LISTER. Slovenski mučenec. (Povest. Spisal Fr. Kralj). (Konec.) ,,Tu imaš kazen, Radostav!" A Tihomil je v tem trenutku umaknil glavo in se ognil udarou, Ribi6u, ki je krepko in z vso mocjo zavilitel veslo, je to omalinilo ip obenem sta izgubila oba rav.notežje ter se pogreznlila v hladni savski grol) s Čoliiom vred, . . ,,Moj Bog!" zaklical je še Tihomll, potem pa so se Buli le še posaniPzni pljuski, ki so se mešali s šumenjera Save in so pri8ali, da se skušata utopljenoa rešiti. Vitigoj, ki je opazoval vse to, skrn ob ko8il ni pomišljal niti za trenotek, ampak sko8il je naglo v Savo, da bi otel Tihomila. Ime Radoslav, s katerim je nazval ribič Tihomila. ga je 8udno pretreslo in vedel je, da mora imeti ribiB do misijonarja neko posebno razmerje. Vitigoj je bil izvrsten plavaSS, a ovirala ga je obleka in tudi vedel ni natajilco, kje naj išče Tlhomila, Oh, da se je morala ravno zdaj skriti luna, kot bi hotela kljubovati vrlemu1 Vitigoju! Tukaj je 8ul pljuske, tam šumljanje, in to ga je tako begalo, da je zamudil ugodne in dragocene trenutke. Videl je, kako se rešuje in bori z valovi ribi8 in Vitigoj je urno plaval proti prevrnjenemu Solnu, Beš, tukaj bo Tihomil. A iskal ga je zaman; Sava je odnesla Tihojnila dalje od čol.na. Vitigoju1 je bilo 6im dalje tesneje pri srcu, Se ne bo mogel oteti Tihoraila. Pognal se je z zadnjimi silami proti kraju, kjer je 8ul neko šumenje in po mnogih trudih in naporih je naŠel truplo Tihomilovo. KrBevito ga je zagrabil in odplaval ž njim proti bregu, vzdihujoS in moleS, naj mu da Bog to milost, da bi ne bilo prepozno. Dospel je s Tihomilom do brega, položil ga na pesek, odpel mu v naglici obleko in ga skušal oživiti, A bilo ie vse zaman. Tihomil je ostal trd, nevzdramen. Njegovo bledo lice je postalo še bledejše, svetle njegove o<5i so se zaprle za vedno. Duša njegova je zapustila telo, da je šla gledat Gospoda, za katerega jo toliko trpel, za katerega je dal tudi svoje življenje. Ribi8 se je sam rešil. Iz 6ela mu je tekla kri, ker se je nekoliko ranil, ko je padel iz 8olna v Savo. Vitigoj je Še vedno gojil v srcu nado, da vzbudi v življenje ljubega misijonarja, zato ni oSital DragomFru njegovega zloSinstva. Dejal rau je mehko in proseSe: ,,Nesiva ga vsaj v ko8o. Usmili se ga zdoj, saj si človek!" Te besede: ,,saj si človek", so pretrefele brodarja, ki je doslej mrafino gledal svojo žrtev, Menil je, da bo s svojira mašfievanjem umiril in utešil svojo vest, a ravno sedaj se je vzbudila znova in ga začela pe6i z vso silo . . . Saj je človek, o še ve<5, saj je kristjan! In pikdar ni na to raislil, nikdar se tega zavedal. Nocoj pa se je spomnil pri mrtvem Tihomilovoin truplu svoje časti, svojega dostojanstva. In srce, ki je bilo trdo in mrzlo kot kamen, se ,je za8elo me8iti, zafielo se je ogrevati za mrtvega Tibomila. MolSe je prijel Tihomila, in nesla sta ga v ribi8evo ko6o ter ga položila na posteljo. Luna, ki se je bila skrila za oblake, je zopet prisvetila in obsijala