TRGOVSKI LIST
leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za'/t leta 00 din, za lh leta 45 din,
mesečno 15 din. Tedenska v	m	m
Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino• industrijo, obrt in denarništvo
Številka 87.)
Uredništvo: Ljubljan** Gregorčičeva ulica 23. TalU 25-52. Uprava: Gregor-I člčeva ul. 27. Tel. 47-flLl Rokopisov ne vračamo, —j Račun pri poštni hranil-1 nicl v Ljubljani št. 11.953.|
fvflaia vsak ponedeljek, ■aiiaia sred0 in petek
Ljubljana, petek 4. avgusta 1939
^0*9 posamezni V«Tfia številki din *
Mnogo efefa — malo uspeha
Prejšnji teden se je odprla celjska razstava, jutri se začne VIII. Mariborski teden, ta teden se odpre tudi 6. obrtniška razstava v St. Vidu nad Ljubljano, že pa se pripravlja otvoritev Ljubljanskega jesenskega velesejma in v polnem teku so tudi priprave za veliko obrtniško razstavo v oktobru na ljubljanskem velesejmu. Vsaka teh razstav je zgovorna priča o prizadevanju naših gospodarskih ljudi, da nudijo vedno kaj novega in da vedno bolj ustrežejo kupcem. Vsaka teli razstav — a našteli smo le nekatere — priča, da naši ljudje mnogo delajo in da delajo tudi dobro. Drugo je seveda vprašanje,, če imajo od svojega dela tudi to, kar bi morali in mogli imeti. Ce pogledamo statistiko o gibanju naših obratov, potem moramo žal ugotoviti, da se našim ljudem ves njih trud mnogo preslabo izplača. Naš kmetovalec se kar ne more dokopati do boljšega življenja in velik del si mora še vedno iskati kruha v drugih pokrajinah ali pa izven države. Tisoči sezonskih delavcev, ki jih pošilja samo Prekmurje vsako leto v tujino, o tem dovolj zgovorno pričajo. A sezonski delavci so najslabše plačani delavci.
Naša trgovina prav tako ne mo-ref priti na zeleno vejo. Statistika celo pravi, da število trgovin kar naprej, pada in kar je še posebej značilno, a tudi žalostno, pada še zlasti v Ljubljani, dočiin bi bilo naravno, da bi ravno tu najbolj napredovala. Kje pa naj trgovina napreduje, če ne v gospodarskem središču naroda. Kako je z našo industrijo, so nam pokazale razne selitve industrij na jug in celo v daljni Egipt. Pa tudi naš obrt se ne more pohvaliti. Nekatere stroke našega ob rta so tako razvite, da bi morale naravnost dobro živeti. Naj spomnimo tu le na visoko razviti pohištveni obrt, ki more tekmovati z vsako tujo konkurenco. Ce bi bile razmere ugodne, če bi se za razvoj našega gospodarstva storilo vse to, kar bi se moglo in tudi moralo, bi moral pohištveni obrt dati še vse polno našim ljudem dobrega zaslužka. In ce končno omenimo še naše gostinstvo. Slovenija je naravnost predestinirana v to, da je dežela tujskega prometa. V takšni deželi pa bi morali biti za gostinstvo zlati časi. V resnici pa je stvar čisto drugačna. Rastejo samo najmanjši gostinski obrati, takšni, ki nimajo s tujskim prometom prav nič opraviti, ki so prav za prav le ljudske kuhinje. Povečanje števila teh naj manjših obratov z istočasnim zmanjšanjem števila velikih obratov dokazuje, da življenjska ravan ljudstva pada. Pri vsem velikem delu naših ljudi moremo torej le konstatirati, da naše gospodarstvo ne more doseči resničnega napredka.
Zakaj ga pa ne more, to so že prepričujoče povedali naši gospodarski ljudje in naši gospodarski strokovnjaki. Jasno so že opozorili na vse vzroke hiranja našega gospodarstva, a tudi povedali, kaj je treba storiti, da se to hiranje neha. Kaj nam je treba storiti, da se more naše gospodarstvo razviti, vse to je prav za prav že ugotovljeno in mogli bi celo reči, da je ugotovljeno do podrobnosti. Kljub temu pa se to ne more začeti iz vajati.
