ne znaš povedati pametnega,« je rekla na videz Jezno in je prav hitro sklonila svojo **•* glavo. * Dobro uro nato se je Reffold vrnit v hotel, ker se je hotel z osebnim 'lakom odpeljati v London in se tam otitj druge zadeve, ki jo je želel čim-Sj 0(ipraviti. *a zadeva se je po včerajšnjem do-8°dku v Vanovi vili približala raz- PREPROGA GROZE 1 Si nrao« DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis Welnert-WHton pletu, in Ilarry je slutil, da se bo moral morda že v nekaj urah boriti za končni uspeh. Zapetost, ki jo je Burns iznenada pokazal na koncu pogovora v pretekli noči, mu ni bila prav všeč, v še slabšo voljo ga je pa spravila neka druga okoliščina, ker je v njej videl razplet včerajšnje uganke. Če so bile njegove slutnje, ki so 6e ga kakor navdahnjenje lotile takrat, ko je prišel polkovnik Gregory v ,Kraljico Viktorijo', prave, gleda naposled gotovosti v obraz. Ta gotovost se mu je zdela straiiotna in nedoumljiva, toda ni je maral zavrniti. Ce ga je pa slutnja varala, mu naposled vendar ostaneta še dve možnosti, ki utegneta priti v poštev. Bil je torej tik pred ciljem, ki 6i ga je bil zastavil, in njegovi častihlepnosti 6e .je upiralo, da bi v poslednjih urah doživel poraz. Moral je izrabiti vsak trenutek in najbolje se mu je zdelo, da se loti sledi pri skrivnostnem Toniju Perel-liju, čigar skrivališče }e Bob zavohai v ,Železnih vratih*. V veži je Reffold srečal Burnsa, ki je s strašno vnemo urejal in pregledoval kopico listkov. Živo je pomežiknil Harryju, in ko je mladi mož 6topil k njemu, mu je šepnil, ne da bi bil odtrgal pogled od svojega dela: »Drži, kakor sem si mislil. Telefoniral sem v bolnišnico. Majhen ubod na levi nogi, .malo nad tretjimi prstom. Najbrže z iglo.« »In kaj »o še drugega ugotovili?« je radovedno vprašal Reffold. Burns je skomignil z rameni. »Zaenkrat še ničesar sumljivega. Srčna kap. To sem tudi pričakoval. Morda bo dala obdukcija kakšno drugo sled. Uredil sem tako, da bo Scotland Yard poklical k raztelesenju spet dr. Shipleya.c »No, in kaj pravite k zogljenelemu čevlju polkovnika Gregoryja?t Višji nadzornik je zvedavo pogledal Reffolda. potem je pa napravil nedolžen obraz in se začel ukvarjati s svojimi papirji. »Tudi takšne reči se utegnejo zgoditi,« je rekel, in njegov glas je izdajal, da o tem ne mara govoriti. Malo nato je obetal Vanov avto pred ,Kraljico Viktorijo1, in bančnik je po eni izmed strežnic sporočil polkovniku Gregoryju, da bi rad z njim govoril. Strašno upadel je bil, saj ni imel od preteklega večera prav za prav niti ure miru. Po nočnem razburjenju je na vse zgodaj odpeljal Mrs. Hughesovo v London, potem 6e je pa takoj vrnil, da bi .se z Gregoryjem pomenil o neki zadevi, ki 6e mu je zdela nad vse važna in nujna. Gregory ga je sprejel 6icer nekoliko presenečeno, sicer pa zelo vljudno. Vane je potreboval nekaj minut, preden je mogel povedati, kaj želi. »Prišel 6em, da bi vas prosil za neko posebno uslugo, gospod polkovnik. Upam, da mi prošnje ne boste odbili,« je začel nervozno in v zadregi, pri tem 66 je pa neprestano izmikal Gregoryjevemu pogledu. »Ne bi se bil opogumil in vas prosil, 6aj šele malo časa uživam čast, da vas poznam, toda včerajšnja strašna zgodba me je k temu prisilila.