Leto III HRASTNIK, 5. 11. 1967 ŠT. 10 Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar* glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk* Celje. Don republike- PRUNIKIUS0S10VAHSKIH NARODOV Zopet gremo naproti našemu največjemu jubileju, našemu narodnem prazniku - 24. obletnici rojstva socialistične Jugoslavije, domovine bratskih enakopravnih narodov. Tega dne se spominjamo s ponosom predvsem zato, ker se je takrat pokazala revolucionarna volja na- ših narodov, ki je odpravljala stare oblike življenja, na zboru narodnih predstavnikov smo za vedno izjavili, da nočemo več vrnitve, naznanili smo novo družbeno ureditev. Ob našem slavju se s ponosom ozremo na prehojeno pot naše socialistične graditve, naporov in samoodpovedovanju pri urejevanju družbenih in gospodarskih problemov, na katere naletimo pri našem naglem razvoju. Z dosedanjim delom smo dokazali, da smo kos najtežavnejšim nalogam, pa naj gre za še tako delikatne naloge. Kot vedno doslej se veselimo tega praznika, saj je to praznovanje naše splošno slavje. Pričakovanje in praznovanje tega dneva po pravici vzbuja veselje, saj smo dežela samoupravljanja delovnih ljudi, v kateri je postalo delo poglavitno merilo vrednosti in dostojanstva človekove osebnosti. Sleherno leto bolj smo prepričani, da je poglavitni nosilec socialističnega v družbenem temelju PROIZVAJALEC, ki v svojem kolektivu, ustanovi, zavodu, šoli, v komuni, torej v vsej družbeni skupnosti z zavestno akcijo rešuje družbena protislovja in vzpodbuja družbo k napredku - socializmu. Danes pomeni socializem na svetovnem prizorišču odločilno zgodovinsko silo, ki si neustavljivo krči pot k zmagi. Nič koliko je poti, kjer se uveljavlja, razcveta in raste, kakor so mnogovrstni pogoji, iz katerih se poraja. Sleherni njegov napredek vzbuja v nas veselje, ker prispeva k solidarnosti na svetu, ki je postal premajhen, da bi mogel biti združen, a je nakopičil veliko preveč uničevalne sile, da bi lahko z gotovostjo verjel v svoj obstoj. V tem trenutku bi bilo napak in usodno, ko bi se znašel človek pred silo, ki jo je sam ustvaril. Boj za mir in socializem - to je geslo, po katerem se ravna v svoji zunanji politiki ideja, naj človeštvo živi, se razcveta in razvija, brez strahu in pritiska, brez vojne in nadvlade, kot skupnost ljudi, ljudi, ki vedo in občutijo, da smo neločljiva celota. Poslanci Zasavja so razgovarjali o njegovem razvoju Pred dobrim mesecem so se v Steklarni Hrastnik zbrali poslanci Zasavja in z zainteresiranimi družbenimi in političnimi delavci občin Zagorje, Trbovlje in Hrastnik vodili razgovor o problemih nadaljnjega razvoja, izhajajoč iz problemov rudarstva in njego- mače znanstvene ustanove in že renomirane tuje strokovnjake. Prisotni smo bili mišljenja, da je za tako delo sposoben Industrijski biro Trbovlje, ki naj izdela program del iter prezentira tudi znanstvene ustanove, « katerimi smatra, da bi bilo potrebno sode- ve kratke perspektivnosti. Zanimivo je, da so ti problemi enotno prikazani kot zelo boleče vprašanje, na katerega ni tako enostavno najti odgovor. Zaradi tega je razumljivo, da je v razpravi prišlo do različnih gledanj na poti, po katerih je možno nastajajoče probleme rešiti. V obravnavi so bile predvsem dve variante, in to: takojšnja odločitev, da rudniki ne morejo več živeti in pristopiti potem k njihovi likvidaciji, druga pa, ki je po mojem mišljenju veliko bolj realna, da se izhaja iz stvarnega stanja in izdela program, po katerem naj bi rudarstvo na našem področju v ne preveč dolgi prihodnosti odpadlo kot gospodarska veja. Ker je druga varianta imela tudi v sami obravnavi največ pristašev, so se navzoči odločili, da se lotijo iskanja ustanove, ki bi lah-ho prevzela celotno organizacijo del in ki bi bila v stanju angažirati v iskanju rešilne poti do- lovati. To pomeni, da bodo dejansko nosilci strokovnih študij, pa naj bo to s področja rudarstva in njegove tehnologije, ali s področja tržnih raziskav ter ekonomskih izračunov, dejansko za to specializirani strokovnjaki, katerih odločitve bodo imele za področje Zasavja daljnosežne posledice. To sem omenil le zaradi tega, ker se je v tem kratkem času po sklicu sestanka (poslancev v Steklarni zelo živahno razpravljalo o tem, če je IBT Trbovlje s svojimi kadri kvalificiran za izdelavo takih odločujočih projektov. Mislim, da so te razprave odraz važnosti del, ne pa dajanje strokovne nezaupnice ljudem v IBT Trbovlje. Smatram, da je taka rešitev, v kateri nastopajo biroji v Trbovljah kot nosilci organizacije, povsem pravilna. Razumljivo je, da bo tako delo zahtevalo tudi precej denarja, ki pa ga nameravamo akumulirati iz različnih virov, in to: mednarod- Konference aktivov zveze mladine Za nami so vse konference aktivov Zveze mladine našega kolektiva. Ugotovimo lahko, da so bile uspešne proti pričakovanju in tako lahko že tokrat trdimo, da bo konferenca vseh mladih našega kolektiva ponovno dokazala, da mladi le nismo tako pasivni do dogajanj v podjetju, do dela v mladinski organizaciji. Mladi so na vseh teh konferencah zelo kritično ocenili svoje delovanje v preteklem letu, obenem pa so razpravljali o proizvodni problematiki, vključevanju mladih, v Zvezo komunistov in angažiranje v samoupravnih organih, o aktivnosti mladih na športno-rekreacijskem področju, klubsko-zabavnem življenju, o odnosih v kolektivu in drugi problematiki. Iz diskusij, poročil in referatov je zaslediti, da se mladi prvenstveno zanimajo za usodo svojega kolektiva, za njegovo uspešnost poslovanja, za ureditev odnosov v kolektivu in za afirmacijo mladih ljudi na vseh političnih in samoupravnih organih. Mladi so zelo kritično ocenje- vali napake, ki se pojavljajo v kolektivu, in ugotovili, da naj bi organi upravljanja le razpravljali o tej problematiki, ne pa da ostanejo to samo besede, ker je pač nekdo diskutiral zaradi diskusije na mladinski konferenci. Mladi so na konferenci svojih aktivov povabili tudi vodje posameznih obratov in nekatere politične delavce in vodilne ljudi, vendar moramo ugotoviti, da se jih je le malo odzvalo. S tem so dokazali, da jim je prav malo mar, kaj njihovi mladinci delajo, s kakšnimi problemi se borijo, pa čeprav so ti vsi člani Zveze komunistov, ki bi morali biti prvi zainteresirani, kako pomagati z nasveti mladim, kako jih vzgajati in jim biti vzor. Menim, da je takšen odnos vodilnih ljudi do mladih in organizacije Zveze mladine popolnoma nepravilen in obsojanja vreden. Ni čudno potem, da prihaja pri delu do nesoglasij in nepravilnih odnosov, kar je verjetno tudi eden od vzrokov slabšega poslovanja v zadnjem času. Strgaršek Janez ni fond za razvoj, prispevek republike in prispevki zainteresiranih občin. Tako zbran denar bi služil le za plačilo stroškov raziskav in izdelave projekta, realizacija takega projekta pa bo zahtevala novo angažiranje in tudi mnogo več denarja. V iskanju poti nadaljnjega razvoja Zasavja moramo po mojem mišljenju izhajati iz tega, da sta pred nami dva problema, in to, kako zagotoviti novim delavcem odgovarjajoča nova 'delovna mesta in kako rešiti perspektivo že zaposlenih mladih in srednje starih ljudi v zasavskih rudnikih. Mislim, da je treba za prvo vprašanje iskati rešitve v obstoječem industrijskem potencialu vseh treh naših občin, ki pa ima že dokaj dobro izdelane svoje perspektivne programe, čeprav po večini šele v idejnih osnutkih. Mislim, da bi naloga IBT Trbovlje v tem delu perspektivnega raz- nizacije svoje programe razvoja obdelane do različne stopnje s pomočjo svojih domačih ali pa zu-nanjih