Da pa se ne more izvajati, je vzrok v tem, ker še vedno nismo dosegli potrebnega soglasja med delom naših javnih delavcev in delom naših gospodarskih ljudi. Naša politika se ne dopolnjuje z našim gospodarstvom, temveč postopa, kakor da bi bila v resnici sama sebi namen. Zato vse ugotovitve gospodarskih strokovnjakov obvise v zraku, zato ostajajo vse zahteve naših gospodarskih organizacij neizpolnjene, zato je naše
delo še vedno neorganizirano, zato še vedno nimamo osrednje organizacije, ki bi vodila vse naše delo. Naše javno delo je brez potrebne harmonije, naša iniciativa brez poleta in vse naše akcije le bolj naključne, ne pa sistematične in z jasnim ciljem. V tem pa je tudi glavni in zadnji vzrok, da kljub vsemu delu naši ljudje ne pridejo do onega blagostanja in do onih uspehov, ki bi jih zaslužili po svojem delu.
Naši ljudje delajo, mnogo in do-1 razumljivo, da se vodstvo trudi z bro delajo, vse naše skupno delo vsemi silami, da ustvarja za goste pa, ki bi moralo biti učinkovita lagodje, ki naj jih vedno znova rezultanta dela naših ljudi, je ne- vabi v obdravsko prestolnico, zadostno in brez sistema. Zato pa V ospredju zanimanja javnosti! tudi ne prinaša uspehov, zato osla- od blizu in daleč pa je letos Fe~ jamo večno tam, kjer smo bili, zato stival slovenskih narodnih obiea tudi še vedno živimo v boju za jev v soboto in nedeljo, ki bo naj-; stara gesla. Bodočnost pa je v tem, veličastnejša revija naše folklore,; da bomo znali dati delu naših lju- kar smo jih doslej videli ne le vi di pravo ceno. Stara gesla in stare Sloveniji, temveč sploh v Jugosla metode nas do te bodočnosti ne | viji. Za marsikoga bo ta prireditev bodo privedli.
Poiožai se za
ni zboli šal
naravnost odkritje bogastva naših narodnih sporočil, za katera smo se doslej vse premalo zmenili.
Z lastnim trudom in lastno močjo se je Maribor osvobodil, sam si je ustvaril pogoje za svoje gospodarsko in kulturno življenje. Plodove tega svojega, lahko reče-m mo optimističnega dela, polnega
ftatistiini podatki Zbornice za 701 za 2- ietrtietiel y bo1^ bodočnost, bomo Ma-
▼	v	riborcam pokazali zunanjemu sve-
blagom, kjer beležimo 61 prijav, tu na našem Mariborskem tednu, je z 53 odjavami prirastek zmanj- ki traja do nedelje 13. avgusta. San na vsega skupaj 8 obratov. — Maribor vas vabi! Obiščite ve-Poleg tega beležimo večji prira- selo mesto ob Dravi in njegovo stek v trgovini s perutnino (+5), prelepo okolico! Saj je Mariborski dočim je pri trgovini z lesom za- teden najlepša priložnost za obisk beleženo celo nazadovanje za dva naše severne meje! obrata.	I
Od nazadovanja obratov pripa-|	"
da pretežni del na Ljubljano-me- Festival narodnih običaja
st«, kjer je število odjav doseglo	Mndh««.
50, dočim je bilo prijav samo 33.	v	larujoru
Tudi v ljubljanskem srezu preše-1 Pripravljalni odbor za priredi-1; ga število odjav prijave za štiri tr-1 tev festivala prosi občinstvo, da govske obrate. Istotako v radov-1 se po možnosti v narodnih nošah Riškem srezu. Povečalo pa se je I v čim večjem številu udeleži spre-i število trgovin v obeh mariborskih I jema narodopisnih skupin, ki bo-!
do nastopile na festivalu sloven-i skih narodnjh običajev v Maribo-
Že statistični podatki Zbornice za I. četrtletje o številu prijavljenih in odjavljenih obratov so dokazovali, da se je gospodarski položaj Slovenije v I. letošnjem četrtletju zelo poslabšal. Zlasti se je poslabšal v industriji, saj se je število industrij znižalo za 7 in je samo Ljubljana izgubila 6 industrij. Enako pa je padlo tudi število trgovinskih obratov, in sicer za 26. Dvignilo se je edinole število obrtniških obratov, kar pa je le navidezno zboljšanje, ker so nekateri šušmarji prijavili svoje obrate.
