Št. 26 Maribor, petek 10.6.2022 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 OBČINA BLOKE 607. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 262. člena Zakona o Urejanju prostora (ZUreP-3) (uradni list RS, št. 199/21) in 15. člen Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo UPB1, Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je občinski svet Občine Bloke na 5. dopisni seji dne 3.6.2022 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se odvzame nepremičnini  parceli št. 255/9 k. o. 1674 Radlek ID zaznambe 15701982. II. Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri nepremičnini parceli št. 255/9 k. o. 1674 Radlek v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. III. Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0017/2022 Datum: 3.6.2022 Občina Bloke Jože Doles, župan Leto XVIII OBČINA CERKVENJAK 608. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Cerkvenjak Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV – UPB3, Ur.l.RS, št. 94/07 – UPB, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/16), Občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 22. redni seji dne 1. 6. 2022, sprejme naslednji SKLEP O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE CERKVENJAK I. V Občinsko volilno komisijo Občine Cerkvenjak se imenujejo: Predsednik: Boris Veberič, univ. dipl. prav., __________,__________, Namestnica predsednika: Zlatka Markovič, univ. dipl. prav., __________, __________, Član: Franc Bratkovič, __________,__________, Namestnica: Brigita Kozar, __________,__________, Članica: Nataša Šalamun, __________,__________, Namestnik: David Kramberger, __________, __________, Članica: Danica Kladošek, __________,__________, Namestnica: Simona Firbas, __________,__________, II. Sedež volilne komisije je na naslovu Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak. III. Mandat članov komisije traja 4 leta od dneva pričetka veljave sklepa o imenovanju. IV. Sklep prične veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 041-0003/2022 Datum: 1. 6. 2022 Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan OBČINA DORNAVA 609. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 uradno prečiščeno besedilo, Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 Stran 1132 14/13-popr., 55/15,ZFisP, 96/15-ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 - odl. US) in 16. člena statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14), je Občinski svet Občine Dornava na 23. redni seji, dne 09.06. 2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DORNAVA ZA LETO 2022 1. člen V odloku o proračunu Občine Dornava za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2022), se spremeni 1. člen odloka tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Znesek v EUR - 2,754.013 2,261.611 2,029.049 1,836.252 163.797 29.000 0 232.562 142.762 4.300 7.100 0 78.400 64.500 20.000 0 44.500 0 0 0 427.902 319.821 108.081 3,035.564 987.245 245.265 40.385 691.395 7.200 3.000 899.791 14.300 586.890 102.150 196.451 0 1,116.528 1,116.528 32.000 21.500 10.500 281.551 0 0 0 0 0 Št. 26/10.6.2022 752 V. 44 440 441 442 443 Uradno glasilo slovenskih občin VII. 50 500 VIII. Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) 140.535 55 550 IX. X. XI. XII. ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 140.535 140.535 422.086 140.535 281.551 422.086 VI. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-19/2021-6 Datum: 09.06.2022 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 - besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) in 16. člena statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slov. občin št. 30/14), je občinski svet Občine Dornava na 23. redni seji, dne 09.06.2022 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE DORNAVA ZA LETO 2021 Občina Dornava Janko Merc, župan 610. Stran 1133 Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2021 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Dornava za leto 2021. 2. člen Zaključni račun splošnega dela proračuna je na ravni podskupin kontov izkazan v naslednjih zneskih: Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč nematerialnega premoženja 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU v EUR Realizacija proračuna 2021 2,535.875 2,290.815 2,054.999 1,825.958 196.893 31.100 1.048 235.816 135.936 4.681 5.250 89.949 43.466 41.500 0 1.966 0 0 0 201.594 201.594 0 Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1134 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2,132.312 822.070 184.829 29.211 600.815 7.215 0 766.525 11.708 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikov in gospodinjstvom 475.423 86.967 192.426 0 519.406 519.406 24.311 24.311 0 403.563 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Invest. transferi prav. in fiz. oseb, ki niso prorač. uporab. 432 Invest. Transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/podskupina kontov v EUR Realizacija proračuna 2021 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnina iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 550 Odplačilo domačega dolga IX. SPREMEMBE STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.)(II.+V.+VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA (del 9009 Splošni sklad za drugo) 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2021 sestavljajo splošni del in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Dornava za leto 2021. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2021 ter o njihovi realizaciji v tem letu. v EUR Realizacija proračuna 2021 0 0 0 145.016 145.016 145.016 258.547 - -145.016 403.563 422.086 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2021 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-013/2021-4 Datum: 09.06.2022 Občina Dornava Janko Merc, župan Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA DUPLEK 611. Odlok o 1. rebalansu proračunu Občine Duplek za leto 2022 ODLOK O 1. REBALANSU PRORAČUNU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2022 I. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18 in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18, 75/19 - ZIPRS2021, 36/20 ZIUJP, 61/20 - ZDLGPE, 89/20, 195/20 - odl. US, 203/20 ZIUPOPDVE, 174/20 - ZIPRS2122, 15/21 - ZDUOP, 187/21 - ZIPRS2223, 29/22 - ZUOPDCE) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 23. redni seji, dne 8.6.2022 sprejel Stran 1135 Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o proračunu občine Duplek za leto 2022, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 67/2021 (objavljen dne 24.12.2021). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Spremeni se 2. člen odloka, ki po novem glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina / podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja v evrih Proračun leta 2022 8.334.548 6.397.061 4.982.591 4.456.781 415.810 110.000 1.414.470 470.470 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2022 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna (eu sredstva) 12.000 16.500 15.300 900.200 157.000 58.000 99.000 2.000 2.000 1.778.487 629.853 1.148.634 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 9.629.791 2.712.415 679.990 105.890 1.851.535 30.000 45.000 2.667.404 262.100 1.906.930 168.946 329.428 Skupina / podskupina kontov 42 INVESTICIJSKI ODHODKI Proračun leta 2022 4.173.341 Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1136 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transfer pravnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 4.173.341 76.631 25.000 51.631 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -1.295.243 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 440 DANA POSOJILA Proračun leta 2022 0 0 0 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (50) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje Proračun leta 2022 1.160.000 1.160.000 1.160.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga 462.856 462.856 462.856 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -598.099 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 697.144 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.295.243 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Duplek. 598.099 SKLEP I. Ukine se status javnega dobra na nepremičninah parc. št. 1266/4, 1266/2, 1264/3, 1264/2, vse k.o. 690-Žikarce, parc. št. 1001/5, 1001/3, obe k.o. 686-Zimica in parc. št. 308/23, k.o. 692-Spodnji Duplek. 3. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu občine Duplek za leto 2022, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 67/2021, ostajajo nespremenjena. II. Občinska uprava Občine Duplek izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena ter vpisu izbrisa tega statusa v zemljiško knjigo. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje Okrajnemu sodišču v Maribor v izvršitev. 4. člen Spremembe in dopolnitve odloka pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-3/2022-2 Številka: 0323-3/2022-5 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 612. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17,175/20) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 23. redni seji, ki je bila dne 8.6.2022, sprejel Občina Duplek Mitja Horvat, župan 613. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Duplek Na podlagi Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 8/96, 36/2000 -ZPZC in 127/2006-ZJZP), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1137 popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj), Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07 , Uradno glasilo slovenskih občin št.15/10, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 23. redni seji, dne 8.6.2022 sprejel blaga in storitve na trgu (tj. tržno dejavnost). Dejavnost se lahko izvaja, če bo z izvajanjem te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov. Zavod bo kot tržno dejavnost izvajal dejavnost »Druge oskrbe z jedmi« in »Upravljanje nepremičnin za plačilo in po pogodbi«.« ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA DUPLEK 3. člen Preostala določila Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Korena ostanejo nespremenjena. 1. člen V 7. členu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Duplek se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:« Zavod lahko poleg javne službe opravlja tudi prodajo blaga in storitve na trgu (tj. tržno dejavnost). Dejavnost se lahko izvaja, če bo z izvajanjem te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov. » Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 4. člen Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Korena začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine. Številka: 0323-3/2022-4 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 2. člen Preostala določila Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Duplek ostanejo nespremenjena. 615. 3. člen Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Duplek začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine. Na podlagi 245. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 23. redni seji, ki je bila dne 8.6.2022, sprejel Številka: 0323-3/2022-3 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 614. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Korena Na podlagi Zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 8/96, 36/2000 -ZPZC in 127/2006-ZJZP), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj), Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07 , Uradno glasilo slovenskih občin št.15/10, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 23. redni seji, dne 8.6.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA KORENA 1. člen V 1. odstavku 7. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Korena se pod dejavnosti zavoda, doda dodatna dejavnost, in sicer: » - A 01.490 Čebelarstvo« 2. člen V 7. členu Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Korena se doda nov odstavek, ki se glasi: »Zavod lahko opusti opravljanje glavne dejavnosti in prične opravljati novo dejavnost samo s soglasjem ustanovitelja. Zavod lahko poleg javne službe opravlja tudi prodajo Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo nepremičnine: 1. parc. št. 142/3, k.o. 684- Zgornji Duplek, 2. parc. št. 845/9, k.o. 684- Zgornji Duplek, 3. parc. št. 848/9, k.o. 684- Zgornji Duplek, 4. parc. št. 848/11, k.o. 684- Zgornji Duplek, 5. parc. št. 848/13, k.o. 684- Zgornji Duplek, 6. parc. št. 820/2, k.o. 684- Zgornji Duplek, 7. parc. št. 1134/10, k.o. 684- Zgornji Duplek, 8. parc. št. 669/10, k.o. 684- Zgornji Duplek, 9. parc. št. 1134/29, k.o. 684- Zgornji Duplek, 10. parc. št. 669/7, k.o. 684- Zgornji Duplek, 11. parc. št. 912/1, k.o. 686- Zimica, 12. parc. št. 910/2, k.o. 686- Zimica, 13. parc. št. 127/4, k.o. 686- Zimica, 14. parc. št. 121/6, k.o. 686- Zimica, 15. parc. št. 119/9, k.o. 686- Zimica, 16. parc. št. 208/4, k.o. 685- Završka vas, 17. parc. št. 173/8, k.o. 692- Spodnji Duplek, 18. parc. št. 199/2, k.o. 692- Spodnji Duplek, 19. parc. št. 340/15, k.o. 692- Spodnji Duplek, 20. parc. št. 933/2, k.o. 692- Spodnji Duplek, 21. parc. št. 204/7, k.o. 692- Spodnji Duplek, 22. parc. št. 35/2, k.o. 692- Spodnji Duplek, 23. parc. št. 33/4, k.o. 692- Spodnji Duplek, 24. parc. št. 768/10, k.o. 692- Spodnji Duplek, 25. parc. št. 720/3, k.o. 692- Spodnji Duplek, 26. parc. št. 722/1, k.o. 692- Spodnji Duplek, 27. parc. št. 723/3, k.o. 692- Spodnji Duplek, 28. parc. št. 174/4, k.o. 692- Spodnji Duplek, 29. parc. št. 171/11, k.o. 692- Spodnji Duplek, 30. parc. št. 357/1, k.o. 692- Spodnji Duplek, Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 31. parc. št. 234/1, k.o. 692- Spodnji Duplek, 32. parc. št. 234/3, k.o. 692- Spodnji Duplek, 33. parc. št. 548/13, k.o. 710- Dvorjane, 34. parc. št. 546/8, k.o. 710- Dvorjane, 35. parc. št. 381/106, k.o. 710- Dvorjane, 36. parc. št. 381/103, k.o. 710- Dvorjane, 37. parc. št. 274/10, k.o. 710- Dvorjane, 38. parc. št. 577/9, k.o. 710- Dvorjane, 39. parc. št. 1124/2, k.o. 690- Žikarce, 40. parc. št. 1124/3, k.o. 690- Žikarce, 41. parc. št. 243/4, k.o. 689- Spodnja Korena, 42. parc. št. 244/2, k.o. 689- Spodnja Korena, 43. parc. št. 107/7, k.o. 689- Spodnja Korena, 44. parc. št. 675/13, k.o. 688- Zgornja Korena, 45. parc. št. 284/6, k.o. 687- Jablance. II. Občinska uprava Občine Duplek izda ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena ter vpisu tega statusa v zemljiško knjigo. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje Okrajnemu sodišču v Maribor v izvršitev. III. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-3/2022-6 Občina Duplek Mitja Horvat, župan OBČINA GORJE 616. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobrega Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), na podlagi 247. člena v povezi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3) in 15. člena Statuta Občine Gorje (UGSO št. 13/17), je Občinski svet Občine Gorje, na 21. redni seji, dne 8. 6. 2022 sprejel Občina Gorje Peter Torkar, župan 617. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 3. Po uveljavitvi tega sklepa občinska uprava Občine Gorje po uradni dolžnosti izda odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičnini s parc. št. 858/7 k.o. 2186 Višelnica I. 4. Po pravnomočnosti se odločba vloži v elektronski zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v Radovljici. Številka: 032-7/2022-14 Datum: 8. 6. 2022 Sklep o ukinitvi statusa javnega dobrega Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), na podlagi 247. člena v povezi z 245. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3) in 15. člena Statuta Občine Gorje (UGSO št. 13/17), je Občinski svet Občine Gorje, na 21. redni seji, dne 8. 6. 2022 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBREGA 1. Na nepremičnini s parc. št. 919/5 k.o. 2186 Višelnica I, v lasti Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje, matična številka: 2209721000, se izbriše zaznamba statusa javnega dobrega. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 3. Po uveljavitvi tega sklepa občinska uprava Občine Gorje po uradni dolžnosti izda odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičnini s parc. št. 919/5 k.o. 2186 Višelnica I. 4. Po pravnomočnosti se odločba vloži v elektronski zemljiški knjigi pri Okrajnem sodišču v Radovljici. Številka: 032-7/2022-13 Datum: 8. 6. 2022 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA HAJDINA 618. SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBREGA 1. Na nepremičnini s parc. št. 858/7 k.o. 2186 Višelnica I, v lasti Občine Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje, matična številka: 2209721000, se izbriše zaznamba statusa javnega dobrega. Stran 1138 Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora ZH07 – Zg. Hajdina 1 – območje Doma starostnikov Na podlagi 119. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 21. redni seji, dne 3. 6. 2022, sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA ZH07 – ZG. HAJDINA 1 – OBMOČJE DOMA STAROSTNIKOV I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2019, v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin urejanja prostora ZH07 – Zg. Hajdina 1 – območje Doma starostnikov (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje UMARH d. o. o., Zelenikova ulica 1, Ptuj, s številko projekta 20-OPPN-05, datum junij 2022. (2) OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 2320. 2. člen (sestavni del podrobnega načrta) (1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja. (2) Sestavljen je iz naslednjih delov: A) BESEDILO 1. Obrazložitev odloka 2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 3. Konkretne smernice, mnenja k dopolnjenemu osnutku in mnenja predlogu občinskega podrobnega prostorskega načrta B) KARTOGRAFSKI DEL 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Izsek iz kartografskega dela OPN M 1:2000 Pregledna karta M 1:2000 Parcelno stanje M 1:500 Ureditveno količbena situacija M 1:500 Situacija komunalne in energetske infrastrukture M 1:500 Situacija prometne ureditve M 1:500 Načrt parcelacije M 1:500 C) PRILOGE Priloge OPPN so:  Sklep o pričetku priprave OPPN  Izhodišča za pripravo OPPN  Strokovne podlage  Konkretne smernice  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba  Mnenja k dopolnjenemu osnutku OPPN  Mnenja k predlogu OPPN  Povzetek za javnost II. Opis meje območja 3. člen (območje podrobnega načrta) (1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije. (2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami 117/1-del in 117/2-del, obe k.o. 397 Hajdina. (3) Oznaka enote urejanja prostora je ZH 07. (4) Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 0,8 ha. (5) Ureditve, navedene v tem členu, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura. Stran 1139 4. člen (namenska raba območja) Obstoječa podrobna namenska raba območja EUP ZH07 je SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin). III. Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve 5. člen (prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom) V območju OPPN se predvidi izgradnja naslednjih objektov in ureditev:  Objekt doma starejših občanov Predvidena je gradnja objekta za bivanje starejših občanov s spremljajočimi dejavnostmi (oskrbovana stanovanja, dom starejših občanov, center medgeneracijskega druženja).  Zelene površine Predvidena je ureditev k objektu pripadajočih zelenih površin, ki bodo v uporabi kot proste površine, namenjene rekreaciji stanovalcev. 6. člen (pogoji za izrabo območja) V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč za EUP ZH07: SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin. Dopustne so dejavnosti namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju ostarelih (dom starostnikov) in spremljajoče dejavnosti, ki služijo za potrebe opravljanja osnovnih dejavnosti. 7. člen (urbanistične omejitve) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;  maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi, upošteva se bruto višina etaže.  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro.  FZ – dopusten faktor zazidanosti, je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh objektov nad terenom in površino gradbene parcele.  FIZ – dopusten faktor izrabe zemljišča, je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno velikostjo gradbene parcele. IV. Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve 8. člen (vrste posegov in dopustnih dejavnosti) (1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 32. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 97. členom OPN (dopustni posegi pred izdelavo OPPN). (2) Dejavnosti in namembnost objektov se v območju OPPN umeščajo skladno s podrobnejšo namensko rabo iz Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 42., 43. in 99. člena odloka OPN: SB (stanovanjske površine za posebne namene). Dopustne so dejavnosti namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju ostarelih (dom starostnikov) in spremljajoče dejavnosti, ki služijo za potrebe opravljanja osnovnih dejavnosti. V. Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji 9. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje) (1) Na območju OPPN je dopustna gradnja objekta doma starejših občanov z osnovno klasifikacijo objekta 1130 – Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. Predvidena je gradnja objekta za bivanje starejših občanov s spremljajočimi dejavnostmi (oskrbovana stanovanja, dom starejših občanov, center medgeneracijskega druženja). Pogoji za oblikovanje objekta:  maksimalni tlorisni gabariti objekta za bivanje starejših občanov so razvidni iz grafičnega dela OPPN, , objekt je omejen z gradbenimi mejami,  maksimalna etažnost objekta je K+P+1 in P+1,  višina objekta ne sme presegati 9 m, merjeno od generalne kote terena.  oblikovanje objekta je sodobno, z ravno streho in kvalitetnimi fasadnimi materiali. Streha mora biti v čim večji možni meri ozelenjena (izvedba sistema zelene strehe), dopustna je izvedba fotovoltaike. Objekt je lociran v skladu z grafično prilogo – list 4 – Ureditveno količbena situacija. (2) Zelene površine Predvidena je ureditev k objektu pripadajočih zelenih površin, ki bodo v uporabi kot proste površine, namenjene rekreaciji stanovalcev. Okolica objekta se mora zasnovati kot odprte zelene bivalne površine z ustrezno urbano opremo. Območje naj se v čim večji možni meri ozeleni in zasadi z listopadnimi drevesnimi vrstami, ki v obdobju najvišjega dosega ne smejo biti višje od 7 m. (3) Za območje OPPN veljajo sledeči urbanistični parametri, ki se določijo na nivoju celotnega območja OPPN :  Faktor pozidanosti zemljišča (FZ): max 0,5;  Faktor izrabe zemljišča (FIZ); max 1,2;  Potrebno je zagotoviti minimalno 20 % zelenih površin. 10. člen (nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist) (1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo območja ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela. (2) Na celotnem območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:  ograj do višine 1,5 m, vendar ograjevanje celotnega območja ni zaželeno,  ograj do višine 2,2 m na območjih zunanjih površin varovanih oddelkov za osebe z demenco,  opornih zidov kot enostavnih objektov,  postavitev urbane opreme. (3) Na območju objekta za bivanje starejših občanov je dopustna postavitev paviljonov in nadstrešnic ter pomožnih objektov za shranjevanje urbane opreme ter orodja. (4) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Stran 1140 Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (5) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. (6) Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:  rekonstrukcije objektov in naprav,  sprememba namembnosti. (7) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo. VI. Oblikovanje odprtega prostora 11. člen (pogoji za zunanjo ureditev) (1) V okolici objekta je predvidena ureditev odprtih zelenih površin ter ostalih ureditev odprtega prostora v okolici predvidenih objektov. (2) Urbana oprema se uredi in izbere enotno za celotno območje. Klopi, koši, stojala za kolesa, informacijske table, drogovi za zastave, javna razsvetljava in ostalo, morajo biti za celotno območje oblikovalsko usklajeni in okolju primerni. (3) Območje se v čim večji možni meri ozeleni in zasadi z listopadnimi drevesi, ki v obdobju najvišjega dosega ne smejo biti višje od 7 m. VII. Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja 12. člen (prometno urejanje) (1) Predvidena je nova interna prometna ureditev s priključevanjem na javno pot JP 829 531, ki se nato naveže na lokalno cesto LC 328 351. (2) Predvideni so naslednji sklopi prometnih ureditev:  Nova dostopna cesta za motorni promet z navezavo na javno pot, širine vozišča 5 m, ki je predvidena za dvosmerni promet, z enostranskim pločnikom širine 1,6 m.  Prometno območje med glavnim vhodom v kompleks in peš navezavo na severu območja je zasnovano kot skupno prometno območje za pešce, kolesarje in motorni promet, v katerem ima prednost pešec in ima režim območja znižane hitrosti. Omejitev hitrosti vozil na tem območju je 10 km/h.  Rekonstrukcija obstoječega dela javne poti JP 829 531 v enakem prometnem profilu kot nova prometna povezava  Peš povezava na severni strani območja OPPN na območje ob Župnijski cerkvi sv. Martina, ki omogoča povezavo z občinskim središčem. (3) Vse prometne površine morajo biti urejene ustrezno za dostop z intervencijskimi vozili. 13. člen (parkiranje) (1) V neposredni bližini območja skupnih površina za promet pešcev, kolesarjev in avtomobilov, so predvidene površine za mirujoč promet, ki so namenjene uporabnikom objekta, zaposlenim in obiskovalcem. (2) Na vseh parkirnih površinah je dopustna ureditev polnilnic za električna vozila. (3) Potrebno število parkirnih mest za posamezno namembnost objektov se določi v skladu s tabelo: Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Namembnost objektov 11300 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za starejše, varna hiša ipd.) VIII. Merila in pogoji infrastrukture za Število PM za motorni promet 1 PM/8 postelj, od tega 50 % PM za obiskovalce gradnjo komunalne 14. člen (skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro) (1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja. (2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo. (3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem. (4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno. (5) Pri umeščanju lokacij in dimenzioniranju zbiralnih mest za komunalne odpadke je potrebno upoštevati določila veljavnega Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina. (6) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 5 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture. 15. člen (vodovod) (1) Predvidena je priključitev na vodovodno omrežje. (2) Izvedel se bo priključek iz obstoječega vodovodnega cevovoda PE 110, ki poteka v robu cestišča na parceli št. 1130/1 k.o. Hajdina. Na začetku investitorjeve parcele se izvede vodomerni jašek. (3) V sklopu predvidene gradnje vodovodnega omrežja je previdena izgradnja hidrantnega omrežja. (4) Potrebno je upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov. Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev. (5) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov. 16. člen (kanalizacija odpadnih vod) (1) Znotraj meje OPPN je predvidena izvedba javnega kanalizacijskega omrežja za ločeno odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih vod. (2) Predvidena je priključitev objekta na obstoječe kanalizacijsko omrežje, s točko priključitve na revizijski jašek v semaforiziranem križišču ceste Sp. Hajdina – Majšperk. (3) Za potrebe izvedbe objekta, predvidenega v OPPN, se izvede ločen sistem kanalizacije za odvajanje onesnaženih fekalnih vod, ki mora biti vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih področnih predpisov. (4) Komunalne vode iz kuhinje se morajo pred izpustom v kanalizacijski priključek očistiti v lovilcu maščob, ki mora biti dostopen tovornim vozilom za potrebe vzdrževanja. Stran 1141 Število PM za kolesarski promet 4 PM/5 zaposlenih, od tega 50 % PM za obiskovalce (5) Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni. (6) Gravitacijsko odvajanje komunalnih odpadnih vod iz predvidenega objekta je dopustno le iz delov, ki ležijo nad koto terena oziroma nad koto pokrova revizijskega jaška, v katerega se bo priključek izvedel. V kleteh se namesti naprava ali izvede interno črpališče, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu mora biti vgrajen element, ki preprečuje vdor odplak iz priključka nazaj v kletno etažo. (7) Za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje. 17. člen (padavinska kanalizacija) (1) Padavinske vode z obravnavanega območja je treba (ker ne obstaja možnost priključitve na javno meteorno kanalizacijo) prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva podzemnih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podtalnice, ki je ocenjena na višino 223,80 m n.v., kar je okoli 8 m pod nivojem terena. Zmožnost ponikanja mora biti v projektni dokumentaciji računsko dokazana. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana in izvedena tako, da se stanje ne poslabša in da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti. (2) Odvajanje padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilcu olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo nepropustne, zato je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo nepropustni material. (3) Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (4) Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinske vode pred iztokom (zatravitev, travne plošče, bazeni, suhi zadrževalniki, zbiralnik deževnice…). Zbrana voda se nato lahko uporablja za zalivanje ter kot sanitarna voda. 18. člen (elektroenergetski vodi) (1) Predvidena je priključitev objekta na elektroenergetsko omrežje. Izvedel se bo NN priključek iz obstoječe transformatorske postaje TP ZH: HAJDINAPINTARIČ (t-491), v kateri se mora zamenjati obstoječi energetski transformator 20/0,4 kV moči 100 kVA z novim energetskim transformatorjem 20/04 kV minimalne moči 250 kVA. Montirati je treba dodatno NN razdelilno omaro ob TP za povečanje števila NN izvodov Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Med projektiranjem predvidenega objekta se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor. (3) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov. (4) Električne inštalacije v novem objektu morajo izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekt morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. (5) Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektro Maribor. (6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. (7) Za ureditev območja je predvidena izvedba javne razsvetljave. Lokacija razsvetljave je predvidena enostransko, na straneh cest in poti v zelenicah vsaj 80 cm od roba asfaltiranega vozišča. Svetilke se bodo napajale iz tokokrogov v priključni merilno varovalni omarici. Iz priključne merilno varovalne omarice se preko ustrezne zaščite izvede izvod z kablom NAYY-J 4x16mm2, ki bo uvlečen v PVC zaščitno cev, ki bo povezovala kandelabre javne razsvetljave na področju obdelave. 19. člen (elektronske komunikacije) (1) Na območju OPPN je dovoljeno graditi skladno s tehnično smernico TSG-V-006:2018 objekte lokalnega dostopovnega komunikacijskega omrežja. Kabelska kanalizacij iz zaščitnih cevi in kabelskimi jaški znotraj območja OPPN se bo dogradila ločeno, za vsakega operaterja posebej (Telekom Slovenije/Telemach). (2) Izvedla se bo priključitev na telekomunikacijsko omrežje. Za izgradnjo telekomunikacijskega priključka se upošteva, da se do upravne stavbe po zemljišču, ki bo dovozna cesta zgradi TK kabelska kanalizacija iz PEHD cevi fi50mm, in KJ iz BC fi 80cm. Prenosni medij bo optika. Priključna točka Teleokomovega omrežja za predvideno zazidavo je v bližini hiše z naslovom Zg.Hajdina 12b. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati Telekomu Slovenije kot obveznemu izvajalcu Univerzalne storitve možnost priklopa vseh objektov v zazidavi. (3) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN. 20. člen (ogrevanje in prezračevanje) (1) Ogrevanje objekta bo urejeno individualno (ne bo vezano na daljinski sistem ogrevanja) in mora upoštevati pogoje energetsko varčne gradnje. Objekt mora biti projektiran v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije. Dopustni energenti, so obnovljivi viri energije ter ostali viri v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo naravno in prisilno. Stran 1142 (2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje. IX. Merila in pogoji za parcelacijo 21. člen (parcelacija) (1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 – Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere. (2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. X. Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave 22. člen (ohranjanje kulturne dediščine) (1) Na obravnavanem območju OPPN se nahajajo naslednja območja varovanja kulturne dediščine:  arheološko najdišče Zgornja Hajdina (EŠD 6484)  arheološko najdišče Hajdina (EŠD 581),  ob robu območja poteka vplivno območje Cerkve sv. Martina (EŠD 174). (2) V postopku priprave OPPN so bile izdelane predhodne arheološke raziskave (Poročilo o opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah na parc. št. 117/1, k.o. Hajdina, na območju spomenika lokalnega pomena Zgornja Hajdina – arheološko najdišče Zgornja Hajdina in na vplivnem območju spomenika državnega pomena Spodnja Hajdina – arheološko najdišče Hajdina (EŠD 581), izdelala dr. Vesna Merc). Predhodna arheološka raziskava s strojnimi testnimi jarki je potrdila prisotnost prazgodovinskih, rimskodobnih, srednjeveških in novoveških ostalin. Arheološke plasti in/ali strukture niso bile dokumentirane. ZVKDS bo podal nadaljnje kulturnovarstvene zahteve in elemente za izvedbo arheološke raziskave v postopku pridobivanja projektnih pogojev, na podlagi pripravljene projektne dokumentacije. Izdelava konservatorskega programa ni potrebna. 23. člen (ohranjanje narave) (1) Območje OPPN se ne nahaja znotraj zavarovanih območij narave. (2) Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt/e na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni. XI. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 24. člen (splošne zahteve) (1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev erozivnosti in plazovitost terena. Dopustna je gradnja kleti. Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju. (3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 25. člen (požarno varstvo) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju. (2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:  zmanjšanje možnosti nastanka požara,  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,  zmanjšanje škode ob požaru. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. (4) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni ustrezni odmiki med stavbami posameznih sklopov. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. (5) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. (6) Za dostop gasilskih vozil je predvidena izvedba krožne utrjene poti intervencijskih vozil širine najmanj 3,5 m, ki se priključuje na interno cesto in v nadaljevanju na javno cesto v skladu s Smernico SZPV 206. Tam kjer bo dovozna pot za gasilska vozila potekala po kmetijskih zemljiščih (zahodno in južno od območja OPPN) bo investitor uredil traso, potek, širino in nosilnost poti za gasilska vozila in delovne površine v skladu v skladu s SZPV 206. XII. Varovanje okolja 26. člen (varstvo tal) načrtujejo in izvajajo tako, da je površina tal. Pri gradnji se zagotovi s tlemi. Površine, ki so bile v času se ponovno zatravijo oziroma (1) Posegi v tla se prizadeta čim manjša gospodarno ravnanje gradnje razgaljene, zasadijo. (2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. (3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za Stran 1143 okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine. 27. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje varstva pred hrupom. Vse dejavnosti na območju se bodo načrtovale v skladu z mejnimi vrednostmi hrupa glede na stopnjo varstva pred hrupom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija. (2) Na območje ni dovoljeno umeščanje objektov oz. dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij hrupa v okolje. 28. člen (varstvo zraka) (1) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:  vlaženje materiala nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,  preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. (2) Na območje ni dovoljeno umeščanje objektov oz. dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak. 29. člen (varovanje voda) (1) Območje je v skladu z določbami Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15 - v nadaljevanju: Uredba o vodovarstvenem območju) del vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja. Območje spada v skladu s prilogo 1 Uredbe o vodovarstvenem območju v širše vodovarstveno območje (VVO III). Objekti, načrtovani na območju OPPN, so skladni s 7. členom Uredbe o vodovarstvenem območju (priloga 3, Tabela 1.1). (2) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.  Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.  Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.  Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Viški padavinskih vod se odvajajo v ponikanje.  Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo. (3) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in manipulativnih površin ter parkirišč bo Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). Vse te površine morajo biti utrjene, obrobljene z robniki, stiki morajo biti nepropustni. (4) Prostori in mesta med gradnjo in obratovanjem, kjer se bodo pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo biti urejeni kot lovina skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo ter dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V kolikor obstaja verjetnost onesnaženja požarnih voda z nevarnimi snovmi, mora biti zajem le-teh urejen na enak način. 30. člen (ravnanje z odpadki) (1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov. (2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. V sklopu projektiranja infrastrukture in objektov je treba določiti ustrezne prostore oz. površine za ločeno zbiranje odpadkov. 30. člen (svetlobno onesnaževanje) (1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. (2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. (3) Svetila na prostem morajo biti usmerjena pod vodoravnico in na oknih bivalnih prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti iz priloge 1 Uredbe. 31. člen (osončenje) Stavbam v območju OPPN ter obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v vsaj enem bivalnem prostoru zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:  dne 21. decembra – najmanj 1 uro ter  dne 21. marca in dne 21. septembra – najmanj 3 ure. XIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 32. člen (etapnost izvedbe podrobnega načrta) (1) Objekt se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota. (2) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah, na način, kot je predvideno končno stanje po izvedbi vseh objektov, ne glede na to v kakšnem vrstnem redu se bodo objekti gradili. XIV. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN 33. člen (organizacija gradbišč) (1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti Stran 1144 dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč. (2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje. (3) Med gradnjo se zagotovi:  ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);  odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;  po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo. (4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih;  začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda;  načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo. 34. člen (razmejitev, izročitev in prevzem) (1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. (2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje. XV. Obveznosti investitorjev in izvajalcev 35. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta) (1) Investitor je dolžan:  pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;  promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;  zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;  zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb);  sprotno rekultivirati območja posegov;  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb;  preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;  sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;  začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje. (2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti. (3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora. (4) Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo v skladu z dogovorom z Občino Hajdina in upravljalci gospodarske javne infrastrukture. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. (5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov. XVI. gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve. (8) Dopustna je etapna gradnja, vsaka etapa mora obsegati funkcionalno zaključeno celoto. XVII. Končne določbe 37. člen (dostopnost podrobnega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini Hajdina ter na spletnem naslovu Občine Hajdina. 38. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 39. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-6/2020-9 Identifikacijska številka v PIS: 2320 Datum: 3. 