leseno brodarjevo kočo. Zasijala pa je tudi božja milost v brodarjevo trdo srce. TX. Znova si je prizadeval Vitigoj, da bi vzdramil in v življenje vzbudil Tihomila, A bil je ves trud zastonj. Tn 8udo! Celo morilec brodar si je prlzadeval in trudil pri ljubeSem Vitigojevemu prizadevanju. Cudovito in nam neumljivo deluje inilost božja, ki pretvarja najtrša srca v spokorna. A vest ga je pekla bolj in bolj in ni mu dalo srce prej miru, da je povedal Vitigoju vse, prav vse. * O»ombn Pri urejevanju podlistka se nam je zgodila neljuba zamenjava. Nadaljevanje povesti B81ovenski mučenec" izza z&doje (50.) številke, ki bi naj bilo priobčeno danea, se je djalo na prilogo, ki jo dobijo naročniki 8 prih. ^Gospodarskimi Novicami". Ker se je radi nujnega dela, ki ga ima te dni tiskarna, tista priloga že poprej tiskala, nego današnji list, prillo je vsled neljube zamenjave nadaljevanje na prilogo, kouec pa v današnjo številko. Naj nam bralci oprostijo. Kriv je seveda tiskareki škratek. Na postelji je ležalo Tihomilovo truplo, mrzlo, z bledim licem, z zaprtimi o8mi. Od las so kapale vodene kapljice, na jasnem f-elu pa mu je seval blag mir kot možu, ki po trudapolnem delu mirno po8iva, kot izmučen apostol, Ribi6 si je obvezal rano, da je ustavil kri, ki mu je tekla iz rane. Doslej sta oba molčala. Tedaj pa prim,e ribi6 Vitigoja za roko in pravi: ,,Ne boj se morilSeve roke, da,si nisem vreden, da te za roko držim, A poslušaj mojo povest, poslušaj jo mirno, potem pa sodi. Saj me poslušaš nocoj zadnjikrat! Bilo je pred 22. leti. Oba sva bila še ralada, in kakor ti je znano, sva se silno sovražila z županom. Jaz sem mu prisegel mašSevapje in gakal le ugodne prilike, da je dovršim. Sovražil sem župana in Gorislavo; vzrok veš gotovo tudi ti. Takrat pa — I. 799. — je ravno besnila vojska med Franki in Sloveni. In priliko za maščevanje mi je nudila ravno vojska. Ti in župan sta odšla na boj za blagor in svobodo domovine. Jaz nisem poznal domoljubja, ampak le željo po maš2evanju. In odtegn'1 se-m se vojski ter 6akal in pazil, kako in kedaj bi se maŠ^eval. Nekega dne sem bil blizu županovega doma. Doma ni bilo nikogar. Le Radoslav, ki je bil takrat star 3 ali 4 leta, se je igral na dvorišSu. In v meni je dozorel sklep, in želja se je vzbudila z vso silo. In planem, ugrabim Radoslava ter ga odnesem v gozd in dalje proti Savi. DeSek je sicer kri8al in klical po materi, a kdo ga je neki 8ul? Mislil sem ga utopit: v Savi, a naenkrat me obkolijo sovražni Franki in — vjeta sva bila oba. Prepustiti sem jim hotel de8ka, 8eŠ, da je sin-edinec kamenskega župana, prosil sem jih, naj me izpuste, a bile so vse prošnje zaman. Poražena je bila domovina In tudi mene so odpeljali v sužnost na Furlansko. Tamkaj so vzeli de8ka v samostan, da ga pouče o kr§8anstvu in krstijo. Tudi mene so u8ili kršSanske vere. Rad sem se ufiil, a ne iz Ijubezni do vere in iz prepriSanja, ampak, da bi me oprostili, Dal sem se krstiti, in osvobodili so me. Dečka Radoslava pa nisem pozneje videl veS. . .