« Umolknil je, kajti hladni, vljudno vprašujoči pogled polkovnika Gregorja ni bil spodbujajoč, potem se je pa spomnil važnosti svoje prošnje in v obupu je nadaljeval: »Tole je,« je rekel. »Za prihodnjo sredo je določena moja poroka s Mrs. Mabel Hughesovo.. Zdaj je pa Mrs. Ma-bel zaradi včerajšnjega dogodka tako bolna, da 6e mi zdi primerno to zadevo pospešiti. Po tej katastrofi sem prisiljen poskrbeti zanjo, in mislim, da ji bo vožnja po Sredozemskem morju najhitreje pomagala na noge. Luksuzni parnik družbe ,Withe Star* oihaja v sredo zjutraj in naročil sem tam že dva listka. Prav tako sem izposloval, tla bo poroka lahko že v torek. Ali va6 smem zdaj prositi, polkovnik Gregorv, da bi mi bili za pričo pri poroki? Vem, da moja želja ni skromna, upam pa, da mi jo boste oprostili finričo nenavadnega noložaja.« Utihnil je in vprašujoče pogledal Gregoryja, ki ga je mirno poslušal, ne da bi bil njegov fobraz izdajal kakšno presenečenje. »Zelo l>om vesel, če vam bom lahko ustregel,^ je vljudno odvrnil polkovnik. Vane je hlastno pograbil njegovo levico in jo prisrčno 6tresel. »Hvala vam, gospod polkovnik. Res veliko uslugo mi boste napravili. Za drugo pričo sem prosil nekega svojega poslovnega prijatelja. Zaenkrat bomo napravili samo civilno poroko iri kar na tihem, ker Mre. Mabel ne bi prenesla naporov, ki so združeni z riznimi slavnostnimi obredi. Torej v torek opoldne. In če vas to ne bo motilo, gospod polkovnik, bi vas prosil, da mi še jutri žrtvujete kratko uro in pridete k mojemu odvetniku, da boste kot priča podpisali zakonsko pogodbo. RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, not ra n i i h žlez in motnje spolniti organov. Cenena pavšalna zdravljenja!!! Mai, junij 10 dni 750'— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli in zdraviliške takse). Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali naravnost od uprave zdravilišča SLATINA RADENCI Toda nujno to ni, ker ne bi rad preveč izrabljal vaše ljubeznivosti.« Polkovnik Gregory je samo lahno odmahnil z roko in se prav vljudno nasmehnil. »Mr. Vane, kar razpolagajte z mano. Torej kdaj jutri?« »Kadar vam bo prav,« je vneto odvrnil bančnik. »Povejte mi, kdaj utegnete, pa pojdem z avtom po vas.« Gregory je malo pomislil. »Jutri mislim tako in tako oditi za nekaj ur v London. Ker je voda kalna, je z mojim ribolovom bolj slaba, razen rib pa v Newchurchu tako ni ničesar, kar bi me zanimalo. Ali vam bo prav, če vas pokličem v London, da vam povem, kdaj pridem k vam? Imam namreč tam nekaj opravkov, in danes še ne vem, kako dolgo me bodo zamudili.« »Imenitno, gospod polkovnik, čakal bom torej vašega klica, zdaj se vam pa re6 prav lepo zahvaljujem.« Ko je Vane odšel, je polkovnik Gre-gory še dolgo 6tal nepremično sredi sobe, in okoli njegovih usl se je zarezala trda, odločna guba. Potem je tiho zaklenil vrata, vzel iz prsnega žepa debel, zvit papir, ga razgrnil pred seboj in sedel dolge ure zamišljeno nad čudnimi črtami, ki so v pisanih barvah tekle druga čez drugo. Se zmerom je imel obvezo na desni roki in kazalo je, da ga je rana še zelo ovirala. Enonadstropna baročna hiša v May fairu, tik ob Park-Lanu, ki se je ob 6trani izgubljala v širokem parku, je pričala o izbranem okusu in domač nosti. Ko je Harry odločno potrkal s tol-kačem na vrata, je moral precej dolgo čakati, preden so se mala vrata v mogočnem portalu odprla. Potem se j' pokazala siva glava častitljivega služabnika. Možak se je presenečeno odmaknil in se spoštljivo priklonil. »Ali je kaj novega, Frederick?