V II. četrtletju se položaj ni dosti zboljšal, čeprav kaže na prvi pogled statistika znatno ugodnejše lice. Tako je bilo:
v I.	II.
četrtletju	četrtletju
v	prij.	odj. prij. odj.
industriji	4	11	8	5
obrtu '	317	272	303	180
trgovini	238	264	171	200
gostinstvu	87	83	88	79
skupno 646 620	570 470
Število obratov se je torej zvišalo v drugem četrtletju za 100, dočim v I. četrtletju le za 26. Ce pa jDogledamo pobliže, kako to zboljšanje izgleda v resnici, pa vidimo, da ni prav nič razveseljivo. V industriji se vidi to v tem, da nove prijave ne pomenijo tudi novih podjetij, investicijska delavnost pa je bila zaradi težav pri nabavi surovin minimalna.
V obrlih se je položaj nekoliko zboljšal, zato pa se je tem botj poslabšal za trgovino. Število odjavljenih trgovinskih obratov raste stalno in to jasno dokazuje, kako silno so upravičene zahteve trgovstva, da se že nekaj stori v zaščito trgovine.
Število gostinskih obratov se je nekoliko povečalo, a samo število malih in najmanjših obratov, da prav za prav celo dvig števila obratov dokazuje poslabšanje go spodarskih razmer.
Za posamezne panoge označuje Zbornica gibanje obratov tako-le:
Industrija
Od 8 prijav industrijskih obratov odpadeta po dva na predilnice in na izdelovanje kovinskih predmetov ter po 1 na tovarno usnja, tkalniški obrat, konfekcijo in izdelovanje peciva. Pri tekstilnih podjetjih gro v stvari samo za iz-premembo naslovov tvrdk in družabne oblike, v enem primeru pa za izdajo definitivnega odobrenja za že obstoječi obrat. Zato je istočasno tudi odjavljena ena tkalnica in ena predilnica. Ostale odjave se nanašajo na izdelovanje sedlarskih predmetov, kartonaže in to-
pilnico žvepla. Tudi investicijska delavnost pri obstoječih industrijskih obratih je bila v tej dobi minimalna, ker so preskrba s surovinami in dodeljevanje deviz za nakup strojne opreme ter odobritev povečanj zvezani z vedno večjimi težkočami.
Obrt
Med obrtniškimi obrali pripada največje število prijav krojaški stroki, ki beleži 34 prijav in 14 odjav, torej 20 obratov prirastka. Na drugem mestu se nahajajo mizarji z 29 prijavami in 9 odjavami, torej porastom za 20 obratov. Na tretjem mestu se nahajajo čevljarji s 17 prijavami in 24 odjavami tako, da so nazadovali za 7 obratov. Na četrtem mestu se nahajajo mesarji pa tudi peki s po 15 prijavami, vendar je pri mesarjih to pot število odjav večje od prijav. Večji prirastek beležimo še pri žagah in sobnih slikarjih ter pleskarjih, dočim je gibanje v ostalih strokah precej enolično in normalno.
Trgovina
Število trgovinskih obratov je v drugem četrtletju nazadovalo za 29 podjetij. Nazadovanje beležimo pri prodaji živil (—8), trgovinskih agenturah (—5), sejmarjih (—5), prodaji manufakturnega blaga (4 manj), deželnih pridelkov (—4) in trgovinah z delikatesami (—3). V ostalem je gibanje docela normalno in celo pri trgovini z mešanim
okrajih za 11 obratov.