- Umolknil je za treputpk ribi6 in znova gledal na Tibomila. Ribičev obraz se je milil, kes in žalost sta se risala na njem. ,,Prišel sem domov. Za krš8anstvo se nisem veft brigal, bil sem komaj po imenu kristjan. Videl sem doma županovo in Gorislav"j.no žalost zaradi izgube sina-edinca, in moja jeza je bila utešena. Zopet sern se začel družiti z županom, da ne bi slutil, kako krivico sem mu storil. Preteklo je za tem 20 let. Zupan je še vedno žaloval za svojim sinom, in njegova žalost je bila moje veselje in zadošCenje. Letos je prišel v na§e kraje Tihomil — Radoslav ..." Zopet je prenellfal ribifi, kajti Vitigoj je vzkliknil za6udenja in presene6enja, Torej Tihomil je županov sin. Kaka nakljufiba! Oni pa je nadaljeval: ,,Spoznal sem ga precej, saj mi je bil še vedno kot težka vest pred o8mi, Imel je isti dobrotljivi izraz Gorislave in odlo8ne poteze Radejeve. Spoznal sem ga In zoppt je vzVipela v meni želja po mašftevanju. Spoznal sem ga zlasti po brazgotinl, ki jo imana desni roki. Zapaz',1 sem jo, ko mi je plačal prevoznino; dobil je rano že v mladosti, ko je se neprevidno igral z nožem. Zato sem se magčeval straKovito, kakor je tebi znano. A tvoja beseda: ,,saj si človek", me je dirnila in zbodla globoko v srce. Ne, ne! Nisem vreden, da sem 81ovek in še ve6, kristjan. :Oh, strahovita kazen je težka vest in ne kolni me, ne mašfiuj se nad menoj, kot sem se jaz. Jaz grem odtod. Morda dobim m:r drug.je. Prosim te, povej vse Radeju in-prosl ga v mojem imenu odpušfianja. To koCo pa prepustim tebi, 8e ti bo župan ono vzel. Naj ti bo v plačilo, da si poslusal mojo žalostno povest. Moli za-me, da mi Bog odpusti krivdo!" Ni 8akal še odgovora, ozrl se je Še e»nkrat na rnrtvo Tihomilovo truplo i.n odšel v tiho no8 . , . Vitigoj je bil osupnjon, da nl mogel izpregovoi-Hi nobene besedice. X. Zvezde so ugašale na nebu in mlado jutro se je porajalo, ko ,je hitel Vitigoj proti županovemu gradu. Skrbolo ga je, kako ga bo vsprejel Radej, ki ga tako sovraži. Radej je sedel zaniišlje.n in nem ob postelji svo- jega sinka. Obraz njegov je postal miren. in skoraj mehek, Zalost in tuga se je globoko firtala v žalnih potezali njegovega obraza. Rastko je zaspal; postalo mu je zadnjo no'6 nekoliko boljše. Vse dni se ni odmaknil od iijegove posteljice; hotel je sam 6uti pri njem tudi ponoči. To pa ga je zm,ir8ilo, da je postal v teh djieh tuge in bridkosti iz krepkega mož'a vel starec. Do svoje žene Gorislave je bil zopet prijazen in mil; ni8 veC ji ni o8italkrš8anstva. 