« je vprašal Reffold prav dobre volje in prijazno potrepljal 6tarca po ramenu. »Ne, sir. Samo laily Laura Crowfor-dova vas je vsak dan večkrat poklicala.« Harry je bil te novice menda zelo vesel. »Tako? Ali lady Laura ni povedala, kaj želi?« »Lady Crowfordova je želela nujno izvedeti, ali ste se že vrnili, če ne pa, kdaj se mislite vrniti in kje ste prav za prav.« Reffoldov obraz je bil čedalje bolj vesel. »No, in kaj ste odgovorili?« »Da tega žal ne vem,< je dejal Frederick' in njegov nekoliko užaljeni obraz je izdajal, da se mu to ni zdelo v redu in prav. »Imenitno, prijatelj. In če bo ladv Laura v prihodnjih urah spet klicala, ostane pri istem. Ali 6i me razumel? Zdaj mi najprej pošlji Bena, da me bo oblekel, potem bi se pa rad s teboj še o nečem pomenil.« Reffold je odhitel po širokih stopnicah in se potem 7. vidnim ugodjem potikal po sobah; njih izbrano udobje je že dolgo pogrešal. Saj je bilo v .Kraljici Viktoriji* prav prijetno in Mrs. Benettova je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi ga v vsakem oziru razvadila — Harry se je zadovoljno nasmehnil, ko je na to po-'mislil — toda tu je vendarle še 'prijetneje živeti. Najprej si je privoščil užitek, da ga je niegov nedosežni sluga Ben pošteno oblekel, potem je pa poklical Boba. Črnec je prišel z iskrečim 6e reža-jem. Pričakujoče in podjetno je zavijal okrogle oči. »No, Bob, ali te ne bi 6pet mikala kakšna majhna pustolovščina?« »O, Boba zelo mikati, sir,« je kar udarilo iz moža, ki je komaj krotil svojo nest.pnost. »Čakaj me torej točno ob devetih ob ■n mostu. Na drugi strani v Borough-High-Streetu. Toda niti besede o najinem dogovora!« Bob je prikimal, si položil mogočno roko na široka usta in se zvito nasmehnil. Naslednji, ki je prišel na vrsto, je bil Frederick, in stari hišnik se je hudo čudil, ko je videl, kako se mladi gospod podrobno zanima za reči, ki mu jih dotlej še nikoli ni bilo nič mar. Moral je odkleniti V6e sobe, Nekatere izmed njih že od smrti starega 6ira Ralpha Russella niso bile odprte. Har-ry je zamišljeno in zvedavo stopal za nii .i in se neprestano smehljal n« svoj skrivnostni način. Ko je bilo ogleda konec, se je Harry odpravil v svojo delovno sobo in 6e najprej zatopil čim bolj se življenje odličnih Indij-oev v Indiji prilagaja življenju belcev, tem bolj so tisti Indijci, ki žive v Vzhodni Afriki, zvesti svojim starim običajem. Poroko z mrtvecem, ki je danes v Indiji prava redkost, proslavljajo v indijskih kolonijah v Vzhodni Afriki z vsemi častmi in predstavlja še danes eno najnenavadnejših običajev, ki so jih Hindujci ohranili na črnem kontinentu. Na poročni dan peljejo nevesto v slavnostnem sprevodu na kraj, kjer jo pričakuje ženin. Duhovniki nosijo pred njo s srebrom in zlatom pretkane trakove, muzikanti pa spremljajo sprevod z igranjem na bobne, piščalke in zvončke. Ženinovi sorodniki nosijo slike, ki predstavljajo prizore iz njegovega življenja. Nevesta ima na sebi pražnjo obleko, povrh pa polno okrasja, tako ua pri slehernem gibu zazvončkljajo obroči na rokah in nogah. Ženin je mrtvec. Z odprtimi očmi s di naslonjen na palmino deblo in čaka nevesto. Tudi oi je pražnje oblečen. Duhovniki so ga tako poslikali, da se zdi, ko da je živ. Godba, ki je doslej donela