strokovnih delavcev, ki bodo kasneje morali prevzeti tudi riziko uspešne realizacije izdelanih programov. Mislim, da je razprava okoli tega, da bi morale v nadaljnjem razvoju ostalih industrijskih vej razen rudarstva sodelovati občinska skupščina in zainteresirane delovne organizacije, ki bodo dajale za to tudi denar, pravilna. Če bomo iskali za zaposlovanje rudarjev novo industrijo, za novo nastajajočo delovno silo pa rešitve v povečanju kapacitet na osnovi obstoječih industrijskih organizacij, bomo verjetno prišli do nekega programa, ki bi bil lahko sprejemljiv za naše celotno gospodarstvo, za ljudi, ki na teh področjih žive, po vsej verjetnosti pa tudi za sestavljavce perspektivnega razvoja :■ Slovenije. voja bila samo v tem, da izdela obstoječo analizo stanja, v tej pokaže na eventuelne možnosti tesnejšega sodelovanja med 'posameznimi podjetji v Zasavju, vse ostalo pa naj potem gospodarske organizacije skupaj z občinskimi skupščinami same pripeljejo do realizacije. Drugega načina ni, ker imajo že vse obstoječe orga- To bi nam vsem bolj plastično prikazalo naše korakanje naprej ter pokazalo, kam bomo morali v kratki perspektivi zakorakati. Na koncu mislim še to, da je zelo koristno, če se poslanci aktivno ukvarjajo s takimi pomembnimi problemi, mislim pa, da jih bodo morali tudi v kratkem prenesti med svoje volivce. MLINAR MARTIN x I ♦ ♦ ♦ ♦ % Uredništvo »Steklarja« čestita — 5 o o o ❖ ♦ o o vsein članom in članicam kolektiva, upokojencem, vojakom in vsem bralcem glasila I Z ♦ *> I praznik republike november % % % ♦ o % % * O $ % % % Poročilo o delu upravnega odbora 1. Upravni odbor je odobril analizo pitne vode v tovarni na naše stroške. Tov. Kozole Drago je podal poročilo o izvršenem službenem potovanju k firmi »Salfa«, Bologna, glede reklamacije steklenic za ledeno kavo. Steklenice so izdelane z neenakomernimi stenami in tako povzročajo večji lom pri polnjenju na stroju, ki dela pod pritiskom in se tako polnjenje vrši z veliko hitrostjo. Kupcu smo dobavili 3.346.240 kom. steklenic, lom pa znaša 175.590 kom. Na zalogi imamo še okrog 620.000 kom. steklenic, katere bo kupec prevzel. UO smatra, da se lom navedenih steklenic kupcu prizna. S firmo »Salfa« so se vršili razgovori in je še nadalje pripravljena kupovati steklenice, vendar pod pogojem, da izdelamo novo orodje, za katero imamo dokumentacijo. Novo orodje se izdela do 2. 10. 1967 ter se pregleda v navzočnosti ing. Kavšek Nikota in Žagar Antona. Izmenske vodje se pokliče in opozori, da ne smejo brez vednosti vodje avtomatske proizvodnje vršiti sprememb na avtomatih. Steklenice, izdelane z novim orodjem, se pošljejo kupcu s kamionom ter Steklarna Hrastnik poravna razliko plačila prevoznih stroškov od tarife železnice do tarife prevoza s kamionom. Pri firmi »Salfa« bo pri preizkušanju steklenic navzoč ing. Franc Tramte. Do prihodnje seje UO naj pisarna EE zbere podatke, za kakšno vrednost je bilo izdelanega orodja v pomožnih delavnicah za artikel 1472 — ledeno kavo. 2. Upravni odbor je bil seznanjen s poročilom o problematiki proizvodnje in prodaje od 8. 9. do 15. 9. 1967. Poročilo je UO vzel na znanje. 3. Razpravljalo se je o službenem potovanju k firmi Stolzier v Köfiach glede ogleda predobli-kovalcev za izdelavo steklenic 30 gr na KS 6. Upravni odbor je smatral, da se z obiskom počaka, priprava dela pa naj angažira sposobne ljudi — tehnike, da sami uredijo predoblikovalec za izdelavo steklenic »Brion« 30 gr. 4. Tov. direktor je poročal o reklamaciji stekleničk za črnilo pri Karbon, Zagreb. Reklamacija se nanaša na več oblik izdelanih stekleničk. Ena oblika steklenice ni bila v redu, ker so bile zamaknjene klešče. Pri teh steklenicah se bodo uredili novi vložki v pokrovu. Pri drugi obliki, ki se reklamira so bile klešče pri izdelavi prenizke za 0,8 mm. Pri teh se bodo dali izdelati primerni pokrovi. Pri tretji obliki steklenice se zamašek ne zaje v grlo, ker je navoj zamaknjen. Izdelale se bodo nove klešče ter se bo takoj izdobavilo 300.000 kom. stekleničk, ker jih kupec potrebuje. Upravni odbor se strinja z rešitvami, oziroma predlogi, ki so bili podani pri razgovoru. 5. Tov. direktor je nadalje seznanil člane UO glede obratova- nja tehtnice za vaganje vagon-skih pošiljk. Da se bo obračunala vsota, ki smo jo vložili kot soinvestitor, je bil sklenjen dogovor, da do 31. 12. 1968 ne bi sproti plačevali tehtanja vagonov. Evidenco o tem bo vodila postaja Hrastnik. UO je navedeno vzel na znanje. Odobri se potovanje v Vrsar glede ogleda nakupa hiše, ki bi se preuredila za počitniški dom Steklarne Hrastnik. Potujejo: direktor, Grum Milan, Počuč Mile in Senica Anton. » NA SEJI, DNE 25. SEPTEMBRA 1967. 1. Opravilo se je potovanje v Vrsar zaradi ogleda nakupa hiše, ki bi se preuredila v počitniški dom. Dokončnih razgovorov še ni bilo, vendar je stvar v teku. Obrazložitev obratovodstva za artikle, ki so težji od 5 kg in je bil za nje v prejšnjem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov določen skrajšani delovni čas — 6 ur, se dostavi centralnemu delavskem svetu, ki naj o tem razpravlja in sprejme ustrezen sklep. 2. Tov. Heda Korbar je tolmačila rezultat poslovanja za dobo januar — avgust 1967. Po diskusiji so bili sprejeti tile zaključki: Vrednost točke za mesec september se določi 145 S-din, pri delitvi čistega dohodka 90 % za OD, 10% za sklade, na podlagi ocene realizacije 550 milijonov S-din ter pri 60% poslovnih stroških ali vrednosti 330 milijonov S-din. Pri navedeni vrednosti točke se je obračunala 50 % negativna razlika iz meseca avgusta, 50 % pa se obračuna pri določan iu točke za mesec oktober 1967. Negativna razlika meseca avgusta znaša 35,303.784 S-din. Plansko analitsko službo se zadolži, da skupno z vodji enot izdelajo analizo poslovnih stroškov, ki so v razmerju s planom prekoračene. Vodje enot se zadolži, da v svojih oddelkih opozarjajo na štednjo materiala, vode, električne energije, kartonov, na splošno štednjo s poslovnimi stroški. Tov. Senica Anton naj pospeši ureditev prostora za shranjevanje olja, ki se uporablja v avtomatski proizvodnji. Ing. Franc Tramte in ing. Kavšek Niko naj proučita rezanje stekla pri hladilnih pečeh, tako da bi po možnosti obratovala po 2 dania stroja, da bi čimbolj razbremenili brusilnico. 3. Tov. Mlinar Martin je upravni odbor seznanil z zaključki-zagrebškega velesejma. UO je potrdil program izdelave izdelkov za prihodnje leto. Potrdi se tudi predlog za znižanje cene pri servisih za vodo, vino in liker, in sicer: . N-din nova cena servisa za vino 16 nova cena servisa za vodo 16 nova cena servisa za liker 13 nova cena servisa s štirioglato steklenico — garnitura 28 Potrdi se tudi znižanje cene za artikel 1103 kozarec z dvobar- vnim dekorjem od 145 S-din na 115 S-din. Razpravljalo se je o možnosti kontakta o poslovnem tehničnem sodelovanju — kooperaciji s firmo v Fidenci — Italija glede izdelave kozarcev. UO pooblašča komercialnega direktorja, da vodi s firmo v Italiji razgovor. Predstavništvo zagrebškega velesejma je poslalo ponudijo za zakup paviljona na zagrebškem sejmu za vse leto. Glede na to, da naše podjetje razstavlja samo na jesenskem sejmu, se naj ta zadeva preveri. 4. V zvezi z razgovori med predstavniki našega podjetja in predstavniki Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik glede prenosa industrijskega tira, se UO strinja, da se TKI da v uporabo in upravljanje industrijski železniški tir v dolžini 177 m. O tem naj razpravlja in da ustrezen sklep CDS. 5. UO je odobril plačilo šolnine za dopisni 6-mesečni tečaj za skladiščnika pomožnega materiala. skladiščnika surovin, skladiščnika kartonov in odlitkov. Šolnina za poedinca znaša 380 N-din. 6. UO pooblašča tov. direktorja. da podpiše pogodbo o komisijskem izvozu in pogodbo o poslovnem tehničnem sodelovanju s Kemijo impex, Ljubljana. Pogodbi veljata od 1. 