0, da le ozdravi Rastko, naj bo tudi kristjan! Za8udil se je Radej zaradi zgodnjega Vitigojevega prihoda, 8eš, kaj mu inia povedati njegov sovraž.nik. ,,Ne huduj se, Radej, ker sem prišel k tebi. Povedati ti imain važne stvari. Pojdi v ribičevo ko8o, gledat — svojega sina!" Tako je za8el Vitigoj mirno in prijazno. ,,Kaj? Moj izgubljeni sin Radoslav? Pojdi, pojdi in ne mu6i potrtega oSeta." Neverjetno in topo je gledal Radej Vitigoja. ,,Pojdi z menoj v ribiSevo ko8o. Tam ti ho8em vse povedati, potem pa sodi sam!" Žalostne županove poteze so se ojnilile in novega upanja žarek mu je zasljal v otožno srce. SkoSil je kv:gku, pusfd speSega Rastka ip "hitel naglo kot mladenič za Vitigojem. Ženi Gorislavi ni ni8esar povedal, saj jo je hotel iznenaditi, 6e je resnigjia Vitigojeva vest. A zdelo se mu je vse to kot v sanjah, nejasno, neverjetno . . . Ko vstopi v ribiŠevo ko?o, zagleda na postelji bledo, mrzlo Tihomilovo truplo, ,,Ta moj sin?" Jeza, žalost in zaSudenje se je kazalo v tem vprašanju. ,,Da, tvoj Radoslav! Zdaj pa mirno poslušaj!" Vitigo.i je za8el praviti ribiSevo povest. Povedal mu je vse, kar je sam videl, kar mu je ribiS zaupal. ,,Oh, in jaz sem morilec lastnega sina!" vzkliknil je obupno Radej in se vrgel na mrzlo Tihomilovo truplo. Bil je to glas in vsklik obupnega 81oveka, ki jo v trenutku obSutil vse gorje, ki ga je zadelo. ,,Bogovi, kako strašno ste me kaznovali!" ,,Pri Bogu, našem Gospodu samem je usmilienje in tolažba", dodal je slovesno Vitigoj. Radej je ponovil za njim besede, neverjetno ga pogledal: ,,Ali res? Ali da vaša vera odpuš6anje in usmiljenje?" .,Edino naS Bog more vse to dati!" Milost božja se je vselila v trdoRadejevo srce... Zalostnovesela je bila novica o Tihomjlu za Gorislavo. Zalostna, ker je izgubila drugega sina, a vesela, ker jo je njen sin duhovno prerodil, ker je gotovo izprosil lra nebu- tudi o^etu izpreobrnenje. . . * Bilo je 15 let po teh dogodkih. Marsikaj se je izpremeniio na Belem Kumnu, Na Tihomilovem grobu se je dvigala skromna cerkvica, ki ni bila sicer bogata, a zahajala sova-njo zlata, blaga srca vašftanov. Na Belem Kamnu je gospodaril Rastko, ki jo sreSno ozdravel od onega oftetovega udarca, in gospodinjila je Rastkova žena: zlatolasa Nadica. Na stnrega oBeta Radeja kolenu je že jezdaril 31etni vnu8ok Tihom:.l. Radej ga je u6il delati križ in ga vadil izgovarjati prve molitvice . . . Po Tihomilovi smrti so poslali iz Ogleja drugpga raisijonarja, ki je krstil tudi Radeja. Ip sedaj 'o bil ta eden najvernejših kristjanov. Tako je bila Tihomilova smrt res za mnoge in za o6eta zlasti novo duhovno življenje. * * * Bilo je zimskega veCera. Vltigoj, ki je prebival 7. ženo v ribi8evi ko8i in ribaril, se je ravno odpravIjal z ženo k počitku. Kar potrka nenadoma nekdo im vrata. Za8uden gre odpirat ribic in — ojSudo — pred seboj zagleda — Dragomira. Bil je skljuBen, star, osivelih las. ,,Daj mi, dobri Vitigoj, kotiSek, da iimrjem v svoji nekdanji ko8i. Pokli8i tudi Radeja in duhovnika, da se spravim z Bogom. Cutim,, da se bliža moja zadnja ura. A ni nr; dalo miru, da ne bi še enkmt prosil Radeja odpušSanja za krivice, ki sem mu jih storil. Vest me je pekla in grizla vsa leta in preganjala po svetu. Mrtvi Tihomilov obraz mi je bil ved!io pred o5mi. StraJiovita ie bila ta kazen, a zaslužena ..." Vsi so rau odpustili in umrl je spokorjen in spravljen z Bogom in ljudrm.