vse jačje in jačje, na lepem utihne. Nevesta gre nekaj korakov proti ženinu, vendar še nekaj časa počaka, da gostje polože okrog njega darila: košare, polne sadja, ko- Undijska poroka Z MRTVECEM koši, oblek in srebrnih novcev. Ko se gostje nekoliko oddaljijo, nevesta poklekne pred mrtveca, sname prstan s srednjega prsta svoje leve noge in ga natakne ženinu na drugi prst na nogi. V istem trenutku duhovnik dvigne roke proti soncu in moli poročno molitev; ženin in nevesta sta poročena. Vsi zbrani začno od veselja kričati in hite stiskat nevesti roko in ji žele srečo. Med splo&iim razburjenjem se na lepem zasliši votel udarec na gong. Takoj utihnejo vsi glasovi; gostje počepnejo, nevesta pa plane v Jok in njeni sorodniki Jo peljajo v neko kočo. Zdaj se začne drugi del obreda, mrtvečeva slovesnost. Duhovnik se spet približa mrtvecu in po njegovem truplu raztrese posvečen riž; godba igra. Ne-kt ko stran od kraja poroke je grob. Duhovnik skoči vanj, poje neko otožno pesem, potlej pa truplo položi v grob. Medtem ko gostje potresejo v grob darove — cvetlice, novce, ki jih duhovnik zbere, da z njimi lahko kupi hrano za umrlega — mrtveca zakopljejo. V krsto LEPOTA IN SREČA ležita deloma v Vaših rokah. Čuvajte to dragoceno imetje! Negujte svojo kožo z učinkovito S o I e a - kremol * facma dajo tudi piramide, izrezljane iz dobro dišečega lesa s kadilom, ki ga za-žgo. Ljudje se počasi oddaljijo. Nekateri izmed njih gredo v kočo k vdovi, drugi se pa udeleže pogrebne svečanosti, ki Jo vodi duhovnik. Nenavadna poroka z mrtvecem ima čisto poseben pomen. Hindujski verniki jo praznujejo v dveh primerih: če mlad moški tik pred poroko umrje ali pa če sta moški in ženska živela sku-paj, ne da bi bila poročena po predpisih njihove vere. V obeh primerih mora nevesta ali vdova spoštovati spomin umrlega in hkrati varovati svoje ime pred obrekovanjem. Bazen tega imajo obred: še materialen pomen: dedno pravo je pri afriških Indijcih izključno v zvezi z verskimi predpisi, če žena z možem ni poročena po pravilih hindujske vere, potlej ne more za njim dedovati. Ako pa to želi, potlej se z njim lahko poroči tudi ko je že mrtev. Ko je obred končan, potlej je par po versko-pravnem predpisu poročen in tako sme žena po možu dedovati. Ker so afriški Indijci pred vsem trgovci in zelo bogati, je obred za vdovo pogosto vprašanje življenjske važnosti. Na drugi strani se ji pa ni treba bati, da bi jo čakala v afrižki okolici žalostna usoda indijskih vdov. fPo ^Bunlcr Nuchrickten«) v telefonsko knjigo, odkoder 6i je izpisal dolgo vrsto naslovov in številk. Potem je imel v pisani zmešnjavi kup telefonskih pogovorov, najprej z nekim odvetnikom, potem z nekim arhitektom, voditeljem velike tvrdke za notranjo dekoracijo, lastnico najbolj znanega londonskega modnega salona, z eno prvih draguljarn, nazadnje pa še z voditeljico posredovalnice za služinčad. Ti nogovori so mu vzeli skoraj uro časa. in ko je naposled končal, je zadovoljen položi) slušalko na vilice in si dal prinesti čaj. Malo pred deveto je prišel na postajo uri Londonskem mostu in od-ondod je odšel poča6i peš proti mostu samemu. Nad cestami okoli Temze je ležala nepredirna megla, da 6e je videlo komaj nekaj korakov daleč, in skozi zapuščene ulice je bril od reke leden, vlažen veter, pri katerem ni pomagala niti še tako debela