7. 1967 do i. 7. 1969. Izvozniku se ugovarja samo provizija za Anglijo, ki naj se prizna 3 % in ne 4 %, kot je v pogodbi določeno. Izvrši se cepljenje proti gripi. Spiske in ostalo uredi kadrovsko socialna služba. NA SEJI, DNE 2. OKTOBRA 1967 1. Na podlagi sklepa CDS je UO obravnaval pravilnik o delitvi osebnih dohodkov — osnove za ugotavljanje OD od člena 35 do 39. Na podlagi navedenega so bili dani naslednji zaključki: Pooblašča se obratovodstvo, enoto 301, da rešuje reklamacije brigadirjev za osebni dohodek na podlagi zapisnikov v raportni kniigi. Službujoči oddelkovodje so dolžni, da vsak izpad — tehnične ovire zabeležijo v raportno knjigo. Obratovodstvu se posreduje izpisek iz pravilnika o delitvi osebnih dohodkov od člena 35 do 39, (ako da bodo službujoči oddelkovodje seznanjeni z normativi v pravilniku. Brigadi Smodič Julija, Kunšek Ladislava in Jazbec Ernesta se prizna povprečje OD od 15. 7. do 26. 7. 1967, ker so bili prestavljeni na drugo delovišče in je primanjkovalo kompresorskega zraka. 2. Upravni odbor je imenoval inventurne komisije za popis sredstev in materiala v letu 1967. Do 15. oktobra 1967 mora predsednik centralne komisije tov. Kralj Boris sklicati sestanek predsednikov popisnih komisij. Inventura se opravi v rednem delovnem času. Nadurno delo se prizna samo popisni komisiji za nedovršeno proizvodnjo. 3. Inž. Jože Tušar in Kreže Martin opravita službeno potovanje v Švico — Zürich, ogled in delovanje energetskih naprav »Honeywell«. Potovanje in bivanje traja 14 dni. 4. Pri tehnični knjižnici v Ljubljani se kupi 1 kom. knjige standardov za leto 1967. Vidmar Jožetu in Mlakar Antonu se odobri 1 dan izrednega plačanega dopusta — udeležba na republiškem prvenstvu kegljačev. Brglez Francu se odobri 2 dni plačanega dopusta za tekmovanje v streljanju. Pri Jugoslovanskem odboru za razmenu studenata, Beograd, smo prijavili potrebo, da v letu 1968 sprejmemo na prakso 1 študenta za 8 tednov. Gabrič Edvardu se prizna plačilo šolnine in povrnitev prevoznih stroškov za šolanje na TSŠ. Evidenco o tem vodi kadrovsko socialna služba. 5. Upravni odbor je obravnaval primer Okič Rušida, ki je v četrtek dne 28. 9. 1967 kršil delovno dolžnost. UO se strinja, da se imenovanemu izstavi odločba o odstranitvi z dela, ki stopi v veljavo 2. 10. 1967. NA SEJI, DNE 16. X. 1967 1. Glede na sklep CDS je Upravni odbor obravnaval vlogo komisije za urejanje delovnih razmerij zaradi tov. Bremec Adolfa, referenta HTV. Upravni odbor je potrdil predlog komisije ter na delovnem mestu »Referent HTV« ostaneta 2 osebi, in sicer Bremec Adolf in Surina Ivan, glede na to, da imenovani Ivan Surina obiskuje šolanje za varnostne tehnike v Ljubljani ter ga tako po 14 dni ni na delovnem mestu. Kadrovsko socialna služba naj za imenovana določi delokrog dela. Tov. Surina Ivanu naj se posveti določen primer v proizvodnji, ki se nanaša na varstvo pri delu. 2. Drugi sklep centralnega delavskega sveta glede določitve nogoiev, ki so potrebni za zasedbo delovnega mesta »za pravno in kadrovsko socialno službo«, naj obravnava kolegij podjetja. 3. Obravnavana je bila problematika proizvodnje in prodaje od 1. do 12. 10. 1967. Na sejo sta bila povabljena tov. Žagj.r Anton, vodja avtomatske proizvodnje in Poljšak Franc, vodja brusilnice. V avtomatski proizvodnji so bili problemi glede slabe mase in zaradi izklopov vode. V brusilnici pa je grlo pri skupini razno in pri kozarcih. Vršil se je razgovor glede osebnih dohodkov, posebno za osebje pri H 28. ker to prejema še sedaj povprečje OD iz starega obrata — prejšnjih delovišč. Upravni odbor je sklenil, da se komisija, ki je bila imenovana za ocenitev delovnih mest, sestane in da predlog za nove tarifne postavke za obrat avtomatske proizvodnje, kakor tudi za nova delovna mesta, ki v zadnjem času niso bila ocenjena, oziroma so kritična. Predlog se dostavi UO. Program dela SZDL našega terena Zaradi potreb po hitrem obveščanju svojih članov koristi vodstvo krajevne organizacije tudi informacijski list Steklarne Hrastnik, da preko njega objavi program dela krajevne organizacije Hrastnik — spodnji del za prihodnje obdobje. Delo SZDL Hrastnik — spodnji del je bilo v preteklem obdobju razmeroma aktivno. Za aktivnost gre predvsem zasluga posameznim podružnicam, medtem ko postajajo poedini člani krajevnega odbora vedno pasivnejši, kar na drugi strani obremenjuje že tako marljive člane odbora. Take okoliščine narekujejo organizacijsko in tehnično ukrepanje predsedstva krajevnega odbora. Krajevno organizacijo je treba utrditi organizacijsko in kadrovsko, saj se bo krajevni odbor v bližnji prihodnosti srečaval z vrsto tehničnih, kadrovskih, idejno političnih in gospodarskih problemov svojega območja. V želji, da bi lahko vsi člani SZDL sodelovali pri uresničitvi postavljenih nalog, objavljamo celotni program dela, katerega je sprejel krajevni odbor na svoji seji, dne 9. 10. 1967. PROGRAM DELA KO SZDL HRASTNIK - SPODNJI DEL DO REDNE KONFERENCE SZDL Obseg in pomembnost nalog, ki jih je nakazal zadnji kongres SZDL Slovenije, predvsem pa brionski plenum in zvezna konferenca SZDL, številne konkretne družbeno politične in gospodarske naloge območja spodnjega dela Hrastnika terjajo od organizacije SZDL takšne organizacijske oblike, predvsem pa metode dela, s katerimi bodo najučinkovitejše pritegnili vse subjektivne sile ter jih ob iniciativi in usmerjevalni nalogi socialistične zveze vključili k uresničevanju vseh bližnjih nalog. Predvideni program dela naj bi služil organizaciji in vzpodbudil na smotrno in učinkovito delo celotno članstvo. > ORGANIZACIJSKE NALOGE 1. Najti ustrezne prijeme 'za konsolidacijo KO SZDL, predvsem pa za zagotovitev polnoštevilne udeležbe članov na sejah. S tem želimo zagotoviti kolektivno in vzajemno obravnavanje in odločanje o vseh pomembnejših vprašanjih in nalogah. Le z enotnimi in skupnimi stališči bo lahko krajevna organizacija resnični pobudnik pri snovanju, usmerjanju in izvrševanju družbeno političnih in ostalih nalog na svojem območju delovanja. 2. Za zagotovitev rednega pobiranja članarine, za kar so doslej skrbele podružnice same, je nujno nuditi vso pomoč podružnicam. Najprej je treba dopolniti pobiralce — poverjenike za posamezna naselja ali bloke. V zvezi s tem KO SZDL zadolžuje predsednike, tajnika in blagajnika KO SZDL, da skličejo stare in nove pobiralce — poverjenike in se z njimi pogovorijo. Pobiralci — poverjeniki naj bi opravili svojo dolžnost in naloge zavestno. Rok za izvršitev je 2. 10. 1967. 3. Ker označujemo organe hiš- nih svetov kot družbeno samoupravljanje, smatramo, da je KO SZDL dolžna organe negovati in razvijati. Ugotovitev 'kaže na stagnacijo delovanja hišnih svetov, nezainteresiranost občanov nad delom hišnih svetov. Zaradi naštetih dejstev in ostale problematike iz tega področja, bo KO SZDL sklicala vse predsednike, tajnike in blagajnike hišnih svetov. Rok je 30. 10. 1967 — zadolžen je predsednik. 4. Pridobivanje novih članov v članstvo SZDL ostane še naprej stalna naloga KO SZDL in vodstev podružnic. To nalogo bodo opravili pobiralci — poverjeniki vzporedno z urejevanjem in dopolnitvijo spiska članstva ter pobiranjem članarine ob vsestranski pomoči in sodelovanju članov KO SZDL. Rok je 20. 