Zemljevid vasi Negastrn z bližnjo okolico. Vir: Franciscejski kataster (katastrska občina Sv. Mohor), 1826 ODSTIRANJE SLOVENSKIH KRAJEVNIH IMEN Negastrn in Celestrina: imeni s strici v ozadju 64 Številni slovanski antroponimi, tako zloženi kot okrajšani, so se nam ohranili samo v zemljepisnih imenih današnjega ali nekdanjega slovanskega poselitvenega ozemlja. Njihovo prepoznavanje je na slovenskem območju tako zaradi fonetičnih sprememb kot zaradi nepričakovanih, doslej še neznanih kombinacij, posebne vrste izziv. Negastrn Negastrn je ime manjšega kraja v občini Moravče (do 1994 občina Domžale), ki doslej še ni bilo predmet etimološke analize. Niti prebiranje razmeroma starih zapisov niti preiskovanje morebitnih posebnosti v pregibanju tega nenavadnega imena (v Negastrnu) ali v njegovi stanovniški in pridevniški izpeljanki (Negastrnčani, negastrnski) ni dalo rezultatov. Zapisi so: 1348 ze Ober Nogostrinne, 1363 Negoztrm, 1370 Negroscrim, 1425 villa de Negosdrin, 1489 Negrastrin, 1780 Negastrna, Negaster- na, 1826 Negastran (kat. občina Sv. Mohor), 1843 Njegostran, 1867 Negastern (kat. občina in vas Sv. Mahor in Fortunat). Na prvi pogled imamo v drugem delu imena opraviti z občnim imenom stran ali morda s pridevniškim korenom strm-, vendar primerjava s historičnimi zapisi toponimov, ki vsebujejo ta dva korena, hitro ovrže tovrstna iskanja. Šele primerjava z drugim slovanskim toponimskim gradivom nam tu pomaga do rešitve. Aleksandar Loma (1997: 9) navaja več obstoječih ali v historičnih virih izpričanih lokacij v Srbiji z imeni Časterna, Častren in Častrno, ki jih brez vsakega dvoma izvaja iz praslovanskega osebnega imena *Ča-stryjb, zloženke iz osnove glagola ča-ja-ti 'čakati, upati' in samostalnika stryj 'stric'. Antroponim Častryjb je vsebovan tudi v čeških toponimih Častrov in Častrovice in v polabskoslovanskem toponimu Zastrow (Svoboda v: Profous 1960: 147). Samostalnik *stryjb se pojavlja še v več drugih slovanskih, zlasti poljskih antroponimih: *Bezstryjb, *Dal'estryjb, S Silvo Torkar, dr. znanosti s področja jezikoslovja, mag. znanosti s področja slovenskega imenoslovja, prof. ruščine in sociologije, znanstveni sodelavec, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. 1000 Ljubljana, Novi trg 4, E-naslov: silvo.torkar@zrc-sazu.si *Domastryjb, *Lelistryjb, *Malostryjb, *Milostryjb, *Sulistryjb, *Želistryjb (Malec 1971: 116). Na podlagi prej navedenega slovanskega imenskega gradiva je ime Negastrn mogoče rekonstruirati kot *Negostryjbnb (vbrhb). Izpeljano je s pridevniškim obrazilom -bn- iz zloženega antro-ponima *Negostryjb, ki v prvem delu vsebuje osnovo glagola *negati, *negovati 'razvajati, ljubkovati' (ESSJa 1999: 97-98), v drugem pa samostalnik *stryjb 'stric'. Antroponima *Negostryjb v drugih slovanskih jezikih ni zaslediti, pač pa je na ruskih tleh izpričana njegova invertirana oblika *Stryjbnegb oz. njegova manjšalna oblika *Stryjbnežbko. To osebno ime se je razkrilo, potem ko je bil v Sofijski katedrali v Novgorodu pred kratkim na novo razšifriran grafit iz začetka 12. stol. (Gippius in Miheev 2011: 50). Današnja oblika krajevnega imena je nastala z elipso jedrnega samostalnika in moderno vokalno redukcijo, zapisa iz 1826 in 1843 pa odražata ljudskoetimološko naslonitev na ape-lativ stran. V virih zasledimo l. 965 staroslovenski antroponim Negomir v Zvirčah pri Celovcu (Kronsteiner 1975: 54), l. 1217 pa antroponim Negovan (Negowan) v Preddvoru pri Kranju (Kos 1928: 149). Pri drugih Slovanih najdemo še antroponime *Negomirb, *Negoslavb in *Negovojb (Malec 1971: 100-101). Med imeni romarjev iz 9. stol. se v Čedajskem evangeliarju omenja tudi Stregemil iz Braslavove dežele (med Dravo in Savo na današnjih hrvaških tleh). Franc Kos (1906: 249) je ime rekonstruiral kot *Stregomil, v čemer mu je sledil tudi Šimundic (1973: 34), čeprav glede na pisne navade, razvidne iz bližnjega sobesedila, ime bolj upravičeno rekonstruiramo kot *Stryjbmilb. Sem spada tudi staročeški antroponim Stremil iz 13. stol. (Ple-skalova 1998: 29). V slovanskih osebnih imenih so zastopana skoraj vsa občna imena, ki označujejo bližnje sorodstvo: ded, baba, tata, mama, sin, hči, brat, sestra, stric, teta, ujec. Celestrina Razrešitev imena Negastrn je omogočila etimologizacijo še enega doslej nejasnega toponima. Celestrina je ime vasi v Slovenskih Goricah, nedaleč od Maribora, z imenskimi oblikami: v Celestrini, celestrinski, Celestrinčani, in historičnimi zapisi: od 1432 do 1500 petkrat Selestrin ter Selestryn in Selestrynn, 1780 Salestrina, 1823 Zellestrin, FK 1824 Zelestrin (kat. občina Celestrina), 1931 Celestrin, 1937 Celestrina. Toponim rekonstruiramo kot *Želestryjbna (vbsb), izpeljan pa je podobno kot Negastrn s pridevniškim obrazilom -bn- iz antroponima *Želestryjb. Pravo vzporednico mu najdemo v mikrotoponimu Želestrn na otoku Krku, ki ga Skok (1929: 183) napačno etimologizira kot 'zle strane'. Antroponim Želistryj je izpričan kot Selistriy l. 1136 tudi v staropoljskem osebnoimenskem fondu (Malec 1971: 131). Vzglasni C- v Celestrini se je očitno pojavil pod nemškim vplivom, ki je na tem območju zelo izrazit, prim. toponim Činžat za prvotni slovenski *Senožet v o. Lovrenc na Pohorju (Štrekelj 1906: 48). Literatura ESSJa: ^muM0R0^u^ecKuu CROBapb CRaB%HCKux x3ukob: npacRaBnncKuu ReKcmecKuu