obleka. Ko je Reffold orišel do mosta, je nekajkrat pregledal vso okolico in stopil potem k enemu izmed taksijev. Ko ga je Šofer vprašujoče pogledal, kam naj pelje, mu je 6 kratko kretnjo velel, naj počaka; čez nekaj sekund se je ob avtomobilu prikazal črn obraz in zamorec je po bliskovito sedel zraven šoferja. Vozili so se skozi Bermondsey do S uthwarškega parka, kjer je Harry šoferja odslovil in prepustil potem vodstvo Bobu. VSAK e DRUGA Nadaljevanje kronike z 2. in 3. strani Jugoslovanski ribiči bodo odšli v Palestino učit palestinske ribiče, kako se love spužve s pomočjo potapljaških aparatov. Neki ribič iz Crikvenice je v Palestini že začel loviti z m rožo »travloi. (MM) do 800 vagonov sladkorju bo letos uvozila naša država. Sladkor bo dobavila iz čeških sladkornih tovarn proti plačilu v kliriugu. Kakor je znatno, »e je sladkor na svetovnem trgu precej podražil. 2 23. uri. TOREK 20. JUNIJA 11.00: Šolska ura: 12.00: Plošče: 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Šramel »Škrjanček« 18.40: Naši narodni in knjižni spomeniki 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Prenos iz Beograda 21.00: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Samospevi. Konec ob 23. uri. SREDA 21. JUNIJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00 Napovedi 13.20: Radijski Šramel 14.00 Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40 Kulturna slika Novega mesta, II. del 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. Konec ob 23. uri. •»»♦♦♦»♦♦»♦•♦»♦♦»♦♦♦»♦»»♦♦♦♦♦»»♦♦»m Letos »Družinski tednik« • stalno na 12 straneh! % ........... GospodKna uradnica, značajna, bodoča posestnica, iell spoznati gospoda srednjih let v katerikoli driavni službi, značajnega in miroljubnega. Dopise na upravo lista .DRUŽINSKI TEDNIK- pod naslovom »Značajna edinka.“ FR. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Stritarjeva ul. O pri frančiškanskem mostu Vsakovrstni očala, dtljnogltdi, toplomeri, barometri, nigrometri. Ud. Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika! Ceniki brezplačno i Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v na j večji izberi, najceneje Presker Ljubljana« Sv. Petra c. 14 Dobro obrit-dobre volje! l \ \ ZAič. ZNAMKA ROTBART dobro, blago ScfiicMovo milo, ki moti kuhanjem »»ruji skupaj s kisikovimi mehurčki skozi tkanine in odpravi vso nesnago. P«- j rilo se kar sveM tako je 0 žlsfo in belo. 1 „ RA&ION BELINA! Schichf>* RADI0N pere sam! 6RESMJE, SVEŽE, . TRDE, tae, rudeče, P» din 4*— in 4\»0 kg kofiarice od 45 kg franko voznina razpoSilja brzovozno O. Drechsler —* Tuzla. Din 3SJ100- ^ Y mesečno odpla-, . čevanje in 100 iJ^J W / din are. ki jo je treba poslati pri naročanju, prodajamo v gotovini in na od-Dlačevanje. ŠIVALNE STROJE z glavo zgoraj in kabinet, šivajo naprej, nazaj, vezejo, krpajo in pletejo, din 1750'—. RADIO APARATE na baterijo in na tok za vse tri valovne dolžine, din 800’—. PISALNE STROJE z 88 znaki v latinici ali cirilici, v elegantnem zaboju, din 1650-. DVOKOLESA, moška, ženska, otroška in dirkalna iz najboljšega nemškega jekla, din 750'—. URE, zadnja novost, stenske, namizne, stenske za hiše in podjetja, pogon na tok ali žepno baterijo, dolgoletna točnost, pismeno jamstvo din 250—. Za blago, ki Vas zanima, zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik s pogoji. Iščemo zastopnike, posrednike, potnike, zaslužek dober. Kapital in proto-kolacija nista potrebni. ..MERKUR-ZAVOD" Beograd, Pašičeva 2 Pošt. šted. 57582 fah 806 Novela ^Družinskega tednika" MAL di PUNA Napisala E. K o e g lova »Ljuba Edit, kakor bi me veselilo, če bi me obiskala,?