11. 1967. Za izpolnitev tega sklepa je odgovoren tajnik KO SZDL. 5. Glede na to, da deluje vrsta društev na rrašem področju ter da so ta prepuščena sama sebi, glede kadrovske problematike in ostalega v zvezi z dejavnostjo društva, bo KO SZDL sklicala posvet z vodstvi društev. Rok izvršitve do 30. 10. 1967. DRUŽBENO POLITIČNE NALOGE 6. Preko javnih sredstev za obveščanje, kakor tudi drugih oblik bo KO SZDL v bodoče sproti obveščala člane SZDL o vseh pomembnejših problemih, akcijah, predlogih ter zaključkih KO SZDL in to z osnovnim namenom, pridobiti mnenja članov in njih pripravljenost za sodelovanje pri reševanju skupnih nalog. Stalni stiki med člani KO SZDL naj okrepijo prizadevanja za uspešno vključevanje članstva za izvrševanje skupnih nalog, ki imajo značaj splošne koristi za posamezna naselja oziroma krajevne skupnosti. Krajevni odbor bo v bodoče skliceval odbornike občinske skupščine obeh zborov, kjer naj se z pismi obravnava tekoča terenska problematika. 7. Krajevni odbor se bo zavzemal za čim neposrednejše sodelovanje z organizacijami in društvi, ki delujejo na območju kra-javne organizacije. 8. Že dosedanje skupno delo med KO SZDL in vodstvom krajevne skupnosti je bilo pozitivno, zato se bomo zavzemali za še trdnejše sodelovanje z odborom krajevne skupnosti, dajali vzpodbude in predloge za še uspešnejše reševanje in izvrševanje nalog, ki spadajo v pristojnost odbora krajevne skupnosti. 9. Krajevna organizacija SZDL bo pomagala pri izvajanju srednjeročnega programa razvoja občine Hrastnik predvsem pri zbiranju sredstev za gradnjo objektov družbenega standarda. Prav tako pa se bomo zavzemali za smotrno koriščenje in vlaganje sredstev pri krajevni skupnosti skupaj z odborom krajevne skupnosti. 10. Krajevni odbor SZDL bo kritičho preverjal izvrševanje nalog in sklepov, sprejetih na sejah. O izvrševanju pa bomo obveščali člane preko javnih informacijskih sredstev, zboror volivcev in tribun občanov. REŠEVANJE INVALIDSKE PROBLEMATIKE Posvet v mesecu marcu, ki je bil sklican na pobudo republiškega zavoda za socialno zavarovanje, je imel namen, da izdela predloge in da pobudo za čim-boljše izvajanje določb novele Temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju v delovnih organizacijah. S tem prispevkom bi želeli seznaniti člane kolektiva, kaj vsebuje zadevna novela. Nedvomno predstavlja novela važen člen v izpopolnjevanju invalidske zakonodaje in je v pogojih izvajanja gospodarske in družbene reforme pomembna pri konkretnem reševanju invalidskih zadev, zlasti v primerih, ko je nastopila invalidnost kot posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni. Naroča vsem delovnim organizacijam, državnim organom in zasebnim delodajalcem, da poskrbe za delavce, ki stopajo prvič v delovno razmerje, da opravi zdravstvena služba v smislu predpisov natančen prvi pregled: Namen tega pregleda je, da bi delovna organizacija odstranila vzroke, ki lahko pripeljejo do invalidnosti, oziroma da ne bodo delavcev razporejale na taka delovna mesta, na katerih bi glede na zdravstveno stanje delavcev grozila nevarnost za njihovo invalidnost. 11. člen novele zagotavlja invalidom, da jim delovno razmerje po nastanku invalidnosti ne preneha, če je invalidnost posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni. Delovne in druge organizacije, državni organi in zasebni delodajalci so dolžni obdržati na delu oziroma sprejeti na delo delovnega invalida, pri katerem je nastala invalidnost kot posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni med tem, ko je bil pri njih v delovnem razmerju. Delovna organizacija je dolžna zagotoviti zaposlitev takemu invalidu tudi tedaj, če sama nima primernega delovnega mesta za invalida. - Da bi bila rehabilitacija in zaposlovanje invalidov bolj sistematična in načrtna, nalaga novela delovnim organizacijam, da morajo s splošnim aktom, ki ureja organizacijo poslovanja, določiti delovna mesta za invalide, ustrezna njihovi izobrazbi in primerna njihovi preostali dela-zmožnosti. Prav tako tudi določa, da sme delovna organizacija na delovnem mestu, ki je določeno za invalida, zaposliti začasno zdravega delavca, če in dokler nima invalida, ki bi lahko delal na takem delovnem mestu. Če v medsebojnih odnosih med invalidom in delovno organizacijo pride do spora, posreduje po določilih novele občinska komisija. Po omenjeni noveli lahko tudi republika določi s svojim pred- pisom, da so delovna mesta določene vrste v posameznih dejavnostih mesta, na katera je treba zaposlovati delovne invalide. * Nadalje predvideva novela ostre denarne kazni za kršilce teh predpisov in to tako za delovno organizacijo kot tudi za odgovorno osebo. Stalna konferenca za rehabilitacijo invalidnih oseb v Sloveniji, ko osvaja predloge medobčinskih stalnih konferenc in re- publiške komisije, želi pomagati delovnim organizacijam pri izvajanju njihovih nalog, da bi bilo varstvo invalidov tudi z izvajanjem novele TZIZ čim popolnejše. Naše podjetje oziroma upravni odbor je razpravljal o tej problematiki ter imenovali komisijo, katere naloga je, uskladiti notranje razmere z določili te novele. Janežič Alojz Ob 24. obletnici rojstva socialistične Jugoslavije in praznovanju dneva republike čestitamo vsem članom kolektiva in vsem občanom. KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL HRASTNIK — SPODNJI DEL AVTOMATIZACIJA IN VARNO DELO Uvajanje avtomatizacije v proizvodne obrate se danes ocenjuje različno; eni mislijo, da je to samo stopnja više v mehanizaciji, drugi zopet, da prinaša občutne spremembe — drugo industrijsko revolucijo. Spremembe, ki jih prinaša avtomatizacija, se opažajo dosti hitreje, mi pa nismo v nobenem primeru bolj pripravljeni, da jo obvladamo. To prepričanje, prodiranje znanosti v tehniki, ima občutljive posledice v naši industriji. Zato naša zakonodaja postavlja nove zakonske ukrepe glede varstva pri delu tudi v mehaniziranih delovnih obratih. Vzporedno s temi problemi se radikalno menja tudi problematika. Tu ne gre, več za varstvo enote, temveč za zaščito celotnega sistema, kar pomeni združitev problema preprečevanja motenj (okvar tehničnih naprav, toda ne človeškega zdravja) s problemom nesreč, poklicnih obolenj, okvar, eksplozij, požarov in drugih oblik zatajitve nekega sistema. Ne gre za ločeno reševanje problematike varnosti pri delu in ekonomičnosti obrata, temveč za spojitev v pripravno teorijo sistema za njegovo varnost in sposobnost zagotovitve proizvodnega obrata. Ne gre za meje ene vrednosti (npr. dobička, proizvodnje, učinka), temveč je treba upoštevati celo vrsto vrednosti. Tudi ne gre samo za delo enote, temveč za delo tesno med seboj povezanega kolektiva. Izguba zaslužka primerna doseženemu učinku v avtomatizaciji postaja nesmiselna. Razlike med tistimi, ki si lahko privoščijo avtomatizacijo, in oni- Nova kopalnica mi, ki tega ne morejo, so iz dneva v dan vse večje. Definicija avtomatizacije poudarja prevzemanje upravljanja s tehničnimi napravami, kar ima lahko za posledico manj nezgod pri delu, manj poklicnih obolenj. Znano je, da lahko avtomatizacija nudi boljše pogoje dela, ki bi bilo bolj zdravo in manj nevarno, če upoštevamo samo varnost pri delu že pri zasnovi bodočega stroja. Pri nas pa bi morali posvetiti več pažnje pri sami nabavi strojev iz uvoza, ker normativi bolj razvitih držav niso enaki našim na področju varstva pri delu na stroju. Te razlike se kažejo pri odgovornosti in strokovnosti v industrijsko različno razvitih deželah. Zato tudi različni varstveni normativi. Večkrat se celo pripeti, da naša podjetja pri tujem proizvajalcu ne vzamejo vseh zaščitnih in varnostnih naprav, ki spadajo k modernemu stroju, ampak je podjetje zainteresirano zgolj za proizvodno sredstvo, pri tem pa pozabi na varno delo s strojem. Seveda tuji proizvajalec postavlja za isti stroj različne cene. Pa poglejmo, zakaj ta razlika? Eden izmed faktorjev je tale: »Ko konstruktor konstruira nov avtomat, upošteva tudi faktorje varnega dela na njem.