6. 2022 Občina Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav 36. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Odstopanja pri načrtovanju objektov: V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu: gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov. (2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice, elektronski komunikacijski objekti…), ki pa ne smejo biti v nasprotju s režimi varovanja kulturne dediščine. (3) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji. (4) Dopustna so odstopanja od v OPPN predvidenih rešitev s področja zagotavljanja požarne varnosti, v kolikor so posledica natančnejšega projektiranja oz. uporabe drugih predpisov s področja požarne varnosti, kot so bili uporabljeni pri izdelavi OPPN. (5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom. (6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena. (7) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov Stran 1145 OBČINA MAJŠPERK 619. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00, 36/00 in 127/06), 40., 41. in 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09-popr., 65/09-popr., 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 2/15-odl.US, 47/15, 46/16, 49/16-popr., 25/17-ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21) in 16 člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/12, 34/15, 55/15, 50/17, 16/19), je Občinski svet Občine Majšperk na 29. redni seji dne 8. 6. 2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/19) se spremeni prvi odstavek 11. člena, ki glasi: »(1) Dejavnost zavoda je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščena v:  P 85.100 Predšolska vzgoja,  P 85.200 Osnovnošolsko izobraževanje,  R 91.011 Dejavnost knjižnic,  I 56.290 Druga oskrba z jedmi,  L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi.« Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen Spremeni se četrta alineja 11. člena, ki glasi: »(4) Dejavnost iz četrte in pete alineje prvega odstavka 11. člena se izvajata kot tržna dejavnost.«  3. člen V 16. členu se spremenita drugi in tretji odstavek, ki glasita: »(2) Svet zavoda šteje 9 članov, ki jih sestavljajo:  3 predstavniki ustanovitelja,  3 predstavniki delavcev zavoda in  3 predstavniki staršev. (3) predstavnik delavcev se voli:  1 predstavnik strokovnih delavcev matične šole in podružnic,  1 predstavnik strokovnih delavcev vrtca in  1 predstavnik upravno-administrativnih in tehničnih delavcev.  4. člen Četrti odstavek 16. člena se črta, ostali se preštevilčijo.  5. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 606-2/2012-13 Datum: 8. 6. 2022 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja 620. Sklep o določitvi statusa javnega dobra Na podlagi 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017, 175/2020 - ZIUOPDVE, 199/2021 ZUreP-3, 20/2022 - odl. US) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17, 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na 29. redni seji, dne 8. 6. 2022, sprejel     Stran 1146 parc. št. 98/16, 82/11, 82/7, 82/13 vse k.o. 444 – Bolečka vas, parc. št. 924/4, 929/2, 1122/41 vse k.o. 499 – Sitež, parc. št. 630/2, 592/3, 632/6, 717/4, 719/1, 720/3, 42/3, 70/4 vse k.o. 500 – Bolfenk, parc. št. 543/33, 543/43, 566/1, 566/4, 566/5, 569/2, 569/4, 543/30, 543/27, 537/6, 543/41, 543/27, 543/30, 543/38, 543/35, 514/2, 507/6, 509/3, 507/4, 507/9, 510/5, 505/1, 501/2, 507/12, 506/2, 510/7 vse k.o. 501 – Sveča, parc. št. 1233/6, 1229/3, 1233/4, 1224/2, 1227/5, 1282/4, 1234/2, 1044/9, 1044/7, 839/2, 435/2, 473/2, 473/4, 364/7, 395/2, 413/7, 364/10, 413/9, 1440/1, 472/7, 472/4, 482/2, 1478/2, 1476/4, 1473/2, 1473/4, 1468/8, 1432/13, 1432/9, 1432/10, 1432/7 vse k.o. 502 – Stoperce, parc. št. 1559/3, 1560/1, 54/3, 1542/1, 1544/1, 290/106, 290/115, 1546/1, 1547/1, 1547/2 vse k.o. 503 – Kupčinji Vrh, parc. št. 799/2, 800/2, 802/2 vse k.o. 775 – Dežno. 2. člen Na nepremičninah, ki so navedene v 1. členu tega sklepa je vknjižena lastninska pravica na ime pravne osebe: Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk, matična številka: 5883644, do celote. 3. člen Pri nepremičninah iz 1. člena tega sklepa se dovoli vknjižba zaznambe statusa javnega dobra lokalnega pomena. 4. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 7113-3/2011-306 Datum: 8. 6. 2022 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja SKLEP O DOLOČITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se določi status javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Majšperk na spodaj navedenih zemljiščih:  parc. št. 1027/1, 752/11, 735/11, 1190/2, 1196/1, 278/279, 278/282, 770/8, 278/280, 735/13 vse k.o. 437 – Podlože,  parc. št. 37/62, 37/64, 37/65, 37/67, 608/145, 608/112, 608/119 vse k.o. 438 – Lešje,  parc. št. 71/6, 71/15, 71/16, 52/3 vse k.o. 439 – Ptujska Gora,  parc. št. 65/13, 230/5 obe k.o. 440 – Doklece,  parc. št. 46/170, 46/212, 46/206, 344/34, 164/3, 179/3, 184/3, 199/1, 199/2, 200/1, 60/11 vse k.o. 441 – Stogovci,  parc. št. 1253/2, 803/4, 803/2, 495/4, 495/1, 496/1, 506/4, 524/5, 524/7, 523/3, 257/27, 257/60 vse k.o. 442 – Skrblje,  parc. št. 543/4, 586/2, 589/2, 590/2, 498/1, 552/4, 384/2, 435/2, 550/2, 550/4, 547/2, 551/2, 551/3, 443/2, 493/44, 578/2, 806/5, 595/2, 729/2, 725/2, 693/2, 695/2, 727/2, 727/3, 141/48, 763/2, 764/2, 769/2, 770/9, 770/6, 770/12, 771/2, 772/4, 141/51 vse k.o. 443 – Janški Vrh, 621. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10), v skladu s 247. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/55, 55/15, 50/17, 16/19) je Občinski svet Občine Majšperk na 29. redni seji, dne 8. 6. 2022 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se nepremičninam:  parc. št. 788/18 k.o. 500 – Bolfenk,  parc. št. 1432/17, 1435/7, 1435/8, 1436/1 vse k.o. 442 – Skrblje, ukine zaznamba javnega dobra. 2. člen Nepremičnine, ki so navedene v 1. členu tega sklepa, postanejo last pravne osebe: Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk, matična številka: 5883644, Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin do celote, s čimer odpade zakonska prepoved pravnega prometa. 3. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 7113-3/2011-307 Datum: 8. 6. 2022 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja OBČINA MISLINJA 622. Odlok o predkupni pravici Občine Mislinja Na podlagi 199. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3, 20/22–odl.US), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl.US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US, 40/12ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16-odl.US, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE) ter na podlagi 17. člen Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/12, 27/16, 61/16) na svoji 27. seji, dne 23.5.2022 sprejel naslednji ODLOK O PREDKUPNI PRAVICI OBČINE MISLINJA I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se določa območje predkupne pravice Občine Mislinja in način uveljavljanja predkupne pravice na nepremičninah na tem območju. II. Območje predkupne pravice 2. člen (1) Območje predkupne pravice Občine Mislinja obsega:  stavbna zemljišča;  ureditvena območja naselij;  kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča za namen graditve objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;  območja za dolgoročni razvoj naselij, kot so določena v Občinskem prostorskem načrtu Občine Mislinja (v nadaljevanju kratko: OPN). (2) Območje predkupne pravice obsega tudi območja objektov obstoječe gospodarske javne infrastrukture in objektov občinskega pomena. III. Stran 1147 kupnine za nepremičnino in morebitne druge pogoje v zvezi s prodajo. (4) Občina Mislinja se o sprejetju ali zavrnitvi ponudbe izjavi v 15 dneh od njenega prejema. V izjavi o zavrnitvi ponudbe je potrebno navesti datum prejema ponudbe in ponujeno ceno. (5) Če Občina Mislinja v 15 dneh od prejema ponudbe ne predloži izjave o njenem sprejetju, se šteje, da občina ni sprejela ponudbe. V tem primeru lahko lastnik nepremičnine proda drugi osebi, pri čemer cena ne sme biti nižja od tiste, ki je bila ponujena Občini Mislinja. (6) Določba prejšnjega odstavka o višini cene za prodajo nepremičnine drugi osebi veže prodajalca še tri mesece po tem, ko je nepremičnino ponudil v odkup Občini Mislinja, vendar pa mora po poteku tega roka nepremičnino z enako ali drugačno ceno zopet najprej ponuditi v odkup Občini Mislinja. (7) Če Občina Mislinja ne namerava uveljavljati predkupne pravice, se o tem lahko izjavi že v lokacijski informaciji v skladu z 279. členom ZUreP-3, prodajalec pa v treh mesecih od njene izdaje Občini Mislinja ni dolžan dati ponudbe za odkup niti ga v tem roku ne zavezujejo določbe o višini cene pri prodaji drugi osebi. (8) Če gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije in Občina Mislinja ne uveljavlja predkupne pravice, poteka prodaja kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča in gozdove. (9) Prodajalec mora v primeru prodaje nepremičnine drugi osebi notarju predložiti pisno ponudbo, ki jo je dala Občina Mislinja in izjavo Občine Mislinja, da ponudbe ni sprejela ali da ne uveljavlja predkupne pravice, ali dokazilo o tem, da je že poteklo 15 dni od njegove ponudbe. (10) Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami tega odloka, je nična. 4. člen (1) O uveljavitvi predkupne pravice na nepremičninah ter o nakupu nepremičnin po tem odloku se odloča na podlagi veljavne zakonodaje. IV. Končne določbe 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o območju predkupne pravice Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 27/2003). 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem 1. 6. 2022. Številka: 478-06/2022 Datum: 23.5.2022 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan Način uveljavljanja predkupne pravice 3. člen (1) Občina Mislinja lahko uveljavlja zakonito predkupno pravico na nepremičninah na območjih občine, določenih v 2. členu tega odloka. (2) Lastnik nepremičnine, ki je v območju predkupne pravice, mora nepremičnino pred prodajo najprej ponuditi v odkup Občini Mislinja kot nosilcu predkupne pravice. (3) Vlogi za pridobitev izjave oz. potrdila za namen pridobitve ali odtujitve nepremičnine mora prodajalec priložiti ponudbo, na kateri navede katastrsko občino in parcelno številko nepremičnine, ki jo prodaja, višino 623. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10– ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je občinski svet Mislinja, na svoji 28. redni seji sveta, dne 2.6.2022 sprejel naslednji Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Ukine se status javnega dobra na nepremičninah:  s parc. št. 2359/2 in 2262/27, k.o. 864 – Mislinja in  s parc. št. 2257/4, k.o. 864 – Mislinja. II. Po ukinitvi javnega dobra, se na nepremičnini iz prve točke vknjiži lastninska pravica na ime: Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja, matična številka: 5883954 – do celote (1/1) III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-02/2015, 478-12/2018 Datum: 2.6.2022 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINE HOČE-SLIVNICA, DUPLEK, LOVRENC NA POHORJU, PESNICA 624. RUŠE, Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Nigrad, d. o. o. Na podlagi tretjega odstavka 61 . člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, it. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/1 0, 40/12 - ZUJF, 14/1 5– ZUUJFO, 1 1/1 8–ZSPDSLS-1, 30/1 8, 61/20 ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE), 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah – ZGJS (Uradni list RS, it. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11), 471., 473. in 474. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 (Uradni list RS, it. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 ZPosS, 158/20 - ZIntPK-C, 175/20 - ZIUOPDVE, 18/21), so Mestni svet Mestne občine Maribor na podlagi 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/2011, 8/2014 in 12/2019), na svoji 30. redni seji, dne 24. 2. 2022, Občinski svet Občine Hoče - Slivnica na podlagi 16. člena Statuta Občine Hoče - Slivnica (UGSO, št. 61/2018, 27/2020), na svoji 22. redni seji, dne 11. 5. 2022, Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na podlagi 14. člena Statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV, št. 24/2015, 16/2017 in 11/2021), na svoji 30. redni seji, dne 10. 5. 2022, Občinski svet Občine Rače - Fram na podlagi 15. člena Statuta Občine Rače - Fram (MUV, št. 27/2011 in 5/2015), na svoji 23. redni seji, dne 5. 4. 2022, Občinski svet Sv. Jurij v Slovenskih goricah na podlagi 16. člena Statuta Občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah (MUV, št. 26/2018 - UPB), na svoji 21. redni seji, dne 21. 2. 2022, Občinski svet Občine Duplek na podlagi 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV, št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2010, 32/2011 in 24/2015), na svoji 22. redni seji, dne 20. 4. 2022, Občinski svet Občine Ruše na podlagi 14. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018), na svoji 8 dopisni seji, dne 28. 3. 2022, Občinski svet Občine Selnica ob Dravi na podlagi 16. člena Statuta Občine Selnica ob Dravi (MUV, št. 35/2017), na svoji 23. redni seji, dne 3. 3. 2022, Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na podlagi 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju Stran 1148 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), na svoji 20. redni seji, dne 5. 5. 2022, Občinski svet Občine Pesnica na podlagi 18. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/19 in 28/19) na svoji 24. redni seji dne 23. 3. 2022, Občinski svet Občine Kungota na podlagi 16. člena Statuta Občine Kungota (MUV, št. 8/18) na svoji 22. redni seji, dne 23. 3. 2022, Občinski svet Občine Lenart na podlagi 16. člena Statuta Občine Lenart (MUV, št. 14/2010, 8/2011 in 31/2017) na svoji 21. redni seji, dne 28. 4. 