- je pisal inženir VVilliam Smith, »te moram kljub temu posvariti, da nikar ne hodi v mojo samoto. La« Me rdeti tas že vonja dih Pune di Ataeame. In veš, kaj je Mal di Puna? Ljudje iz Buenos Airesa naj ti povedo. Sicer bom pa čez tiri tedne vzel dopust. Takrat bom prišel k vam.« Že pel let je William preživel v 4500 metrov nad morjem ležečem gnezdu. Bil je vodja Mejicane, najvišjega bakrenega rudnika v pogorju Famatini. To je bilo lepo. mirno življenje, življenje. ki mnogo pomeni tistemu, ki ljubi gore. Seveda, odkar je na zadnjem dopustu spoznal Edit in pogosto mislil na novo življenje ob njeni strani, je bil ziherom nekako nemiren. Pogosto ga je obšlo domotožje in v takšnih urah j<; razumel smisel pregovora argentinskih in čilskih rudarjev. Kogar Puna sovraži, go uniči; kogar ljubi, ga nikoli več ne izpusti. VVilliani je naročil svojemu slugi, naj drugo jutro odnese pismo za Edit doli v Famatino. Sluga ga je začudeno pogledal. »Menim, gospod, da to ni več potrpimo. Cuanehila pravkar pelje neko damo sem gor.« VVilliam nekaj sekund niti do besede m mogel. »Damo? Sem gor?: Potlej je skočil k vratom in jih je sunkovito odprl. »Res je, to je Edit!« in že ji je skočil nasproti, jo pozdravil in jo peljal v majhno kladaro. Ko je prižgal luč. je Edit zagledala pismo in ga takoj prebrala. »Torej, po nobeni ceni nie ne maraš imeti pri sebi?« je rekla osuplo. William je smehljaje se prikimal. »To je nesmisel,« ga je grajala. »Česa se prav za prav bojiš?« VVilliam si je prižgal cigareto in začel pripovedovati. ■>V Puni di Atacami in . Kordiljerih so kraji, kjer človeka in sploh vsako živo bilje v prahu in pesku, ki ga pasatni vetrovi dan in noč gonijo sko-zii doline, prepade in skalovje, kratko in malo zaduši. To je ena nevarnost. Druga je pa v nenadnih toplotnih spremembah. Čez dan 6onee neusmiljeno žge, ponoči je pa tu gor leden mraz.« »Obeh, peska in mraza se moderen človek lahko obvaruje,« je menila Edit. »Seveda,« je dejal VVilliam. »In vendar le ne bi hotel nikoli izpostaviti tem nevarnostim.« »Ne bojim se.« je Edit pogumno odgovorila. »Tudi Mal di Pune ne. Argentinci in Čilenci so mi povedali, da napade vsakega človeka, ki nanjo misli in o njej govori. To je vendar nesmisel.« William je bil vesel njenega poguma. Njena neskrbnoat ga je iztrgala iz eanjareuj, ki se trapili njegove možgane ob samotnih večerih. »Da,« je nadaljeval, »ljudje pravijo, da že beseda sama povzroči lo bolezen. In če človek dolgo živi v tej kamniti pustinji, že sam veruje v to. To je nenavadna bolezen, ki se tukaj pojavi v najhujši obliki. Človeka omrtvi ih mu vzame sleherno moč. Hkrati je duh skalnatih puščav, ki varuje samoto in le malo ljudi trpi v Puni. Mene je tudi že nekoč zgra-bilp.t Nekaj sekund je Edit preplašena strmela predse. Potlej je vstala in odprla široko okno. Ledenomrzel zrak je bušil v sobo. Edit je zadrgetala. Toda niti zmenila se ni za to. Pogled skozi okno jo je očaral. Kakor steklo nežne gorske sence so štrlele v temno noč. Bilo je kakor pravljična slika, ki jo je naslikal drzen akvarelist. Na lepem se je prisluškovaje zdrznila. Nagnila se je skozi okno in napelo prisluhnila. »Ali slišiš,« je zašepetala. »Kaj je to? Človek? Ženska?