« Zato obremeni ceno 'samega stroja z dodatnimi prispevki za opremo z zaščitnimi deli — napravami, ki pa jih proizvajalec kupcu zaračunava posebej in kar običajno ne stane malo denarja. Zato naš kupec žal večkrat vidi samo novi stroj, ne najde pa sredstev, da kupi vse ostalo, ki pogojuje delo na tem stroju. To pa so razna tehnična zaščitna sredstva, deli, ki pa zahtevajo dodatna sredstva pri nabavi sodobnega stroja. Do sedaj je skoraj vedno prevladovalo mnenje nabavitelja, češ kaj bomo drago Dlačevali te dodatne dele za zaščito pri delu na stroju, ko pa te malenkosti lahko sami naredimo doma. Seveda. kakšne so posledice takšne neodgovorne in pomanikliive nabave. pa se kmalu pokažejo na samih zaposlenih delavcih pri stroiih. Doma pa se začnejo pojavljati težave. Pri (delu stroja se poiavljajo delovne nevarnosti, za odpravo teh pa se ne naide časa, niti primerne zaščite. Delavec dela kljub pomanjkljivostim glede varstvenih naprav na stroju. Tolaži se z odgovori, ki jih snreiema na svoje prošnje. Ge bi pa nabavitelj upošteval faktorie varnosti pri delu, bi poles sodobnesa stroia nabavil tudi dodatne dele stroja, ki izvirajo iz področia varstva pri delu. S tem bi odnadle poznejše intervencije službe varstva pri delu, da skrbi za odpravo pomanjkljivosti, kot so prekomeren ropot, temperatura, klima okrog dela stroja, odvajanje — transportira-nje odpadne steklene mase na težaški način itd.... Pri tem moramo omeniti mnogovrstne probleme. V prvi vrsti so to problemi same delovne sile: zaradi avtomatizacije nastajajo nove psihične obremenitve, odgovornost se dviga, potrebna je izredno velika koncentracija, da delavec ne postane surovina jeklenega robota. Z avtomatizacijo raste intenzivnost, koncentracija in napetost, kar pomembno povečuje nevarnosti. Gre namreč za delno povečanje obstoječih motenj, npr. ropota, delno pa za nove nevarnosti, npr. sevanje, specifične mot- nje, ki jih povzroča električna energija. Sem spadajo tudi problemi povečane nevarnosti, kijih izzivajo motnje naprav za avtomatizacijo. Poglavje zase je problematika vzdrževanja naprav. Z avtomatizacijo se sorazmerno poveča vzdrževalno osebje, tako da nezgode tega osebja zavzemajo določeno mesto. Tu se srečujemo še s klasično obliko nezgod, zato moramo v prvi vrsti posvetiti pozornost varnosti pri vzdrževanju. Iz lahkomiselnega odnosa do avtomatizacije izhaja tudi napačno poenostavljanje varstva pri delu. Čeprav prinaša avtomatizacija večjo varnost pri delu, ne smemo v napačnem optimizmu podcenjevati in poenostavljati njeno problematiko varstva pri delu. Ne smemo jo brezbrižno ocenjevati, temveč se moramo zavedati, da gre za najbolj nevarna dela, ki danes še niso avtomatizirana in da zahteva avtomatizacija temeljite raziskave strokovnjakov za varstvo pri delu. Prvorazrednega pomena v smislu tehničnega in zdravstvenega varstva pri delu ie varnost in predračuni za vzdrževanje avtomatiziranih sistemov. S tem razumemo sistem, ki je prežet s človeškimi elementi. To-rei spoznanje vplivov in pogojev dela, ki delujejo na varnost in dejavnost delavca v okviru vseh fizičnih, bioloških, kemičnih in socialnih faktorjev. Analiza okvar v delu avtomatiziranih obratih dokazuje, da odstranitev tehničnih motenj v napravah zagotavlja dobršen del zmanjšanja nezgod. Če naj kontrola opraviči varnost pri delu v avtomatiziranih sistemih proizvodnje stekla, tedaj mora obvezno zajeti: ■— preprečevanje nezgod, kar pomeni povečanje zanesljivosti tehničnih naprav; — potrebno pripravo varnosti pri delu ob priliki odstranjevanja motenj; — popravil stroja ter zanesljivost tehničnih naprav in njihovo boljše vzdrževanje. Pogoji vzdrževanja morajo obsegati zraven časovnih načrtov še določena orodja, naprave in navodila za varnost pri delu. Torej povezovanje posledic v tehniki varnosti v farokoncepcije, to je preventiva vnaprej, namesto prejšnje humane dejavnosti na tem področju. Avtomatizacija daje dosti upanja varstvu pri delu, ona postavlja to službo pred nove naloge, ki jih mora proučevati in skrbeti, da jih skupno s tehničnimi službami v tovarni odpravi. Zaključujem z zavestjo, da bomo s skupnim delom in preučevanjem psihologije dela in izkušnjami začeli reševati probleme varstva pri delu s takšnim elanom, kot da gre za našo lastno varnost, zdravje in življenje. Služba varstva pri dein KLUBSKI VEČERI Kot smo že v prejšnji številki našega lista poročali, so se pričeli v začetku oktobra klubski večeri. 20. oktobra je gostoval v našem mladinskem klubu Tone Fornezzi. Pripovedoval je o potovanju na Grenland. Izredno zanimivo predavanje je spremljal z barvnimi diapozitivi, ki so obiskovalcem pričarali naravne in kulturne znamenitosti severnih krajev ter njihov način življenja. Vsi obiskovalci so bili izredno zadovoljni, organizator pa je vesel, da so pričeli te večere obiskovati tudi starejši ljudje, kajti ti klubski večeri so namenjeni vsem Hrastničanom in ne le mladim. Žalostno je še vedno dejstvo, da je premajhno zanimanje za take prireditve, kar organizatorja večkrat postavlja pred dilemo, ali organizirati ali ne. Menim, da je program klubskih večerov izredno zanimiv in pester, tako da bodo lahko prišli na račun tudi najbolj zahtevni obiskovalci. Želimo, da bi prihodnje klubske večere obiskali v večjem številu in tako poplačali trud organizatorjev. Strgaršek Janez BERITE STEKLARJA OD AURORE DO ZVEZD OB 50. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE V zgodovini človeškega razvoja sta kot sad človekovega ustvarjalnega duha — zmagovalca v večnem boju za osvojitev novega, neznanega, daljnega — najpomembnejši dve eri: era socializma, ki so jo začeli streli z Aurore, oznanjajoč zmagovito prvo socialistično revolucijo na svetu, in kozmična era, ki jo je človeškemu rodu odprla Sovjetska zveza, prva dežela socializma na svetu, ko je pred desetimi leti poslala v orbito Zemlje prvi umetni satelit. Za njim so poleteli v vesolje novi »sputniki« in vesoljske ladje z grbom Leninove dežele delavcev in kmetov, s pogumnimi sovjetskimi kozmonavti, ki so pozdravljali iz vesolja vse ljudi na Zemlji, želeč jim mir, srečo, napredek, prijateljstvo. Ti ljudje so napravili prvi korak v neizmerno vesoljsko prostranstvo, od koder niso videli meja med deželami na našem planetu in ne drugih pregrad med narodi. Videli so samo Človeka in njegovo Zemljo, kako plove po prostranstvu med zvezdami. Prvi so »zadeli« Mesec in spustili nanj delo svojega razu-rpa ter poslali svoje vesoljske postaje proti Marsu, Veneri, Soncu. To je nadaljevanje poti k zvezdam. Mnogi ljudje v kapitalističnem svetu niso mogli razumeti, kako jih je mogla prehiteti dežela, ki je bila leta 1917, ko so bile njihove države, industrijsko visoko razvite, zaostala in skoraj nepismena. Ta veliki dosežek sovjetske (Nadaljevanje s 3. strani) ' Komisija naj prične z delom analitičnih ocen delovnih mest. Za oddelek brusilnice je bilo sklenjeno, da osebje pri skupini razno prične z nadurnim delom tako, da se odpravi ozko grlo teh izdelkov. Za sprejem honorarnih oseb za brušenje valjčkov in izpopolnitev