2022, sprejeli ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA NIGRAD, D. O. O. I. Splošne določbe 1. člen (ustanovitev javnega podjetja) (1) S tem odlokom se dosedanja družba Nigrad, komunalno podjetje, d. o. o., preoblikuje v Javno podjetje Nigrad, komunalno podjetje, d. o. o., (v nadaljevanju: javno podjetje). (2) Javno podjetje je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe. (3) Javno podjetje Nigrad, komunalno podjetje, d. o. o., je pravni naslednik družbe Nigrad, komunalno podjetje, d. o. o., vpisane v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod vložno št.: 10066200. (4) S tem odlokom občine ustanoviteljice ustanovijo Javno podjetje Nigrad, komunalno podjetje, d. o. o., zaradi skupnega interesa pri zagotavljanju lokalnih gospodarskih javnih služb. 2. člen (pomen pojmov) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. 3. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem javnega podjetja, ki niso urejena s tem odlokom se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja gospodarske družbe. 4. člen (ustanovitev skupnega organa) S tem odlokom občine ustanoviteljice ustanovijo Svet ustanoviteljic, kot skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic po tem odloku v javnem podjetju (v nadaljevanju: Svet ustanoviteljic). 5. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se ureja:  ime in sedež ustanoviteljic javnega podjetja,  čas delovanja javnega podjetja in prenehanje,  firma, sedež in dejavnosti javnega podjetja,  lastništvo javnega podjetja,  upravljanje javnega podjetja,  pravica do informacij in poslovni načrt,  financiranje dejavnosti javnega podjetja,  pravice, obveznosti in odgovornosti javnega podjetja v pravnem prometu,  dobiček in izguba,  druge določbe v skladu z zakonom. (2) S tem odlokom se določijo: Št. 26/10.6.2022    II. Uradno glasilo slovenskih občin naloge Sveta ustanoviteljic, organizacija dela in način spremljanja odločitev Sveta ustanoviteljic, financiranje dela Sveta ustanoviteljic. Imena in sedeži ustanoviteljic 6. člen (ime in sedež ustanoviteljic) Ustanoviteljice javnega podjetja so:  MESTNA OBČINA MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, Maribor, ki uresničuje svoje ustanoviteljske pravice preko deležev v družbah JAVNI HOLDING MARIBOR, d. o. o., Zagrebška cesta 30, Maribor in Javno podjetje Energetika Maribor, d. o. o., Jadranska cesta 28, Maribor,  OBČINA HOČE – SLIVNICA, Spodnje Hoče, Pohorska cesta 15, Hoče,  OBČINA KUNGOTA, Plintovec 1, Zgornja Kungota,  OBČINA LENART, Trg osvoboditve 7, Lenart v Slovenskih goricah,  OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU, Nad izviri 6, Miklavž na Dravskem polju,  OBČINA RAČE - FRAM, Grajski trg 14, Rače,  OBČINA SV. JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH, Jurovski Dol 70 B, Jurovski Dol,  OBČINA DUPLEK, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek,  OBČINA RUŠE, Trg vstaje 11, Ruše,  OBČINA SELNICA OB DRAVI, Slovenski trg 4, Selnica ob Dravi,  OBČINA LOVRENC NA POHORJU, Spodnji trg 8, Lovrenc na Pohorju,  OBČINA PESNICA, Pesnica pri Mariboru 43a, Pesnica pri Mariboru. 7. člen (ustanovitev in prenehanje) (1) Javno podjetje se ustanovi za nedoločen čas. (2) Javno podjetje lahko preneha v primerih, določenih z zakonom, z združitvijo, pripojitvijo ali delitvijo. III. Firma, sedež in dejavnost 8. člen (firma in sedež podjetja) (1) Firma javnega podjetja je Javno podjetje Nigrad, komunalno podjetje, d. o. o. (2) Skrajšana firma javnega podjetja je: Javno podjetje Nigrad, d. o. o. (3) Sedež javnega podjetja je: Maribor (4) Poslovni naslov javnega podjetja je: Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor. 9. člen (gospodarske javne službe) (1) Javno podjetje izvaja obvezne in izbirne gospodarske javne službe, ki so določene v področnih zakonih. Način in pogoje opravljanja gospodarskih javnih služb določi posamezna občina ustanoviteljica z občinskimi akti za območje posamezne občine ustanoviteljice. (2) Javno podjetje je ustanovljeno za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode in vzdrževanja javnih prometnih površin. Javno podjetje lahko opravlja tudi druge obvezne in izbirne gospodarske javne službe, v kolikor posamezna občina ustanoviteljica določi tako z občinskimi akti. Stran 1149 (3) Javno podjetje lahko na podlagi koncesije opravlja lokalne gospodarske javne službe tudi za občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja. 10. člen (dejavnost podjetja) (1) Poleg dejavnosti iz 9. člena tega odloka sme javno podjetje v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, it. 69/2007 in 17/2008) opravljati tudi naslednje dejavnosti: 02.400 Storitve za gozdarstvo 08.120 Pridobivanje gramoza, peska, gline 09.900 Storitve za druge rudarjenje 35.140 Trgovanje z električno energijo 37.000 Ravnanje z odplakami 38.110 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov 38.120 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov 38.210 Ravnanje z nenevarnimi odpadki 38.220 Ravnanje z nevarnimi odpadki 38.310 Demontaža odpadnih naprav 38.320 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov 39.000 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb 42.110 Gradnja cest 42.120 Gradnja železnic in podzemnih železnic 42.130 Gradnja mostov in predorov 42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline 42.220 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje 43.110 Rušenje objektov 43.120 Zemeljska pripravljalna dela 43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah 43.330 Oblaganje tal in sten 43.341 Steklarska dela 43.342 Pleskarska dela 43.990 Druga specializirana gradbena dela 45.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil 45.310 Trgovina na debelo z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila 45.320 Trgovina na drobno z rezervnimi deli in opremo za motorna vozila 46.770 Trgovina na debelo z ostanki in odpadki 46.900 Nespecializirana trgovina na debelo 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah 47.810 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki 47.820 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah s tekstilijami in obutvijo 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom 49.410 Cestni tovorni promet 49.420 Selitvena dejavnost 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu 52.220 Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu 55.209 Druge nastanitve za krajši čas 56.101 Restavracije in gostilne 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi 56.290 Druga oskrba z jedmi 58.290 Drugo izdajanje programja 62.010 Računalniško programiranje 62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov 63.110 Obdelava podatkov in z tem povezane dejavnosti 63.120 Obratovanje spletnih portalov Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 66.120 Posredništvo pri trgovanju z vrednostnimi papirji in borznim blagom 66.190 Druge pomožne dejavnosti za finančne storitve, razen za zavarovalništvo in pokojninske sklade 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje 70.210 Dejavnost stikov z javnostjo 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje 71.111 Arhitekturno projektiranje 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje 72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti 77.320 Dajanje gradbenih strojev in opreme v najem in zakup 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup Zaporedna številka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost 81.210 Splošno čiščenje stavb 81.220 Drugo čiščenje stavb, industrijskih stavb in opreme 81.290 Čiščenje cest in druge čiščenje 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice 85.320 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje 11. člen (Javno pooblastilo) Javno podjetje lahko za ustanoviteljice izvaja naloge na podlagi podeljenega javnega pooblastila. IV. Lastništvo javnega podjetja 12. člen (osnovni kapital) (1 ) Osnovni kapital javnega podjetja znaša 3.259.316,57 EUR. (2) Osnovni kapital je v celoti vplačan. 13. člen (osnovni vložki in poslovni deleži) (1) Osnovni vložki in poslovni deleži družbenikov javnega podjetja: Ime družbenika Višina osnovnega vložka v EUR Delež v osnovnem kapitalu JAVNO PODJETJE ENERGETIKA MARIBOR, D. O. O. JAVNI HOLDING MARIBOR, D. O. O. OBČINA DUPLEK OBČINA HOČE - SLIVNICA OBČINA KUNGOTA OBČINA LENART OBČINA LOVRENC NA POHORJU OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU OBČINA PESNICA OBČINA RAČE-FRAM OBČINA RUŠE OBČINA SELNICA OB DRAVI OBČINA SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH 323.611,11 9,9255 % 2.511.406,53 52,91 147.222,22 14.713,40 2.160,49 27.742,50 52,91 77,0532 % 0,0016 % 4,5170 % 0,4514 % 0,0663 % 0,8512 % 0,0016 % 18.752,20 95.383,60 64.329,81 41.075,84 12.813,05 0,5753 % 2,9265 % 1,9737 % 1,2603 % 0,3931 % (2) Poslovne deleže ali dele poslovnih deležev v javnem podjetju je dopustno prenesti samo na občine ali Javni holding Maribor, d. o. o., ustanovljen v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske javne službe. (3) Za odsvojitev poslovnega deleža javnega podjetja osebam, ki niso družbeniki javnega podjetja, je potrebno soglasje občin ustanoviteljic, razen za prenos poslovnega deleža na Javni holding Maribor, d. o. o., ko soglasje ostalih občin ustanoviteljic ni potrebno. (4) Če nobena od občin ustanoviteljic ni pripravljena kupiti poslovnega deleža, občine ustanoviteljice pa niso dale soglasja za prodajo poslovnega deleža občini, ki ni ustanoviteljica javnega podjetja, v skladu določbami prejšnjega odstavka, lahko občina ustanoviteljica, ki prodaja svoj poslovni delež, izstopi iz javnega podjetja. (5) Vsi vložki so vplačani oziroma izročeni. V. Stran 1150 Upravljanje javnega podjetja 14. člen (organi javnega podjetja) (1) Organi javnega podjetja so:  skupščina,  nadzorni svet,  direktor. (2) Skupni organ občin ustanoviteljic javnega podjetja je Svet ustanoviteljic, ki se ustanovi s tem odlokom. 15. člen (skupščina) (1) Družbeniki sprejemajo sklepe na skupščini. Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na sklic skupščine in glasovanje na skupščini se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe. (2) Družbeniki na skupščini odločajo o:  spremembi družbene pogodbe;  zmanjšanju ali povečanju osnovnega kapitala;  statusnih spremembah in prenehanju družbe; Št. 26/10.6.2022        Uradno glasilo slovenskih občin izključitvi prednostne pravice družbenikov pri prevzemu novih vložkov; sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička; zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov; vračanju naknadnih vplačil; delitvi in prenehanju poslovnih deležev; ukrepih za nadzor dela direktorja; postavitvi prokurista; Zaporedna številka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Ime družbenika JAVNO PODJETJE ENERGETIKA MARIBOR, D. O. O. JAVNI HOLDING MARIBOR, D. O. O. OBČINA DUPLEK OBČINA HOČE - SLIVNICA OBČINA KUNGOTA OBČINA LENART OBČINA LOVRENC NA POHORJU OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU OBČINA PESNICA OBČINA RAČE-FRAM OBČINA RUŠE OBČINA SELNICA OB DRAVI OBČINA SVETI JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH (4) Za družbenika lahko glasuje tudi pooblaščenec, ki za glasovanje potrebuje ustrezno pisno pooblastilo. 16. člen (nadzorni svet) (1) Nadzorni svet šteje šest (6) članov, od katerih so 4 (štirje) člani predstavniki ustanoviteljic, pri čemer mora biti en član predstavnik občin ustanoviteljic z manjšinskim poslovnim deležem; 2 (dva) člana pa sta predstavnika delavcev, imenovana v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. (2) Nadzorni svet izmed svojih članov, ki jih je imenovala skupščina, z navadno večino izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednik nadzornega sveta zastopa javno podjetje nasproti direktorju in ustanoviteljicam. (3) Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo 4 (štirih) let in so lahko ponovno imenovani. (4) Član nadzornega sveta je lahko le neomejeno poslovno sposobna fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana nadzornega sveta, ki jih določa zakon. (5) Skupščina lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je imenovala, pred potekom mandatne dobe. Člana nadzornega sveta, ki ju je izvolil svet delavcev, sta lahko odpoklicana pred potekom mandata, če tako sklene svet delavcev. 