« Skozi nočno tišino se je razlegal krik. Človeški krik. VVilliam je že slišal ta glas. »Da,« je potrdil njeno sumničenje, »to je ženska.« »Kdo tako grozno kriči? Govori vendar!« »Nihče ni v nevarnosti,« jo je pomiril. »Te krike slišimo vselej, kadar veter zapiha čez gorovja od oceana sem gor. To je glas skrivnostnega bitja. Toda prosim te, pojdi stran od okna. Prehladila se boš.c Edit se je brez besed vrnila k mizi in VVilliam je šel za njo. »To je zgodba o Puni,« je začet, »resničen doživljaj ženske, ki je nihče ne bo mogel nikoli iztrgati iz teh skalnih pečin. Nekaj časa je bila največja senzacija svetovnega tiska. A moram ti povedati začetek, »Pred kakšnimi pet in dvajsetimi leti je odšla neka argentinska seikta v Puno di Atacamo. Hotela je poiskati kraj, kjer Bog govori ljudem. Neki Marcello je bil vodja. Sedemnajst let niso ničesar slišali o ljudeh in vsakdo je mislil, da so mrtvi. »Takrat, ko so me prestavili v najvišji bakreni rudnik, torej pred petimi leti, je raziskovalec Pune Fam-bill z letalom preletel kamnitno pustinjo. V neki soteski v bližini Inga-huasija, ene najvišjih točk v Nevadi, kakšnih dve sto kilometrov zračne črte od tod, je zagledal človeško bitje. Vrnil se je in sestavil ekspedicijo, ki je kmalu prodrla v notranjost Pune. V spremstvu nekaterih neustrašenih mož je Fambill prišel v sotesko in našel človeka, ki ga je videl iz letala. Seveda, dosti človeško na pogled to zanemarjeno bitje ni bilo. Bilo je dekle. Raziskovalci so opazili, da je jedla ptiče, ki jih je znala čudovito spretno loviti. Kmalu se je pojasnilo, kako je zašla v to pustinjo. V bližini i brloga, ki je' v njeni stanovala, so našli okostja osmih ljudi. Bili- so md- - ■ nji ostanki članov sekte, ki jih je Marcello popeljal v kamnitno pustinjo. Ko je dekle postalo zatipnej.še, je: po- ; vedala, da je eno okostje okosfje' nje? 1 ne matere. Počasi. je raziskovalec iz- J vedel tole: osem ljudi je prišlo v pusto dolino v Puni. Ena izmed žena je : tukaj porodila deklico' Mati je pre- • živela druge člane šekle. Okoliščine so kazale, da je še pred dvema leto- • ma živela. Ekspedicija je divjakinjo odvedla s seboj v Tinogasto. A že ' čez dva meseca je Puna izvabila de-.J kle nazaj. Neke' noči je zbežala ih od- tlej živi spet v tej katnnitni pustinji. ’ Edit, ki je pazljivo poslušala, je vstala, odšla spet k oknu in prisluhnila v noč. Večkrat je slišala grozne ženske krike. To pot se je Editi zdelo. ko da krik ne bi prihajal iz oddaljene doline, temveč iz temnomodrega nočnega neba. Misel, da človek živi v tej grozni samoti, jo je začela mučiti. Nekaj tujega, še nikoli občutenega se je polastilo njenega srca in na lepem ji je bilo, ko da bi ne- • vidna roka zgrabila za njeno grlo in . jo davila. Omedlela je in padla na tla. VVilliam jo je dvignil, odnesel v sosednjo sobo in jo položil na posteljo. Drugo juho je s tremi drugimi moškimi spremil Edit v Tinogasto. »Dobro, da ste damo tako hitro spravili iz kamnitnega pekla,:< je dejal čilski zdravnik. »Puna, Mal di Puna... težak primer te bolezni!« Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. t Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — »sl ? Ljubljani.