Gostinski obrati
Med ugostiteljskimi obrati opa žarno nazadovanje oziroma stag-
ru. Sprejem bo v soboto, dne 5.j avgusta ob 11.30 na glavnem kot lodvoru. Narodne noše naj bi
nacijo pri obratih višje stopnje Ivečjemštevilu udeležile tu-,
(restavracijah, kavarnah, brezalko-1,1 ? ev .. a’ 1.	^
holnih točilni ah in gostilnah) - H* *rem\ 2 glavnega kciodvoraj
(skupno -18), dočim narašča šte- j	».	J«	J*. ,0’ d! M
K	.	•	•	bilo tudi čim več obiskovalčevi
vilo obratov mzje vrste in je po- , ,	-	.	.	,	,, ,	,
, , v	J ,	,	i	j	°beh predstav festivala oblečenih
rast krcem v enem kvartalu dose-l ,	*.___	„	_	•	.
en	v narodne nose. Pripravljalni od-
v ‘ .'	.	.	-	,	,,	.•	I	bor za prireditev festivala prosil
V primeri b prvim četrtletjem k u	društva	v	Ma-
beleži drugo četrtletje štirikrat	,
jačji prirastek novih obratov. Po-1	s',0(r<K',J°	^njo	Pr<*><J0,
ložaj v trgovskih obratih je ostal | J ‘ ans vu neizpremenjen in se nazadovanje, ki je znašalo v prvem četrtletju 26 obratov, nadaljuje v drugem četrtletju, ko je doseglo 29 obratov.
Policijska ura za časa VIII. Mariborskega tedna
Kraljevska banska uprava vi Prirastek rokodelskih obratov pa I Ljubljani je odobrila za čas trase je napram prvemu četrtletju janja letošnjega Mariborskega ted-
podvojil. Istotako se je povečal tudi prirast gostinskih obratov.
Pred otvoritvijo Vlil. Mariborskega tedna
Jutri, v soboto dopoldne se sve-1 In ko se obiskovalec utrudi od I ne plačajo posebnih pristojbin, čano otvori VIII. Mariborski te-1 gledanja vsega onega, kar je oku-
na, to je od 5. do 13. avgusta po-j daljšanje obratovalnega časa go-i stinskih obratov v Mariboru. Vj tem času bodo odprte kavarne doi 4. ure zjutraj, buffeti do 23. urot zvečer in vsi ostali gostinski obrati do 2. ure zjutraj. Za podaljšanje policijske ure gostinski obratil
den, največja vsakoletna prireditev obdravske prestolnice. Na razstavišču v Prešernovi ulici nazorno predočuje Maribor svoj razvoj, svoj nagli naj)redek in pa svoje stremljenje po uveljavljenju v gospodarskem, kulturnem in narodnem življenju kraljevine Jugoslavije, v katere sklopu je že 21. leto.
Velik je napredek, s katerim se lahko ponaša drugo največje mesto Slovenije, središče naglo se razvijajoče industrije, zlasti tekstilne, kateri je v okrilju naše države omogočen in zagotovljen obstoj in nemoten vzgon. Pokazati ta napredek in voljo do nadaljnjega ustvarjanja v korist sebi, svoji prelepi okolici in vsej državi, obenem pa nuditi obiskovalcu vse, kar je v Mariboru svojskega in ga prikleniti nase, — to sta namen in gonilna sila Mariborskega tedna.
sno in pregledno nanizano v razstavnih dvoranah, se oddahne v prijetnem hladu na veseličnem piostoru in motri pestro življenje, ki vrvi okrog njega. Z veseljem
Trgovinska pogajanja v v Rimu se zaključijo ta teden
»Jug. Kurir« poroča iz Rima,|
se mu vdaja in postaja za kiatek da se j)0cj0 trgovinska pogajanja! čas Mariborčan. Z nami se počuti v Rimu konCala že ta teden Do.