III. izmene pri kozarcih ÜO ni imel pripomb. Predlaga se, da sindikalna podružnica organizira sestanke po oddelkih ter se obravnava disciplina prihajanja in odhajanja z dela in na delo. 4. Tov. Heda Korbar je poročala, da je Služba družbenega knjigovodstva Trbovlje pregledala zaključni račun za leto 1967 ter pri tem ugotovila nekatere pomanjkljivosti pri inventuri (in osnovnih sredstvih. Te pomanjkljivosti so bile prijavljene Gospodarskemu sodišču, Ljubljana. f Sklep sodišča za ugotavljanje pomanjkljivosti je bil, da se podjetje kaznuje z denarno kaznijo 1,50,0 N-din. vodja računovodstva pa s 180 N-din. UO smatra, da se denarna kazen po odločbi Gospodarskega sodišča v navedeni vrednosti poravna ter se ne vloži ugovor. Centralni komisiji za izvršitev letne inventure se naroča, da se upoštevajo zakonski predpisi v zvezi s popisom inventure v gospodarskih organizacijah, kakor tudi, da bodo popisni listi zaključeni in podpisani od predsednika in članov komisije. Znanosti pa seveda ni slučajen. To je sad velikanskih uspehov prve dežele socializma na vseh področjih, ki je znova potrdil moč in ustvarjalnost socialistične družbe in njenih stremljenj za zgraditev še popolnejših družbenih odnosov, komunizma. Če se je hotel človek povzpeti k zvezdam, je moral »spodaj«, na Zemlji, prehoditi dolgo in težavno pot lastne izgradnje, je moral iz zaostale agrarne, polkolonialne dežele, dediščine caristične Rusije, ustvariti moderno, močno socialistično državo, je moral vzgojiti kadre, osvoboditi človeški um teme. Moral je premagati fevdalno zaostalost, kontrarevolucijo, intervencijo in blokado mednarodnega imperializma, kasneje pa nositi glavno breme boja v drugi svetovni vojni — proti fašističnim agresorjem, pretrpeti opustošenja in dvajset milijonov človeških žrtev. Ro vsem tem je krenil z neslutenim poletom novim zmagam naproti. Čas je tu dobil drugačne dimenzije. Koraki so bili daljši od milje. »Ruski čudež« je gledala vsa Evropa: njen nagli korak iz ruševin, gospodarski vzpon, delo miljonov ljudi v množičnih akcijah v mestu in na vasi, in med njimi Lenina, navdušenega nad heroizmom delavcev, ki so kopali temelje za bodoče gigante industrije, kmetijstva, znanosti, prosvete. Dandanes, leta 1967, si je res težko zamisliti, da je bila Rusija še pred pol stoletjem nepismena, da ne govorimo o drugih. Inventura mora biti zaključena do 25. I. 1968. UO se strinja, da v času inventure tov. Briner Ana, upokojenka, dela honorano po 4 ure dnevno v skladišču gotovih izdelkov brezplačno material za ureditev ter usklajuje kartoteko. 5. Brodarskemu društvu se da električne napeljave v klubskih prostorih. Izdelavo izvršijo sami. Upravni odbor je potrdil program za izvedbo tečaja o varstvu pri delu za vse člane kolektiva. Ravno tako je potrdil dopisno šolanje za 24 slušateljev — vodilnih oseb. Pri novinsko izdavački ustanovi »Narodna Armija« se naroči 2 izvoda časopisa. Letna naročnina 25 N*-din. 6. Upravni odbor je obravnaval kreditiranje podjetja Sijaj, Hrastnik. Po sklepu centralnega delavskega sveta naše podjetje kreditira Sijaj v višini dvomesečne realizacije ali 45 milijonov S-din. Sedaj nam Sijaj dolguje ca. 95 milijonov S-din ter je bilo zagotovljeno od strani \direktorja Sijaja, da bodo do konca meseca poravnali 40 milijonov S-din. Upravni odbor pooblašča tov. direktorja, da uredi nadomestilo trgovskega predstavnika za SRH, glede na to, da gre tov. Vranešič Lucija v II. polletju 1968 v pokoj. Obravnavan je bil dopis občinskega sindikalnega sveta Hrastnik v zvezi z vzdrževanjem obstoječih telesnovzgojnih in športnih objektov. narodih današnje Sovjetske zveze. Leta 1917 je znal v Rusiji samo eden od štirih odraslih brati in pisati. Zdaj pa v Sovjetski zvezi vsako leto diplomira več kot 100.000 inženirjev, okrog 30.000 zdravstvenih strokovnjakov, 120.000 učiteljev in profesorjev — več kot 350.000 strokovnjakov z višjo in skoraj 350.000 s srednjo izobrazbo. Vse to pa se je začelo z odpravo nepismenosti. Prve visoke peči je zgradila sovjetska mladina na Uralu takoj po zmagi oktobrske revolucije — zdaj pa imajo ogromne avtomatizirane metalurške kombinate. Dandanes proizvaja Sovjetska zveza več jekla kakor Anglija, Francija in ZR Nemčija skupaj. Medtem ko je carska Rusija proizvajala 4 milijone ton jekla letno, ga zdaj proizvaja Sovjetska zveza 90 milijonov ton. Tako je bilo tudi v energetiki in drugih vejah industrijske proizvodnje. Od oktobrske revolucije do danes so zgradili gigantske hidro- in termocentrale ter atomske centrale. Zgradili so tudi 800 mest, ki jih prej sploh ni bilo na zemljevidu. Samo v desetih letih, od 1955 do 1965, so zgradili 720 milijonov kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Skoraj polovica prebivalstva — 108 milijonov — se je v tem obdobju vselila v nova stanovanja. Radujemo se uspehov Leninove dežele. Njena petdesetletnica oktobrske revolucije je tudi naš praznik!. Upravni odbor se strinja z rednim vzdrževanjem rekreacijskih objektov v Podkraju ter objekt brodarjev. Pri zadnji točki dnevnega reda je seji prisostvoval predsednik občine Milan Babič ter upravni odbor seznanil z financiranjem ceste Hrastnik—Dol. Po razrezu na gospodarske organizacije financira naše podjetje ca. 60 milijonov S-din. Upravni odbor smatra, da naj o tem najprej razpravlja kolegij in nato centralni delavski svet. Društva brez sodelovanja inteligence Pred nedavnim je bilo zasedanje občinske konference SZDL LIrastnik, na katerem se je razpravljalo o problematiki društvene dejavnosti na območju naše občine. Kot osnova za razpravo o tem vprašanju je služila analiza, ki je v glavnem zajela vso društveno dejavnost v našem kraju. V samo točnost podatkov te analize se ne bi spuščal, ugotoviti pa je treba, da je ta analiza sprožila zelo pozitivno debato o društvenih dejavnostih. V tej razpravi so stopili v ospredje problemi, s katerimi se ukvarjajo predvsem kulturna društva. Sestav članstva v teh društvih je starostno zelo nezavidljiv. V vseh sekcijah močno pogrešajo mladino, ki bi osvežila obstoječe kulturne skupine in jim skušala dati nov ritem dela. Ljudje, ki delajo v sedaj obstoječih zborih, orkestrih in ostalih skupinah, se lahko pohvalijo največkrat že z več-desetletnim stažem na tem področju in temu primerno je tudi njih delo in kvaliteta izvajanih programov. Posebno žalostna ugotovitev te ankete je, da poleg mladine skoraj ni opaziti sodelovanja hrast-niške inteligence vseh vrst — začeto pri prosvetnih delavcih, ki bi bili prvi potrebni pri delu na tem polju, isto pa velja tudi za vso ostalo tehnično in drugo inteligenco. Z aktivnim sodelovanjem vsaj dela teh ljudi bi dosegli več koristi. Nedvomno bi porastla kvaliteta dela naših kulturnih skupin, še več pa bi koristilo dejstvo, da bi sedaj aktiven delavec — kulturnik dobil prepričanje, da ni osamljen pri svojem delu in da je tisto delo, ki ga opravlja, vredno spoštovanja, pozornosti in sodelovanja tudi višje izobraženih ljudi, ne pa samo ocenjevanja njegovega dela. Sedaj, ko nastopa čas letnih društvenih konferenc in z zimsko sezono tudi pričetek študijev programov v vseh sekcijah kulturnih društev, je idealna možnost, da skušamo vsaj delno popraviti zamujeno. Prepričan sem, da sodelovanje na kulturnem polju ni taka velika žrtev, ki bi odtehtala vse, kar vsakemu občanu nudi naša socialistična skupnost, temveč je to dolžnost, s katero bomo potrdili našo pripadnost skupnim interesom in ciljem. Kozole Drago OBVESTILO Vse češče se dogaja, da poedini člani kolektiva zahtevajo potrdilo ö nezgodi