17 člen (poslovanje in odločanje nadzornega sveta) (1) Nadzorni svet opravlja svojo dejavnost na sejah. (2) Nadzorni svet je sklepčen, če so pri sklepanju navzoči vsaj štirje člani. (3) Sklepi nadzornega sveta so sprejeti, če zanje glasuje večina oddanih glasov, s tem da je v primeru enakega števila glasov odločilen glas predsednika nadzornega sveta. Vsak član nadzornega sveta ima en glas. (4) Član nadzornega sveta ne sodeluje pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo nanj. Stran 1151  uveljavljanju zahtevkov javnega podjetja proti direktorju ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju;  zastopanju družbe v sodnih postopkih proti direktorju;  imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta;  druge zadeve, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba. (3) Vsak družbenik ima na vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega kapitala v javnem podjetju en glas, tako da imajo sedanji družbeniki naslednje število glasov: Višina osnovnega vložka v EUR 323.611,11 ŠTEVILO GLASOV 2.511.406,53 52,91 147.222,22 14.713,40 2.160,49 27.742,50 52,91 18.752,20 95.383,60 64.329,81 41.075,84 12.813,05 50.228 1 2.944 294 43 554 1 375 1.907 1.286 821 256 6.472 (5) Nadzorni svet mora biti sklican vsaj enkrat v četrtletju ali krajšem obdobju, če tako določa družbena pogodba. (6) Sodelovanje članov nadzornega sveta pri odločanju na seji je možno tudi tako, da se glasovi oddajo s pomočjo pisem, telefonsko, s telefaksom, s pomočjo elektronske pošte ali na drug podoben način, vendar Ie, če temu ne nasprotuje noben član, razen če družbena pogodba ali poslovnik določa drugače. (7) Nadzorni svet za potrebe organizacije svojega dela sprejme poslovnik o svojem delu. 18. člen (pristojnosti nadzornega sveta) (1) Nazorni svet nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja. (2) Nadzorni svet:  lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari;  imenuje in razrešuje direktorja javnega podjetja;  nadzoruje in usmerja delo direktorja javnega podjetja;  preverja sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju predloži direktor ter o rezultatih preveritve sestavi poročilo za skupščino;  obravnava revizijsko poročilo ter do njega zavzame stališče;  odloča o prejemkih direktorja in sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem;  sprejema splošne akte javnega podjetja, razen tistih, ki so v pristojnosti direktorja;  odloča o soglasju k določenim vrstam poslov, če je s sklepom nadzornega sveta določeno, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati Ie z njegovim soglasjem;  odloča o odobritvi pogodb med članom nadzornega sveta in javnim podjetjem; Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  lahko kadarkoli zahteva od direktorja poročilo o kateremkoli vprašanju, povezanem s poslovanjem javnega podjetja;  po potrebi daje pobudo za sklic skupščine javnega podjetja;  poda skupščini predlog za imenovanje revizorja;  obravnava in odloča o vseh drugih zadevah za katere je pristojen po zakonu, drugih predpisih in splošnih aktih javnega podjetja. (3) Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Nadzorni svet lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati Ie z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko direktor zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj treh četrtin oddanih glasov. 19. člen (plačila članom nadzornega sveta) Članom nadzornega sveta se lahko za njihovo delo zagotovi plačilo. O plačilu članom nadzornega sveta odloči skupščina. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem javnega podjetja. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku javnega podjetja. 20. člen (direktor javnega podjetja) (1) Direktor je poslovodni organ javnega podjetja. Direktor vodi poslovanje in delo javnega podjetja neomejeno, samostojno in na lastno odgovornost ter zastopa in predstavlja javno podjetje. (2) Pristojnosti direktorja so tudi:  določanje nalog zaposlenim v javnem podjetju in nadzor njihovega izvajanja,  izvajanje sklepov skupščine in nadzornega sveta, ki so vezani na redno poslovanje javnega podjetja,  sprejem akta o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, kadrovskega načrta in izvajanje kadrovske politike ter prerazporejanje in sprejemanje delavcev na delo v skladu s sprejetimi akti,  imenovanje vodilnih delavcev,  priprava poslovnega načrta javnega podjetja,  priprava letnega poročila,  poročanje skupščini in nadzornemu svetu javnega podjetja o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega podjetja,  sklepanje pogodb o zaposlitvi, odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega podjetja,  zagotavljanje pogojev za sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega podjetja, po določbah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju,  izvajanje nalog, ki jih določa zakon v razmerju do ustanoviteljic in nadzornega sveta ter odločanje o drugih tekočih zadevah. 21. člen (imenovanje direktorja in pogoji za imenovanje) (1) Direktorja imenuje in odpokliče nadzorni svet s posebnim sklepom za mandatno dobo največ 4 (štiri) leta in je lahko ponovno imenovan. (2) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje in izpolnjuje še te pogoje:  ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge bolonjske stopnje ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge bolonjske stopnje; Stran 1152  ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb;  ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zoper njega ni bil vložen obtožni akt oziroma pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. (3) V družbeni pogodbi se lahko določijo še drugi pogoji, ki jih mora izpolnjevati direktor. (4) Pravice, obveznosti ter pooblastila in odgovornosti direktorja se podrobneje določijo s pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe oz. poslovodenju, ki jo direktor sklene s predsednikom nadzornega sveta. Pogodba z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata. (5) Če direktor ni imenovan, ali iz katerega koli razloga ni direktorja, nadzorni svet javnega podjetja imenuje vršilca dolžnosti direktorja, ki mora izpolnjevati enake pogoje kot so določeni za imenovanje direktorja, vendar največ za dobo 1 leta. 22. člen (Soglasje) Direktor javnega podjetja potrebuje soglasje Sveta ustanoviteljic za najemanje kreditov in drugo zadolževanje ter prevzemanje poroštev in drugih garancij ter za pridobitev, obremenitev in odsvojitev nepremičnin. VI. Skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic 23. člen (Svet ustanoviteljic, ime in sedež) (1) Pravice ustanoviteljic javnega podjetja kot družbe z več družbeniki izvršuje Svet ustanoviteljic Javnega podjetja Nigrad, d. o. o. (v nadaljevanju »Svet ustanoviteljic«), ki se s tem odlokom ustanovi kot skupni organ ustanoviteljic javnega podjetja, v skladu s 4. členom tega odloka. (2) Sedež Sveta ustanoviteljice je v Mariboru, na naslovu Ulica heroja Staneta 1, Maribor. (3) Strokovne naloge za Svet ustanoviteljic opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež. 24. člen (sestava in odločanje Sveta ustanoviteljic) (1) Svet ustanoviteljic sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Svetu ustanoviteljic predseduje župan Mestne občine Maribor, ki tudi predstavlja in zastopa Svet ustanoviteljic. (2) Svet ustanoviteljic izvršuje naloge po tem odloku samostojno in za račun občin ustanoviteljic. (3) Svet ustanoviteljic odloča na sejah, ki jih skliče župan Mestne občine Maribor na lastno pobudo, da naj Svet ustanoviteljic odloča o zadevah iz 25. člena tega odloka, če je to nujno zaradi interesov javnega podjetja, na pobudo organov občin ustanoviteljic ali na zahtevo nadzornega sveta javnega podjetja, če se z letno bilanco ali z bilanco med poslovnim letom ugotovi, da je izgubljena polovica osnovnega kapitala javnega podjetja. (4) Svet ustanoviteljic veljavno odloča, če so navzoči člani, ki imajo vsaj dve tretjini glasov. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala (i) večina oddanih glasov, pri čemer vsakih dopolnjenih 50,00 EUR osnovnega vložka daje ustanoviteljici en glas (kapitalska večina) in če, poleg kapitalske večine, (ii) za odločitev glasuje še večina ustanoviteljic (vsaka ustanoviteljica ima en glas). Za ustanovitelja Mestno občino Maribor se pri določanju glasov upoštevata vložka Javnega holdinga Maribor, d. o. o. in družbe Javno podjetje Energetika Maribor, d. o. o. Za posameznega čIana Sveta ustanoviteljic lahko glasuje tudi pooblaščenec, ki ima za to ustrezno pisno pooblastilo. Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (5) Seja Sveta ustanoviteljic mora biti sklicana najmanj enkrat letno, praviloma po izteku poslovnega leta. V izjemnih primerih se lahko seja Sveta ustanoviteljic skliče telefonsko oziroma se skliče korespondenčna seja Sveta ustanoviteljic. (6) Svet ustanoviteljic podrobneje uredi način in pogoje za svoje delo s poslovnikom. 25. člen (pristojnosti Sveta ustanoviteljic) (1) Svet ustanoviteljic ima naslednje pristojnosti:  koordinira in ustanoviteljicam predlaga v potrditev posebne pogoje za izvajanje dejavnosti in uporabo javnih dobrin;  koordinira in ustanoviteljicam predlaga v potrditev cene oziroma tarife za uporabo javnih dobrin. (2) Odločitev o potrditvi predlogov iz prejšnjega odstavka tega člena sprejmejo mestni/občinski sveti ustanoviteljic. 26. člen (sredstva za delo Sveta ustanoviteljic) Sredstva za delo Sveta ustanoviteljic zagotovi javno podjetje. VII. Pravica do informacij in poslovni nacrt 27. člen (Pravica do informacij) (1) Katerakoli ustanoviteljica lahko kadarkoli zahteva vse informacije glede poslovanja javnega podjetja (pravica do informacij). Katerakoli ustanoviteljica lahko kadarkoli vpogleda v vse poslovne listine javnega podjetja (pravica do vpogleda). (2) Javno podjetje je dolžno katerikoli ustanoviteljici zagotoviti informacije o poslovanju vseh gospodarskih družb, katerih delničar oziroma družbenik je javno podjetje. 28. člen (Poslovni načrt) (1) Direktor javnega podjetja mora vsako leto, najkasneje dva meseca pred začetkom naslednjega poslovnega leta, skupščini v potrditev predložiti poslovni načrt javnega podjetja in poslovni načrt vseh gospodarskih družb, katerih delničar oziroma družbenik je javno podjetje. Potrjen poslovni načrt je zavezujoč. Javno podjetje ter gospodarske družbe, katerih delničar oziroma družbenik je javno podjetje, lahko sredstva uporabljajo samo za namen in v višini, kot je določena s poslovnim načrtom. Dopustne so samo investicije, ki so določene v poslovnem načrtu. V primeru, če poslovni načrt za naslednje leto, ki je bil izdelan do 31.12. v tekočem poslovnem letu, ni potrjen do začetka poslovnega leta, v katerem naj bi veljal, ostane do potrditve novega poslovnega načrta v veljavi poslovni načrt za preteklo poslovno leto. (2) Poslovni načrt ima naslednje sestavne dele: ocena pričakovanega dobička oz. izgube; načrtovanje stroškov po stroškovnih mestih; načrt investicij in finančni načrt. (3) Skupščina določi enotno metodologijo za izdelavo poslovnega načrta javnega podjetja in poslovnih načrtov vseh gospodarskih družb, katerih delničar oziroma družbenik je javno podjetje. VIII. Financiranje dejavnosti javnega podjetja 29. člen (financiranje dejavnosti javnega podjetja) Dejavnosti javnega podjetja se financirajo:  s plačili za storitve;  s prodajo blaga in storitev na trgu;  iz sredstev ustanoviteljic;  Stran 1153 iz drugih virov. 30. člen (delovanje v skladu z zakoni) (1) Javno podjetje se je v zvezi z izvajanjem javne službe, glede pridobivanja pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev opreme, dolžno ravnati po določbah zakona in drugih predpisih. (2) Javno podjetje mora za morebitne dejavnosti, ki niso opredeljene kot gospodarska javna služba, voditi ločeno računovodstvo v skladu z zakonom. IX. Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega podjetja v pravnem prometu 31. člen (pooblastila podjetja) Javno podjetje ima v pravnem prometu s pravnimi in fizičnimi osebami vsa pooblastila. 32. člen (odgovornost podjetja) (1) Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. (2) Občine ustanoviteljice za obveznosti javnega podjetja ne odgovarjajo. X. Dobiček in izguba 33. člen (ugotavljanje poslovnega izida) (1) Ugotavljanje poslovnega izida poteka v skladu z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe. (2) O kritju morebitne izgube javnega podjetja in o razporejanju morebitnega dobička odloča skupščina javnega podjetja v skladu z zakonom in družbeno pogodbo. XI. Splosni akti 34. člen (sklenitev družbene pogodbe) (1) Družbeno pogodbo na podlagi tega odloka sklenejo vsi družbeniki v roku treh mesecev od začetka veljavnosti tega odloka. Določila družbene pogodbe ne smejo biti v nasprotju s tem odlokom. (2) Javno podjetje je ustanovljeno z dnem vpisa v sodni register. Predlog za vpis javnega podjetja v sodni register poda direktor javnega podjetja. XII. Prehodne in koncne dol0čbe 35. člen (objava in začetek veljavnosti tega odloka) (1) Ta odlok se objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic. Ta odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic, uveljavi pa se z dnem vpisa statusnega preoblikovanja v sodni register. (2) Do uskladitve splošnih aktov javnega podjetja s tem odlokom se uporabljajo določbe do sedaj veljavnih splošnih aktov podjetja, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom. MESTNA OBČINA MARIBOR župan Aleksander Saša ARSENOVIČ OBČINA HOČE – SLIVNICA župan Dr. Marko SORŠAK Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU župan Mag. Egon REPNIK OBČINA RAČE – FRAM župan Branko LEDINEK OBČINA SV. JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH župan Peter ŠKRLEC OBČINA DUPLEK župan Mitja HORVAT OBČINA RUŠE županja Urška REPOLUSK OBČINA SELNICA OB DRAVI županja Dr. Vlasta KRMELJ OBČINA LOVRENC NA POHORJU župan Marko RAKOVNIK OBČINA PESNICA župan Mag. Gregor ŽMAK OBČINA KUNGOTA županja Tamara ŠNOFL OBČINA LENART župan Mag. Janez KRAMBERGER OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM 625. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Na podlagi 20. člena Zakona o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01 s spremembami in dopolnitvami), 3. člena Zakona o zavodih (UL RS, št. 12/91 in 8/96), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (UL RS, št. 96/02 s spremembami in dopolnitvami), 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slov. občin, št. 16/2016), 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slo. občin, št. 70/2015), 15. člena Statuta Občine Mežica (UL RS, št. 60/2017 ), 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem Uradno glasilo slov. občin, št. 12/2017) so občinski sveti Občine Ravne na Koroškem na 9. dopisni seji, dne 10. 06. 2022, Občine Prevalje na 26. redni seji, 26. 05. 2022, Občine Mežica na 21. seji, 11. 05. 2022 in Občine Črna na Koroškem na 21. redni seji, 20. 4. 2022 sprejeli ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM I. Uvodne določbe Stran 1154 1. člen S tem Odlokom Občina Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 5, 2390 Ravne na Koroškem; Občina Prevalje, Trg 2 a, 2391 Prevalje; Občina Mežica, Trg svobode 1, 2392 Mežica in Občina Črna na Koroškem, Center 101, 2393 Črna na Koroškem, urejajo javno službo na področju knjižnične dejavnosti, status javnega zavoda, razmerja med ustanoviteljicami in javnim zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, delovanja ter financiranja javnega zavoda (v nadaljevanju: knjižnica), če z zakonom ni določeno drugače. 