kot enak med enakimi, z nami sc sedanji rezultati pogajanj kažejo, veseli našega napredka in z nami da se ko znajn0 povečal naš izvozi deli, kar tare tudi njega.	v jtalijo, zlasti izvoz lesa in ži-
V pestro okolico popelje pot vine. A tudi italijanski izvoz v Ju-obiskovalca, tako na Mariborski goslavijo se bo precej dvignil, otok, kjer se divi temu biseru I Da se bo naš izvoz v Italijo vi sredi deroče Drave ali pa spre- resnici dvignil, dokazuje to, da je haja po zelenih dolinicah, ki jih Italija popolnoma likvidirala svo-obdajajo ljubke vinske gorice in je dolgove iz prejšnjih klirinških! sadovnjaki, polni najlepših sade- računov ter da ima po novem kli-žev. Povzpne se na zeleno Pohorje ringu že nad 100 milijonov dinl in na Kozjak, ki obrobljata divno terjatev proti nam. Zaradi tega Dravsko dolino in pohiti v Slo- se ni bati, da bi zaradi povečang-venske gorice, kjer ga pozdravljajo ga izvoza prišli naši izvozniki v živahni klopotci. Tudi za povzdigo to neprijetno situacijo, da bi mo-tujskega prometa je Mariborski te- rali po več mesecev čakati ua dert velike važnosti. Zato je tudi I plačilo svojih terjatev.
t LUDOVIK ČERNE
m' 1' ""'
Ne kratite splavariem zaslužka!
Nemogoč privilegii!
V sredo 2. avgusta je umrl Ljubljani Ludovik Černe si, sta-
Vsa tradicija Jugoslavije, a tudi predvojne Srbije, je svobodoljubna. To pa pomeni, da naš narod nima smisla za nobene predpravice posameznikov in za nobene privilegije. Navzlic temu pa so znali nekateri pridobiti si v Jugoslaviji razne privilegije. In ko jih je pridobil eden, jih hoče imeti še drugi. S privilegiji zadrug se je začelo, s privilegiji tujim podjetjem se je nadaljevalo, s privilegiji onih, ki imajo zveze, pa se je do temelja omajalo načelo enakosti, na kateri temelji naša država in sploh vsaka pravna država.
In ker so se ti privilegiji kljub vsem lepšim tradicijam tako raz-
vosta slovenskih urarjev in juve-1 pas]i, se je moglo zgoditi celo to, ^irjev, meščan ljubljanski in mož, I se je podelila neki posebno neki ga je cenilo in spoštovalo vse I g0vani delavski skupini edina pra-»nesto.	.	.	vica,	da samo v njej včlanjeni de-
Jutri bo ravno leto dni, ko je v|]avcj smej0 razkladati splave. Na-našem listu objavilo združenje j videzno je ta privilegij malenko-urarjev, zlatarjev, optikov, pasar-1 sjen jn p0 vr]ul ge opravičljiv, ker jev in graverjev k osemdesetletnici pokojnika lep in prisrčno pisan članek, ki je bil jasen dokaz, kako visoko so cenili in spoštovali vsi stanovski tovariši Ludovika Černeta. A kako ga tudi ne bi cenili, saj je bil pokojnik znan kot kremenit značaj, izredno delaven in
darle srečno zaključeno, in ko naj dobi splavar z zaslužkom pri razkladanju splava nekako nagrado mu je sedaj ta zaslužek ugrabljen! Kdo ima srce, da to krivico zagovarja!
Novi privilegij pa se poleg tega podeljuje delavcem, ki tega posla sploh vajeni niso, ki splavov ne znajo razkladati. Splav se namreč mora ne le razložiti, temveč se mora les tudi pravilno sortirati, ker je drugače uspešna prodaja nemogoča. Novi privilegiranci pa ne znajo lesa sortirati, pač pa ga znajo splavarji! Posledica tega je, da je za razkladanje izdani denar absolutno zavržen in da mora trgovec še enkrat plačati ta znesek za sortiranje lesa. Torej tehnično
se z njim pomaga samo fizičnim delavcem.
Če pa stvar bliže pogledamo potem vidimo, da pomeni ta privilegij posebno negovane delavske skupine silno krivico za splavarje, ki opravljajo najtežje in najbolj tvegano delo, ki so reveži nad re-vesten človek, pri^ tem^ ljubezniv, | veži. Hkrati pa pomeni ta privi-
jeg.. tu(j. u<jarec ]esnj trgovini, ker čisto brez potrebe zvi-
<da ni nikdar imel nobenega nasprotnika.
■ v j111^ Av 1 vluiv ari v« pvn v
Ludovik Černe sen. se je rodil I g^jg režijo in manjša zaslužek.