pri delu v oddelku za zdravstveno in tehnično varnost. Pri tein pride nemalokrat do nesporazumov o upravičenosti izdajanja potrdil o nezgodi. Poškodovanci nemalokrat zahtevajo taka potrdila iz neupravičenih razlogov, predvsem se sklicujejo, da ne poznajo internih predpisov. Opozarjamo zaposlene, da si ogledajo člene 16, 24 in 87, ki govore o načinu izdajanja potrdil o nezgodi. Vsak pritisk na uslužbenca službe zdravstveno tehnične varnosti zaradi nepoznavanja internih predpisov je neupravičen. zato še enkrat opozarjamo člane kolektiva, da upoštevajo pri nezgodah interne predpise. Kadrovsko socialna služba Po TV 15 časopisu Poročilo o delu upravnega odbora UMRL JE POBEDNIK KELTERNO-PROSVETNIH ĐREŠTEV »SVOBOD« IVAN REGENT Dne 26. septembra je 'v Ljubljani preminil v starosti 84 let Ivan Regent, ugledni revolucionar, član CK ZKJ Slovenije in CK ZK Jugoslavije. Bil je najstarejši slovenski ko- munist, ki se je petinšestdeset let zavzeto boril v prvih vrstah delavskega gibanja. Leta 1902 je postal član Jugoslovanske soci- alno-demokratične stranke v Trstu in že po dveh letih je postal član njenega vodstva za Primorsko. Tako je postal vodilna osebnost delavskega gibanja na Tr- žaškem in Primorskem. Leta 1914 je bil izvoljen /v izvršni odbor Jugoslovanske soc. dem. stranke in že na prvi seji postal njegov predsednik. Leta 1919 je bil na kongresu italijanske socialistične partije Italije in postal leta 1921 sekretar njenega vodstva. Bil je eden od ustanovitljev Komunistične partije Italije leta 1921 in sekretar pokrajinskega odbora za slovenski del Primorske. Pozneje je prišel v Ljubljano, kjer ga je leta 1929 monarho-fašistični režim prisilil v emigracijo v Moskvo. Tu je delal v med- narodni Rdeči pomoči in opravljal razne druge dolžnosti. Po osvoboditvi se je vrnil v Slovenijo, kjer je deloval kot član agit- propa CK KPS, član CK KPS, član izvršnega komiteja CK KPS in dolgo let kot član slovenske vlade. Ne samo kot politik, tudi kot humanist se je neutrudno zavzemal za idejno podobo delavskega razreda, za tisto družbo, ki jo kuje boj delovnega ljudstva. S pisano in govorjeno besedo je odpiral narodu na obeh straneh meja pota in perspektive, naj je šlo za proletarski internacionali-zem, ko so skušali razdvajati italijanske in slovenske delavce, za znanje o družbi, ki so ga zahtevali tedanji problemi časa, ali za moralno podobo človeka. Prosveti jensko in propagandistično delo Ivana Regenta je tista močna črta, ki nam kaže njegovo sijajno osebnost. Da bi lahko učil druge, se je nenehno učil še potem, ko je bil luški tekač ali obrtniški vajenec. Želel je, da bi ljudje znali čim več, zato je leta 1904 ustanovil v Trstu delavsko prosvetno društvo »Ljudski oder«, ki se je v sedemnajstih letih zaradi njegove osebne zavzetosti razširilo na 64 podružnic. V tej prvi slovenski delavski univerzi je govoril tudi njegov prijatelj, pisatelj Ivan Cankar. Bil je urednik tržaškega »Delavskega lista« in pobudnik za izhajanje poljudne revije »Njiva« in obenem za časopis »Delo«. V Moskvi je bil načelnik jugoslovanske sekcije pri Založbi literature, ki je izdala več marksističnih del v jezikih jugoslovanskih narodov. Med vojno je vodil slovenske emisije pri moskovskem radiu. Po osvoboditvi je kljub prezaposlenosti še našel čas, da je organiziral ljudsko prosvetno delo, saj je bil dolgo let predsednik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije in častni predsednik Zveze kulturno prosvetnih društev. Obsežno je bilo njegovo delo, ki je našlo mesto v zavesti našega delovnega človeka. Čeprav je bila njegova pot dolga desetletja resnično trnova, je doživljal pravo veselje, ko je gledal, Rako se mnoge njegove misli spreminjajo v stvarnost. Njegovo življenje je bilo ves čas posvečeno le enemu cilju, v njem je našel dovolj moči, da je zadnja leta že bolan in napol slep še napisal svoje spomine, da bi izpolnil to, kar je imel za svojo dolžnost. Pokojni Ivan Regent je pokopan v Ljubljani na Žalah. Pokopali so ga 28. septembra popoldne. Pogrebnih svečanosti se je udeležilo mnogo Ljubljančanov in prebivalcev iz bližnje in daljne Slovenije. Zadnjo čast pokojniku so izkazali tudi mnogi ugledni državni in politični voditelji, med njimi Edvard Kardelj, Miha Marinko, Ivan Maček, Albert Jakopič, Sergej Kraigher, Stane Kavčič, Franc Popit, Janez Vipotnik. Franc Leskošek, Vida Tomšič, Lidija Sentjurc, Marjan Brecelj, Boris Ziherl, Josip Vidmar, Zdenka Kidrič, kakor tudi delegacija CK ZKJ, ki jo je vodil Avdo Llumo. Pogreba se^ je udeležila tudi delegacija deželnega komiteja KP Italije za Julijsko Krajino in Furlanijo in mnogi Slovenci iz zamejstva. Tudi občinski svet Svobod in prosvetnih društev Hrastnik se je s svojo delegacijo, ki so jo sestavljali člani Svobode I in Svobode II, udeležil pogreba pokojnega Ivana Regenta. V sprevodu praporščakov sta bila tudi naša prapora, ki ju je pred mnogimi leti razvil Ivan Regent. S tem smo se mu v imenu hrastniških Svobodašev oddolžili za njegovo delo na kulturnem področju. Slava njegovemu spominu! (D. G.) OB DNEVU MRTVIH Vsako leto ob tem dnevu se grobovi odenejo v bele cvetove. Nežne krizanteme povsod otople megli granit spomenikov. Misli objemajo črne grobove. Pred nami se zvrste imena padlih junakov, ki so dali vse, da bi mi živeli. Zgrinjajo se novembrski spomini... Bolj kot kdaj prej zašelesti ob tem dnevu v vrhovih cipres: »Imeli smo ljudi — vrhu gore hrast, imeli smo jih in dali smo jih vam, kaj hočete, grobovi, še od nas?« Padali so, umirali v tujini in doma, trpeli... Za življenje so življenje dali! Kod vse so posejani grobovi naših ljudi — v skritih samotah smrekovih gozdov, po gmajnah, med silnim skalovjem naših gora. Čas jih je izravnal. Prepletle so jih korenine smrek in bukev, porasel jih je gozdni mah, trnje in praprot. Njim — nepoznanim naj velja ob tem dnevu utrinek naše tihe misli, »njim — ki so s krvjo nam pot zaznamovali...«, njim — nepopolnim junakom, ki jim danes le še vrhovi smrek in bukev šepečejo pesem žalostinko. Iz arhiva muzej she zbirke EKSPLOZIJA V NEDERJIH ČRNEGA DIAMANTA Bilo je v prvih jesenskih dneh leta 1944. Partizani so izvajali vedno večje akcije in škodovali okupatorju, kjerkoli so mogli. Akcije so bile na dnevnem redu in Nemci so že dvomili o svoji zmagi. Nekdanji hrastniški rudar Konrad Pevec, tedaj partizanski obveščevalec, kateremu je bil trn' v peti premog, ki so ga kopali domačini za okupatorja, je sklenil: »Nekaj moramo ukreniti, da onemogočimo Nemce, ki jim je črno zlato mnogo pomenilo v času vojne.