2. člen Ustanoviteljice imajo v javnem zavodu naslednje ustanovitvene deleže: 1. Občina Ravne na Koroškem 45,31 % 2. Občina Prevalje 27,27 % 3. Občina Mežica 14,36 % 4. Občina Črna na Koroškem 13,06 % Upoštevajoč navedeno so finančni deleži občin ustanoviteljic določeni v Sporazumu o financiranju Koroške osrednje knjižnice in Koroškega muzeja, sklenjenim med ustanoviteljicami 15. 9. 1999. Ustanoviteljske pravice in obveznosti občine ustanoviteljice izvajajo preko občinskih svetov. II. Ime, sedež in pravni status knjižnice 3. člen Ime knjižnice: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem. Sedež in naslov knjižnice: Na gradu 1, 2390 Ravne na Koroškem Skrajšano ime: Koroška osrednja knjižnica Ravne (KOKR) Knjižnica je vpisana v sodni register pri AJPES in v razvid knjižnic, ki ga vodi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljana. Knjižnica je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določata Zakon in ta Odlok. III. Dejavnost knjižnice 4. člen Dejavnost, ki jo knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo, je: 91.011 - dejavnost knjižnic. Knjižnica je ustanovljena in organizirana kot osrednja območna knjižnica za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje, ki ga odrejata Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03) in Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS, št. 88/03). Knjižnica izvaja javno službo na področju knjižnične dejavnosti, ki skladno z zakonom zajema:  zbiranje, nabavljanje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva;  zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij;  izdelovanje in vodenje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov;  posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev;  sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij;  pridobivanje in izobraževanje uporabnikov;  informacijsko opismenjevanje;  varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik; Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo. Kot splošna knjižnica skladno z zakonom tudi:  sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju;  zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo;  zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih;  organizira in izvaja posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, v okviru tega tudi posebne dejavnosti za uporabnike v tretjem življenjskem obdobju;  organizira in izvaja kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo; prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje, predavanja;  vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini; izmenjuje knjižnične prireditve in razstave;  pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki;  izvaja dejavnost po posebnem programu osrednjih območnih knjižnic. Knjižnica se lahko povezuje v zvezo in druga strokovna združenja. Na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo, knjižnica izvaja naloge osrednje območne knjižnice:  zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij;  nudi strokovno pomoč vsem knjižnicam s svojega območja;  koordinira zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva za svoje območje;  usmerja izločeno knjižnično gradivo s svojega območja. Knjižnica lahko v skladu z zakonom in predpisi izvaja javno službo tudi za druge ustanove na podlagi pogodbenega razmerja. Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju:  pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema; dostopnost elektronskih virov informacij v tem sistemu. Razen nalog javne službe izvaja knjižnica še naslednje dejavnosti:  prevaja, zalaga, izdaja ter prodaja publikacije v knjižni in neknjižni obliki s področja svojega delovanja;  opravlja prevoze knjižničnega gradiva;  opravlja fotokopiranje in druge oblike razmnoževanja knjižničnega gradiva;  nudi interesentom pogodbene storitve s področja svojega delovanja;  opravlja druge naloge, določene z zakoni in predpisi. Knjižnica opravlja dejavnost v obsegu in na način, ki je določen s strateškim načrtom, z letnim programom dela in s finančnim načrtom. 5. člen (dejavnosti knjižnice) Dejavnosti iz 4. člena odloka se v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti SKD 2008 razvrščajo v naslednje podrazrede SKD:  18.130 Priprava za tisk in objavo  18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti  18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa                               IV. Stran 1155 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami 47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami 47.790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati 56.103 Slaščičarne in kavarne 58.110 Izdajanje knjig 58.140 Izdajanje revij in druge periodike 58.190 Drugo založništvo 61.100 Telekomunikacijske dejavnosti po vodih 61.900 Druge telekomunikacijske dejavnosti 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike 74.200 Fotografska dejavnost 77.3 Dajanje strojev, naprav in drugih opredmetenih sredstev v najem in zakup 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti 82.300 Organiziranje razstav, sejmov in srečanj 82.990 Drugje razvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje 85. Izobraževanje 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 90.0 Kulturne in razvedrilne dejavnosti 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje 90.010 Umetniško uprizarjanje 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve 91.012 Dejavnosti arhivov 91.030 Varstvo kulturne dediščine 91.011 Dejavnost knjižnic Organizacija in dejavnost knjižnice 6. člen Knjižnica je ustanovljena in organizirana kot osrednja območna knjižnica za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje, ki ga opredeljujejo veljavni predpisi. V knjižnici se lahko organizirajo enote knjižnice za izvajanje registrirane dejavnosti na različnih lokacijah. Oddelki se organizirajo za lažje izvajanje registrirane dejavnosti. Statut knjižnice določi, kje in katere enote se organizirajo. Statut določi tudi organizacijo oddelkov knjižnice. V. Organi knjižnice 7. člen Organi knjižnice so:  Direktor  Svet knjižnice  Strokovni svet Organi knjižnice zagotavljajo poslovanje knjižnice z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja. Št. 26/10.6.2022 VI. Uradno glasilo slovenskih občin Direktor 8. člen Direktor opravlja funkcijo poslovnega in strokovnega vodje. Direktor organizira in vodi delo in poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico in je odgovoren za zakonitost dela knjižnice. Pristojnosti in naloge direktorja opredeljujeta zakon in statut knjižnice. 9. člen Direktorja knjižnice imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa. Svet knjižnice si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo direktorja pridobiti soglasje občin ustanoviteljic, ki imajo v lasti več kot polovico soustanoviteljskega deleža in mnenje občin, ki imajo manj kot polovico soustanoviteljskega deleža. Strokovni delavci knjižnice o mnenju glasujejo tajno. Soglasja in mnenja se nanašajo na kandidata za direktorja, ki ga predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje. Če občine soustanoviteljice in strokovni delavci iz tretjega odstavka tega člena ne odgovorijo v roku 60 dni, se šteje, da so bila soglasja oziroma mnenja pozitivna. Po pridobitvi soglasja in mnenj svet knjižnice imenuje direktorja z večino glasov vseh članov sveta. Mandat direktorja traja pet let in je po preteku lahko ponovno imenovan. Na podlagi akta o imenovanju direktorja in po predhodnem pisnem soglasju občine ustanoviteljice, ki ima v lasti več kot polovico soustanoviteljskega deleža sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Način in postopek imenovanja in razrešitve se podrobneje uredi s statutom. Za direktorja je imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:  da ima univerzitetno izobrazbo (predbolonjski študijski program) oziroma magisterij stroke (novi bolonjski študijski program);  da ima opravljen bibliotekarski izpit ali tega pridobi v roku enega leta po imenovanju;  da ima najmanj štiri leta delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta vodstvenih ali organizacijskih delovnih izkušenj;  da aktivno obvlada slovenski jezik;  da pozna področje dejavnosti knjižnice;  da predloži program razvoja knjižnice. V primeru, da kandidat, ki je izbran za direktorja, nima opravljenega bibliotekarskega izpita, se s pogodbo o zaposlitvi zaveže, da bo le-tega pridobil v roku enega leta od zaposlitve in sprejme, da bo v nasprotnem primeru ob izteku enoletnega obdobja štelo, da ne izpolnjuje pogojev za zasedbo funkcije in delovnega mesta ter mu bo iz nesposobnosti odpovedana pogodba o zaposlitvi. Med začasno odsotnostjo nadomešča direktorja strokovni delavec knjižnice, ki ga za nadomeščanje pooblasti direktor skladno z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest. Pisno pooblastilo določa vsebino, obseg in trajanje pooblastila. 10. člen Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet knjižnice imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev knjižnice oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto. 11. člen Direktorja razreši svet na način in po postopku, ki je Stran 1156 določen za direktorja javnega zavoda, ki je določen v veljavnih predpisih. Za postopek razrešitve direktorja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek njegovega imenovanja. VII. Svet knjižnice 12. člen Knjižnico upravlja svet knjižnice, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljev, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev imenujejo ustanovitelji, in predstavniki delavcev knjižnice. Svet sestavlja devet članov, od tega osem predstavnikov ustanoviteljev in en predstavnik delavcev knjižnice. Predstavnike ustanoviteljic imenujejo občinski svet Občine Ravne na Koroškem, Občine Prevalje, Občine Mežica in Občine Črna na Koroškem, in sicer vsak občinski svet po dva člana. Predstavnika delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je knjižnica ustanovljena, volijo delavci knjižnice na neposrednih in tajnih volitvah. Kandidate lahko predlagajo strokovni svet, reprezentativni sindikat in zbor delavcev. Mandat članov sveta traja štiri leta. Člana sveta knjižnice lahko pred potekom mandata razreši ustanoviteljic, ki ga je imenoval, na predlog sveta knjižnice ali na predlog pristojnih organov občin ustanoviteljic. V primeru, da do izteka mandata sveta še ni konstituiran novi svet, opravlja obstoječi svet naloge do konstituiranja novega sveta. Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejme odločitve z večino glasov vseh članov. Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom. 13. člen Svet knjižnice ima naslednje pristojnosti:  nadzira zakonitost dela in poslovanja knjižnice;  spremlja, analizira, ocenjuje delovanje knjižnice;  predlaga ustanoviteljicam revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanoviteljice;  ocenjuje delo direktorja;  daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnem načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskem načrtu, načrtu nabav ter nadzira njihovo izvajanje;  daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin;  imenuje direktorja na podlagi javnega razpisa in ga razrešuje na podlagi pridobljenega soglasja občine ustanoviteljice, ki ima v lasti več kot polovico soustanoviteljskega deleža in mnenja ostalih občin ustanoviteljic, mnenja strokovnega sveta in strokovnih delavcev knjižnice;  sedežna občina oz. občina ustanoviteljica, ki ima v lasti največji soustanoviteljski delež, pred izdajo soglasja k imenovanju direktorja pridobi mnenja ostalih občin soustanoviteljic;  odloča o varstvu pravic delavcev kot drugostopenjski organ;  sprejema statut in druge splošne akte, ki jih določa zakon ali ta odlok;  opravlja druge, z zakonom ali aktom o ustanovitvi in statutom ter drugimi splošnimi akti knjižnice določene naloge. VIII. Strokovni svet 14. člen Strokovni svet knjižnice sestavljajo posamezniki, ki lahko s svojimi strokovnimi oziroma poslovnimi izkušnjami in Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin javnim ugledom prispevajo k boljšemu delovanju knjižnice ter obravnava strokovna vprašanja. Strokovni svet knjižnice sestavlja pet članov, in sicer  dva člana izvolijo zaposleni v knjižnici na seji delovne skupnosti z večino glasov vseh navzočih, pri čemer enega izvolijo izmed vseh zaposlenih, enega pa izmed zaposlenih na strokovnih področjih dejavnosti knjižnice;  enega člana predlaga društvo Združenje splošnih knjižnic;  dva člana predlaga Društvo bibliotekarjev Koroške izmed članov, ki niso zaposleni v knjižnici. Direktor mora pozvati predlagatelje, da podajo predloge najmanj 90 dni pred potekom mandata članom strokovnega sveta. Mandat članom strokovnega sveta traja štiri leta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Mandat strokovnemu svetu začne teči z dnem konstituiranja. Strokovni svet knjižnice sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Strokovni svet knjižnice sprejme odločitve z večino glasov vseh članov. Podrobnejše delovanje uredi strokovni svet knjižnice s poslovnikom. 