5. avgusta 1858. v Ljubljani, kjer 6e je tudi izučil zlatarskega obrta, in sicer pri tvrdki Sparowitz. Leta 1876. je postal pomočnik, po 13 iletih pa se je osamosvojil ter dne
6. maja 1889. odprl svojo trgovino lin delavnico v Wolfovi ulici, torej v isti hiši, kjer je ta še danes. Iz skromnih začetkov je dvigal svojo Itrgovino vztrajno in dosegel, da ise je polagoma povzpela med pr jve trgovine svoje stroke.
| Leta 1884. se je oženil ter imel rv srečnem zakonu 13 otrok, od ka terih pa žive samo še trije. Naj-istarejši sin Ludovik vodi z očetom i-že več let v plodni harmoniji tr-vino ter je predsednik Združenja rurarjev, zlatarjev, optikov, pasar Ijev in graverjev v Ljubljani.
Ko je lani praznoval Ludovik Černe svojo osemdesetletnico in fko je letos praznoval 501etnico svo-|je lepe trgovine, pač ni nihče pričakoval, da bi vedno zdravemu in (vedno svežemu možu bila tako Ikmalu pretrgana nit življenja. Za-fto je vest o njegovi smrti zadela mjegove številne znance in prijate-
fje tem teže.
Bodi ohranjen uglednemu trgov leu in spoštovanemu meščanu sve-ftal spomini
Naše iskreno sožalje pa žalujočim!
Stanje naših kliringov
Dočim se naše terjatve proti pfomčiji še nadalje manjšajo, pa paste naš dolg Italiji, da je prese-el že 100 milijonov din. Prav ko se tudi še nadalje povečuje dolg Poljski, da se je zaradi že ustavil naš uvoz iz Polj-ke. Gibanje kliringov kažejo po-robneje spodnje številke (vse v
jmilijonih dotične valute):		
	81.7.	22.7.
(Aktivni kliringi:		
Bolgarska din	0-87	1-38
Madžarska din	27'52	32,52
Nemčija RM	10-27	11-05
Turčija din	17-26	17-22
Španija pezet	2'93	2-93
(Pasivni kliringi:		
Belgija belg	1-66	166
Bolgarska din	1'22	1-23
Italija din	10224	88-78
Poljska din	25-66	23-44
Romunija din	7-89	8'89
Ceško-Morav. K 7T9		9-35
Švica sv. fr.	1-41	1'49
Končno pa je v nasprotju s temeljnim načelom ustave, da imajo vsi državljani enake pravice in dolž nosti. Zato je samo eno pravilno, da se ta privilegij takoj odpravi.
V čem je stvar?
Neka delavska organizacija v Beogradu je dobila pravico, da smejo edino le člani te organizai cije razkladati splave, ki pridejo v Beograd. Za razkladanje spla vov pa se mora plačati tem de lavcem pristojbina 7 din za m1 lesa oziroma 10 din, če se les tudi opere. Pri enem splavu znašajo torej novi razkladalni stroški 80 do 150 din, to je polovico zaslužka, ki ga ima od prodaje splava njegov lastnik.
Dosedaj so razkladali splave splavarji sami ter prejeli za to delo tudi posebno odškodnino, ki je bila najvažnejši del njihovega zaslužka. Leta in leta so opravljali splavarji to delo in opravljali so ga dobro in vestno, da nikoli ni bilo nobenih pritožb in da so bili zadovoljni lastniki splavov, kupci lesa in tudi splavarji sami. Prav nobenega razloga torej ni bilo, da se kdo meša v to delo splavarjev Vendar pa se je to zgodilo, in si cer samo iz razloga, da se neki negovani delavski organizaciji poveča njena privlačnost. Po vseh izkušnjah, ki jih je dalo politično življenje v obilici, se samo čudimo, da nekateri še niso spoznali, da od zgoraj negovane delavske organizacije nimajo tal med delavstvom. Vsi takšni privilegiji prav nič ne pomagajo, še zlasti pa ne, kadar pomenijo tako težko krivico najbolj bednim delavcem.