« Spomnil se je prijatelja Ernesta Babiča in na njun dogovor, da bosta uničila strojne naprave in zalila hrastniški rudnik, če jima bodo Nemci po odhodu v partizane izselili družini. In to se je zgodilo — obljuba pa terja svoj dolg. Tistega dne, 16. avgusta 1944, se je partizan Zdenko odločil, oddolžiti se svoji obljubi. Trezno je skoval načrt za sabotažno akcijo: minirati strojne naprave v jami Ojstro, zaliti jamski horizont z vodo, nato pa uničiti bencinske lokomotive in mobilizirati rudarje. Toda kako priti v jamo, ki je zaklenjena z dvojnimi železnimi vrati? To je bila velika skrb, velika uganka, ki jo je moral Zdenko rešiti, preden bo odšel v akcijo. Vedeti je bilo treba, da bi uporaba sile za zrušenje vrat bila usodna. V razmišljanju, kako akcijo izvesti, se je spomnil rudarja, ki je bil nekaj časa v partizanih, pa je pobegnil k belogardistom. Ko se je naveličal tudi njih, ali pa kdo ve iz kakšnih vzrokov, se je vrnil spet v Hrastnik k Nemcem. Za ta prestopek bi ga morali kaznovati. Nak, je pomislil Zdenko. On je sedaj skladiščnik pri rudniku, obenem pa zaupan čuvar ključa velikih železnih vrat. Le on sam lahko odpre vhod v jamo na Oj-strem. Njega bomo poiskali. Največji problem, kako priti v jamo, je bil s tem rešen, podrobnega načrta za samo diverzantsko akcijo v jami pa mu ni bilo težko izdelati, ker je do podrobnosti poznal hrastniški rudnik. Še tisto popoldne je Zdenko poklical k sebi dva partizanska korenjaka, dva znana rudarska asa; to sta bila Maks Jakopič-Jur, član Okrožnega komiteja KPS za Celje, in Povše Dušan, načelnik gospodarske komisije OF za teren Hrastnik. Jur je bil hraber partizan in preudaren politični aktivist, eden najbolj znanih ^revirskih partizanov. Hladnokrven in neustraš-ljiv je s svojo udarno pestjo večkrat posegel med same Nemce in njihove privržence, zato je bil za sovražnika strah in trepet, pašim ljudem pa priljubljen tovariš in vzor poštenega revolucionarja. Tudi Dušan, ki je že pred odhodom v partizane opravljal manjše sabotaže pri delu v rudniku, je bil kot terenski aktivist vselej dovzeten za vojaške akcije. Ker je bil odločen partizan in se je vedno zagrizel v izvršitev postavljene naloge, ker je bil pogumen, vztrajen in vešč organizator, je Zdenko računal, da ga bo zadolžil z najtežjo nalogo. Zdenko se je z Jurjem in Dušanom na robu travnate jase posvetoval, jima razložil svojo za- * misel za izvedbo akcije in jima razgrnil načrt hrastniškega rudnika. Ideja je tovariša tako navdušila, da sta jo sprejela brez pridržka. Po posvetovanju so sklenili, da pod parolo »Za drzno akcijo« zberejo v svojo patruljo še šest borcev. Napotili so se v gozd proti Škletu v Čečah, kjer je taborila revirska mobilizacijska četa. Izmed prostovoljcev je Zdenkb izbral le najboljše borce, med njimi pa predvsem take, ki so pred odhodom v partizane delali v jami Ojstro. DESETORICA! Sedem znanih rudarskih asov, ki poznajo jamo na Ojstrem, bo šlo na sabotažno akcijo v zakladnico črnega zlata, dva borca, doma iz Hrastnika, pa bosta ostala na straži. V tej sabotažni grupi so bili naslednji tovariši: Pevec Zdenko, Jakopič Maks, Povše Dušan, Jerič Jože, Hafner Stauko-Niko, Košir Andrej-Johan, Kovač Mirko, Babič Franc, Špitaler Ivan in Roš Milenko. »Fantje, pripravite se za odhod!« je zadonelo povelje. Izbrana sabotažna grupa je bila nared. Zdenko je dal borcem le splošna navodila, pregledal, če je prožje v redu, pripravljene žepne svetilke in eksploziv na svojem mestu. Bila je temna noč, rudarski revir se je pogreznil v nočni sen, ki ga je motil le seiest gozdov in brnenje rudniških strojev. V dolini sc je lesketalo nešteto električnih svetilk, ki so osvetljevale zunanje rudniške naprave. Iz Zasavja je odmeval pasji lajež, iz Raven tam od Grčarja pa je diverzantska skupina odrinila v gluho noč. Izbrane borce je v raztegnjeni koloni vodil drzni Zdenko, za njim pa je ponosno korakal revirski partizan Jur, sledil mu je Dušan, v zaščitnici pa je drobil korake popularni Miha. Njihova pot je vodila čez ozko sotesko po strmi in kameniti stezici navkreber in zopet navzdol, zdaj na desno zdaj na levo, vedno bliže cilju — rudniku na Ojstrem. In čim bližje je bila kolona Hrast- niku, tem bolj so bili vedri, resni in odločni obrazi vseh borcev. Čeprav šest borcev ni vedelo, kakšna je naloga patrulje, so vsi slutili, da bodo tisto noč opravili veliko in odgovorno nalogo. In niso se motili! Ko se je kolona vzpenjala iz Bobna proti Žeblje-vemu hribu, je Zdenko razkril svojo namero vsem borcem. »Knape se gremo nocoj, knape!« je hitela vest po koloni od ust do ust. »Na Ojstrem bomo minirali.« In zdaj so se obrazi borcev razvedrili, čeprav je v slehernem tičala skrb, ali bodo akcijo uspešno dokončali. »Tišina, odstojanje!« je zašu-štelo po koloni, ki se je vijugala in vzpenjala po kameniti stezi navkreber. Tiho, tiho stopicaje so se borci premikali po temni stezi. Hodili so počasi, polni dve uri, čeprav bi bilo do tja le pol ure hoda. Spotoma sta se Branko in Miha odtrgala od kolone in mimogrede smuknila na Brankov dom. Žal, tudi njegov dom je bil prazen — ženo in sina so Nemci odgnali v izgnanstvo. Srd nad tem zločinom je Branka še bolj napolnil z željo po maščevanju. »Stoj!« je nenadoma udarilo povelje v napeta ušesa, ko je raztegnjena kolona prispela na Selivec. Tam so se ,fantje odločili počakati do dvaindvajsete ure, to je do nočne izmene. Borci so se umaknili na parobek, Zdenko in Jur pa sta sezula čevlje in neslišno odrinila na Ojstro, k vhodu v jamo. »Kaj misliš, Jur, bo vhod v jamo prost?« je šepnil Zdenko. »Če so Nemci na preži, smo pogoreli!« je pritegnil Jur. In šla sta tiho, neslišno kot dva lisjaka na nevarni lov. Presodila sta vsak šum, vsak trepet, sleherni glas, z očmi sta oprezno tipala v temno noč in od napora zadrževala dih. Ko sta ugotovila, da pred vhodom v jamo ni nemške zasede, sta se oddahnila. Lahkih nog sta se vrnila k svojim tovarišem in si spet obula čevlje. Desetorica je zapustila pobočje Selivca in se splazila do Logarjevega posestva, do zgornjega vhoda v jamo Ojstro, kjer je bil kratek počitek. Zdenko in Bojan sta odrinila na stanovanje rudniškega ključarja, Miha in Niko pa sta se odplazila v bližino vhoda v rov in oprezovala ... Po dolgotrajnem klicanju so se odprla vrata ključarjevega stanovanja, na pragu se je pojavila njegova žena, ki je hitela zatrjevati, da moža ni doma, da je bolan. »Kaj hočete,« je dejala in hotela prižgati luč, to pa ji partizana iz varnostnih razlogov nista dovolila. Medtem pa se je že prikazal ključar, ki je dejal, da je ves bolan. »Ključ od jame boš dal,« je zahteval Zdenko. Prestrašeni ključar se je otepal. Na ponoven ukaz pa je izročil ključ, se moral obleči in oditi s partizani. Partizan Bojan, bister in pogumen šestnajstletni mladenič, pa je kljub prošnji, da bi rad odšel na akcijo v rudnik, moral stražiti ključarjevo ženo, da ne bi šla prijaviti partizanski obisk Nemcem. Tudi luč ji ni dovolil prižgati, četudi mu je zatrjevala, da ob enajsti uri pridejo k njim na dom Nemci. S svojim zadržanjem ga je prepričala, da mora biti previden. Bojan se ni bal Nemcev, skrbelo ga je le, če bo akcija uspešno izvršena in če ne bodo tovariši po opravljeni diverziji poklicali tudi njega. Pa tudi to skrb je pregnal, kajti zaupal je svojim tovarišem. Že pred vhodom v rov je Zdenko dal vsakemu določeno nalogo in natančna navodila za njeno izvršitev. Po poslednjem opozorilu je z ostrimi besedami dejal: »Tovariši, zdaj pa na delo! Vsak je sam sebi komandant. Akcija mora uspeti stoodstotno, čeprav bi šlo za življenje ali smrt.« Borci so drug drugemu podali roko in z rudarskim »Srečno« odrinili proti vhodu v jamo. Točno ob polnoči je Zdenko podal ključarju ključ, nakar je mož odklenil težka dvojna železna vrata. Vhod v jamo je bil nrost. Borci so se s srci notnimi borbenega zanosa in odločnosti pognali v temno podzemeljsko žrelo, v nedrje črnega zlata, v objem noči — ne oziraje se, ali se bodo še kdaj vrnili v beli dan. Kadrovske vesti Prišli v podjetje: Sebasti Zvonka, odnašalka; Mi-kanović Milenko, nosač stekla; Džananovič Ago, pobiralec črepinj; Špacapan Marjan, odnašalec: Bizjak Karla, čistilka stekla v slikarnici; Brilej Srečko, pobiralec črepinj; Brinovec Marija, odnašalka; Laznik Marjeta, odnašalka; Dobršek Jože, odnašalec; Leskovšek Drago, skladiščni delavec; Senegačnik Stanislav, urejevalec avtomatov; Ravnikar Jurij, pobiralec črepinj; Mervič Božidar, delavec težak. Odšli iz podjetja: i Na lastno željo Ristovič Danijela, skladiščna delavka; Simončič Milan,