15. člen Naloge strokovnega sveta so:  spremlja in ocenjuje delovanje knjižnice in politiko ustanoviteljic na področju knjižnične dejavnosti;  ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na poslanstvo knjižnice;  obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice ter daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj;  daje svetu predhodno mnenje k imenovanju in razreševanju direktorja knjižnice;  druge naloge, določene z zakoni in predpisi. IX. Sredstva za delo in odgovornost za obveznosti knjižnice 16. člen Sredstva za izvajanje javne službe iz proračunov zagotavljajo ustanoviteljice ter država na podlagi pogodbe ter na osnovi programa dela in finančnega načrta v skladu z zakonom. Dokler ni med občinami ustanoviteljicami sklenjena pogodba iz prejšnjega odstavka tega člena se za financiranje delovanja knjižnice zagotavljajo sredstva na podlagi »Sporazuma o financiranju Koroške osrednje knjižnice in Koroškega muzeja«, sklenjen med ustanoviteljicami 15.9.1999. Knjižnica pridobiva iz proračuna države za usklajen razvoj knjižnične dejavnosti sredstva za:  Posebne naloge osrednjih območnih knjižnic na podlagi pogodbe med Ministrstvom za kulturo in knjižnico;  Programe knjižnic, pripravljene v soglasju z nacionalno knjižnico za zagotavljanje dostopnosti do knjižničnega gradiva Slovencem v zamejstvu na podlagi pogodbe med Ministrstvom za kulturo in knjižnico in z opravljanjem drugih dejavnosti;  Delni letni nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme. Poleg navedenega pridobiva knjižnica sredstva na podlagi javnih razpisov v RS in mednarodnih razpisov ter iz nejavnih virov in z opravljanjem drugih dejavnosti:  stroški vpisa in drugimi nadomestili;  z donacijami in darili:  s prodajo blaga in storitev na trgu;  Stran 1157 iz drugih zakonitih virov. 17. člen Sredstva za izvajanje javne službe so stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom, programski materialni stroški, materialni stroški obratovanja in stroški za nakup knjižničnega gradiva. Med občinami ustanoviteljicami se finančna obveznost za skupne stroške razdeli glede na število njihovih prebivalcev, kot se to opredeli s pogodbo iz 2. člena tega Odloka. Do sklenitve te pa v skladu s sporazumom, opredeljenem v istem členu tega odloka, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju posamezne občine, krije vsaka občina sama. Skupni stroški knjižnice obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke ter z delovanjem strokovnih služb. Sredstva za izvajanje javne službe se načrtujejo v skladu s pogoji in merili, ki jih določajo veljavni predpisi. 18. člen V primeru, da posamezna občina ne izpolnjuje svojih obveznosti do knjižnice po tem odloku, mora knjižnica o tem obvestiti vse ustanoviteljice in pristojno ministrstvo, da ukrepa po veljavnih predpisih v skladu s svojimi pristojnostmi. 19. člen Knjižnica lahko pridobiva sredstva na trgu z opravljanjem gospodarskih in drugih dejavnosti, s katerimi dopolnjuje ali izboljšuje kvaliteto storitev javne službe. Opravljanje gospodarske in druge dejavnosti knjižnice ne sme škodovati kvaliteti izvajanja javne službe. Sredstva, pridobljena z izvajanjem gospodarske in druge dejavnosti, lahko knjižnica nameni le za opravljanje knjižnične javne službe. 20. člen Presežek prihodkov nad odhodki knjižnica nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti. Če odhodki presegajo prihodke pri izvajanju javne službe, kljub 100 % pokrivanju finančnih obveznosti občin ustanoviteljic skladno s 16. členom, se primanjkljaj pokriva v skladu z deleži iz sprejetega sporazuma. Če ustanoviteljice ne pokrijejo primanjkljaja, se ta likvidira v breme virov sredstev sorazmerno z lastniškimi deleži ustanoviteljic v sredstvih, s katerimi upravlja knjižnica. V primeru, da primanjkljaj izhaja iz neporavnanih obveznosti posamezne občine ustanoviteljice, ga pokrije ta občina. Soglasje za izplačevanje delovne uspešnosti direktorja izda pristojni organ, in sicer župan ali občinski svet. X. Pravice, obveznosti in odgovornosti knjižnice v pravnem prometu 21. člen Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja knjižnica z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga. Knjižnica upravlja s premoženjem s skrbnostjo dobrega gospodarja na način in po postopku, ki ga določa zakon, pri čemer upravlja z nepremičninami samo s poprejšnjim soglasjem ustanoviteljice, kjer nepremičnina. 22. člen Nepremično premoženje knjižnice je last občine ustanoviteljice, kjer se premoženje nahaja. Premično Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin premoženje je last občin ustanoviteljic po kriteriju števila prebivalstva oziroma sporazuma. Premičnega premoženja, ki je namenjeno izvajanju dejavnosti in z njim upravlja knjižnica, ni mogoče fizično deliti. XI. Stran 1158 Številka: 612-0002/2021-201 Datum: 10. 06. 2022 Občina Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen, župan Prehodne in končne določbe 23. člen Do sklenitve pogodbe o financiranju, opredeljene v 2. in 17. členu tega Odloka se finančne obveznosti knjižnice za skupne stroške delijo in pokrivajo v skladu s Sporazumom o financiranju Koroške osrednje knjižnice in Koroškega muzeja, podpisanim 15. 09. 1999. 24. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, objavljen v Uradnem listu RS, št. 96/2002 ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, objavljen v Uradnem listu RS, št. 26/14. 25. člen Knjižnica mora v roku 90 dni sprejeti oz. uskladiti statut v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi. 26. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu. Številka: 0320-0001/2018-47 Datum: 21. 04. 2022 Občina Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, županja Številka: 032-0002/2022-21 Datum: 11. 05. 2022 Občina Mežica Dušan Krebel, župan OBČINA ROGAŠOVCI 626. Zaključni račun proračuna Občine Rogašovci za leto 2021 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/2018) je Občinski svet Občine Rogašovci na 18. seji dne 9. 6. 2022 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE ROGAŠOVCI ZA LETO 2021 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Rogašovci za leto 2021. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Rogašovci za leto 2021 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Rogašovci za leto 2021. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov ter o njihovi realizaciji v letu 2021. 3. člen Prihodki in odhodki proračuna Občine Rogašovci za leto 2021 so razvidni iz splošnega dela proračuna na ravni podskupin kontov in so doseženi v naslednjih zneskih: Številka: 610-0001/2009 Datum: 26. 05. 2022 Občina Prevalje dr. Matija Tasič, župan KONTO OPIS I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE DRUGI DAVKI NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA TAKSE IN PRISTOJBINE GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV Realizacija 2021 v EUR 3.482.775,11 2.920.014,02 2.528.203,48 2.386.143,00 87.160,15 54.900,33 0,00 391.810,54 191.834,61 3.257,64 4.599,00 6.986,85 185.132,44 50.233,27 30.000,00 0,00 20.233,27 Št. 26/10.6.2022 73 730 731 74 740 741 78 786 787 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. 75 750 751 752 44 440 441 IV. V. VI. 50 500 55 550 VII. VIII. IX. X. XI. Uradno glasilo slovenskih občin PREJETE DONACIJE (730+731) PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV PREJETE DONACIJE IZ TUJINE TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE PLAČILA DOMAČIH OBRESTI REZERVE TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) SUBVENCIJE TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI TEKOČI TRANSFERI V TUJINO INVESTICIJSKI ODHODKI (420) NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) DANA POSOJILA POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A ZADOLŽEVANJE (500) DOMAČE ZADOLŽEVANJE ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Rogašovci za leto 2021 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-20/2021-10 Datum: 9. 6. 2022 Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan 627. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Rogašovci Na podlagi 33. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, Stran 1159 17.360,66 17.360,66 0,00 495.167,16 470.343,16 24.824,00 0,00 0,00 0,00 3.304.820,32 1.182.280,01 412.734,20 66.585,14 684.933,47 734,85 17.292,35 1.111.094,40 48.469,77 764.957,90 105.882,42 191.784,31 0,00 799.215,91 799.215,91 212.230,00 195.420,59 16.809,41 177.954,79 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 24.428,10 24.428,10 153.526,69 -24.428,10 -177.954,79 800.434,32 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – Odl. US) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/18) je Občinski svet občine Rogašovci na 18. seji dne 9. 6. 2022 sprejel SKLEP O IMENOVANJU OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE ROGAŠOVCI I. V Občinsko volilno komisijo se imenujejo: 1. Martina Recek, – predsednica 2. Leon Rogan, namestnik predsednice 3. Anita Fartek, članica 4. Danilo Vogrinčič, namestnik člana 5. Jožef Gider, član 6. Suzana Valec, namestnica člana 7. Sašo Tomović, član Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1160 8. Doris Fükaš, namestnica člana. II. Občinska volilna komisija Občine Rogašovci se imenuje za štiri leta, z dnem 14. 7. 2022. III. Sedež Posebne občinske volilne komisije je na sedežu občinske uprave Občine Rogašovci, Sveti Jurij 13, 9262 Rogašovci. III. Sedež Občinske volilne komisije je na sedežu občinske uprave Občine Rogašovci, Sveti Jurij 13, 9262 Rogašovci. IV. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. IV. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 040-1/2022-12 Datum: 9. 6. 2022 Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan Številka: 040-1/2022-11 Datum: 9. 6. 2022 Občina Rogašovci Edvard Mihalič, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 629. 628. Sklep o imenovanju Posebne občinske volilne komisije Občine Rogašovci Na podlagi 33., 36. in 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – Odl. US) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/18) je Občinski svet občine Rogašovci na 18. seji dne 9. 6. 2022 sprejel SKLEP O IMENOVANJU POSEBNE OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE OBČINE ROGAŠOVCI I. V Posebno občinsko volilno komisijo se imenujejo: 1. Tadeja Gider, predsednica 2. Uroš Bencak, namestnik predsednice 3. Štefan Vouri, član 4. Andreja Ficko Hanc, namestnica člana 5. Anita Cener, članica 6. Matej Horvat, namestnik članice 7. Suzana Bokan, članica 8. Marko Špari, namestnik članice Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 16. ter 92. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo - UPB-3 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 23/2021) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 26. redni seji, dne 9. 6. 2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2022 1. člen V 2. členu Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 69/2020 in 4/2022) se spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: II. Posebna občinska volilna komisija Občine Rogašovci se imenuje za štiri leta, z dnem 14. 7. 2022. A.BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/Konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 71 NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE Rebalans 2022-2 29.693.864,70 23.499.863,64 18.988.798,00 14.846.098,00 3.919.700,00 223.000,00 4.511.065,64 2.576.655,00 16.500,00 103.000,00 47.200,00 1.767.710,64 1.989.433,43 284.433,43 1.705.000,00 64.103,53 Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1161 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) B.RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C.RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2. člen V tretjem odstavku 9. člena se besedilo »150.600 €« nadomesti z besedilom »150.000 €«. 3. člen V 16. členu se črta besedilo »na podlagi njegove prošnje«. 4. člen (1) Splošni in posebni del ter načrt razvojnih programov proračuna so kot priloge sestavni deli tega odloka in se objavijo na spletni strani Občine Škofja Loka. (2) Deli splošnega in posebnega dela ter načrtov razvojnih programov proračuna, ki se z rebalansom proračuna ne spremenijo, ostanejo v veljavi. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4100-1/2020 Datum: 9. 6. 2022 8.600,00 55.503,53 4.140.464,10 2.167.259,95 1.973.204,15 30.060.844,78 7.428.172,90 1.812.277,41 282.960,90 4.882.234,59 78.000,00 372.700,00 8.715.488,05 286.000,00 5.165.581,35 998.880,00 2.265.026,70 12.907.763,83 12.907.763,83 1.009.420,00 378.500,00 630.920,00 -366.980,08 194.282,61 194.282,61 194.282,61 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 194.282,61 0,00 0,00 0,00 1.435.355,72 1.435.355,72 1.435.355,72 -1.608.053,19 -1.435.355,72 366.980,08 2.456.077,98 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan Št. 26/10.6.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 628. 607. OBČINA BLOKE Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Stran 1131 629. 608. 609. 610. 611. 612. 613. 614. 615. 616. 617. 618. 619. 620. 621. 622. 623. 624. 625. 626. 627. OBČINA CERKVENJAK Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Cerkvenjak Stran 1131 OBČINA DORNAVA Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dornava za leto 2022 Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2021 Stran 1132 OBČINA DUPLEK Odlok o 1. rebalansu proračunu Občine Duplek za leto 2022 Sklep o ukinitvi javnega dobra Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Duplek Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Korena Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Stran 1135 OBČINA GORJE Sklep o ukinitvi dobrega Sklep o ukinitvi dobrega 1133 1136 1136 1137 1137 statusa javnega Stran 1138 statusa javnega 1138 OBČINA HAJDINA Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora ZH07 – Zg. Hajdina 1 – območje Doma starostnikov Stran 1138 OBČINA MAJŠPERK Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Majšperk Sklep o določitvi statusa javnega dobra Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Stran 1145 OBČINA MISLINJA Odlok o predkupni pravici Občine Mislinja Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Stran 1147 OBČINE HOČE-SLIVNICA, DUPLEK, RUŠE, LOVRENC NA POHORJU, PESNICA Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Nigrad, d. o. o. Stran OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Stran 1154 OBČINA ROGAŠOVCI Zaključni račun proračuna Občine Rogašovci za leto 2021 Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Rogašovci Stran 1158 1146 1146 1147 1148 1159 Stran 1162 Sklep o imenovanju Posebne občinske volilne komisije Občine Rogašovci 1160 OBČINA ŠKOFJA LOKA Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Škofja Loka za leto 2022 Stran 1160