Samo vmislimo se v položaj splavarja. Les se splavlja le ob večji vodi, kar vedno pomeni za splavarja življenjsko nevarnost. Vse delo na splavu je silno težko in tudi zelo tvegano. Kolikokrat se ustavi splav ob čereh v reki ali na sipinah! Takrat mora delavec v vodo in ves premočen tudi v hladnem jesenskem dnevu nadaljevati pot. Kolikokrat ni mogoče preprečiti, da bi udaril splav ob mostne koze, da se razbije ves splav. Srečen splavar, ki si takrat reši golo I življenje! Ves čas je splavar | življenjski nevarnosti, ves čas iz-I postavlja svoje zdravje raznim nevarnostim in ko je po dolgih dneh I in še daljših nočeh potovanje ven
popolnoma napačen in škodljiv privilegij!
Ni torej niti najmanjše utemeljitve za novi privilegij, temveč je na dlani, da ima ta privilegij samo en namen: lov delavskih glasov. Novi privilegij torej ni le napačen in gospodarsko škodljiv, temveč tudi moralno vse obsodbe vreden! Zato se mora tudi odpraviti!
Naj naša država ostane zvesta svetli tradiciji svobodoljubnih držav, privilegije pa naj opusti, ker privilegiji so bili v časti le v okostenelih srednjeveških državah, ki so zaradi teh privilegijev tudi propadle.
Zato ponavljamo še enkrat: nazaj staro pravico splavarjem! Nobeni privilegiji ne smejo jemati njih zaslužka.
Nova	nav
Narodne banke
Izvozniki morajo še nadalje ponuditi 25% deviz Narodni banki, toda po svobodnem borznem tečaju
Kakor smo že poročali, je finančni minister odredil, da ni treba več izvoznikom ponuditi 25% svojih izvozniških deviz Narodni banki v odkup po uradnem tečaju. Sedaj pa je izdala Narodna banka novo okrožnico, ki pravi :
1. V zvezi s čl. 7. pravilnika za urejanje prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931 se pooblaščajo izvozniki, da morejo 100% deviz, prejetih za svoj izvoz, prodajati na borzi po borznem tečaju. Od tega se izvzemajo podjetja, ki imajo posebne dogovore v zvezi s postopkom glede izvozniških deviz.
2. Narodna banka si tudi še nadalje pridržuje prvenstveno pravico, da more za potrebe države odkupiti izvozniške devize po borznem tečaju.
3. Ta odlok velja za izvoz, izvršen po 29. juliju 1939.
Nadalje je izdala Narodna banka pooblaščenim zavodom naslednja navodila:
1. Od deviz, ki jih dobe pobla-ščeni zavodi na račun izvoznikov, morajo tudi nadalje ponuditi Narodni banki v odkup 25% na dosedanji način, vendar pa bo Narodna banka te devize obračunavala po dnevnem borznem tečaju.
2. Ostanek 75% vnesenih deviz se mora prodajati na domačih borzah po dosedanjem načinu.
3. Na ta način se bo postopalo samo z devizami, ki izvirajo od izvoza po 29. VII. 1939. Glede deviz, ki izvirajo od izvoza pred tem datumom, se mora postopati na dosedanji način, to je da se 25% teh deviz odstopi Narodni banki po uradnem tečaju. Kot dokaz o datumu služijo carinske izvozne deklaracije.
*
deviz, prejetih za izvoženo blago, realizirati na podlagi borznih tečajev ter izvozniki niso več prisiljeni, da ponudijo 26% svojih deviz po uradnem tečaju.
2. Ker se morejo izvozne devize po 29. juliju 1939 realizirati v celoti po borznem tečaju, bodo mogli izvozniki prejemati plačila v ^transfernih« dinarjih samo v višini 25% zneska, če so blago izvozili po 29. juliju, v višini 33% pa, če so izvozili blago prej.
3. Istočasno se obveščajo pooblaščeni zavodi, da morejo izvozniki določenih predmetov izkoristiti u-godnost delnega plačila v »transfernih« dinarjih tudi za izvoz teh predmetov v Švico.
K poročilu o konferenci sadnih izvoznikov v Mariboru
Našemu mariborskemu poročevalcu se je zgodila v njegovem poročilu o konferenci sadnih izvozni kov v Mariboru dne 26. julija zelo neljuba neprijetnost, da je izpustil zahvalo in priznanje, ki ga je izrekel predsednik Združenja sadnih izvoznikov v Mariboru gen. tajniku Zbornice za TOI Ivanu Mohoriču za vso veliko pomoč, ki jo je ta izkazal v lanski seziji izvoznikom.
Ker polaga Združenje sadnih iz voznikov vso važnost na to, da se njegova zahvala gen. tajniku Ivanu Mohoriču ohjavi javno, izpopolnjujemo s tem poročilo svojega mariborskega poročevalca.
V Prekmurski številki
je objavil »Trgovski list« več slik iz Murske Sobote, katere je izdelala tvrdka Vekoslav Kramarič v Ljubljani, Resljeva cesta št. 18.
Filitične vesti
Odstotek uporabe »transfernih« dinarjev zmanjšan
Devizni oddelek Narodne banke je razposlal naslednjo okrožnico:
1. V zvezi z okrožnico DD. št. 4. dne 21. julija 1939 ko tudi z okrožnico DD. št. 9 se obveščajo pooblaščeni zavodi v svrho informiranja zainteresiranih izvoznikov, da je devizni odbor pri Narodni banki sprejel na predlog izvozne ga odbora naslednji sklep:
Odstotek, ki ga morejo izvozniki predmetov, navedenih v omenjeni okrožnici z dne 21. julija dobiti v plačilo s »transfernimi« dinarji, se zmanjša od 33% na 25%. Ta sklep je bil storjen, ker je z odlokom finančnega ministra dovoljeno izvoznikom, da morejo vseb 100%
Znani italijanski novinar Gayda
je objavil v »Giomale dTtalia« uvodnik o stališču Italije do balkanskih držav. Med drugim pise: Francija in Anglija se trudita, da ustvarita na Balkanu jez proti Italiji in Nemčiji. Posrečilo se jima je pridobiti za sebe Turčijo in Grčijo in nazadnje tudi Romunijo. Turčija da se je s tem izneverila idejam Kemala, Grčija pa da je pozabila na koristi, ki jih je imela od prijateljstva z Italijo. Romunija sicer zagotavlja, da hoče biti nevtralna, pozablja pa, da so na Balkanu še države, ki ponujenega jamstva zapadnih velesil ni-
kooe, v katere je francosko-angle-ška politika spravila nekatere balkanske države. Toda tudi za te države bo koristno, če se opredele, in sicer z dejanji, ne samo z besedami. Kakor povsod na svetu, tako je tudi na Balkanu potrebno, da vsak določi svoje stališče.
Angleška vojna delegacija je prišla včeraj v Pariz, kjer je bila zelo slovesno sprejeta. V Parizu sta imele francoska in angleška vojna delegacija skupno posvetovanje. Vodja francoske delegacije general Doumenc pa je imel pred tem sestanek z min. predsednikom Da-ladierom. Na sestanku so bile določene skrajne meje, do katerih more iti francoska delegacija.
V Parizu so sprejeli prihod angleške delegacije s posebnim zadoščenjem, ker smatrajo, da je s tem sporazum z Moskvo zagotovljen. Fronta miru je s tem na vzhodu zaključena.
Ruska vlada je objavila sestavo ruske vojne delegacije. Njen šef je maršal Vorošilov, člani pa so: šef gen. štaba geneTal Zabronikov, poveljnik mornarice admiral Kuzne-pov, poveljnik letalstva general Luknecov ter namestnik šefa gen. štaba gen. Samorinov.
Položaj postaja zaradi Gdanska zopet bolj napet. Predvsem zaradi groženj, ki se čujejo iz Gdanska. Tako je zagrozil »Danziger Vorpo-sten«; da bo gdanski senat odprl mejo proti Vzhodni Prusiji ter preklical carinsko unijo s Poljsko. Jasno je, da bi na take ukrepe Poljska takoj energično reagirala. Napetost je tem večja, ker je Nemčija okoli Poljske koncentrirala velike čete.
V londonskih krogih je izzvala veliko senzacijo vest, da je Nemčija predlagala sklenitev vzhodnega Locama. Poljska bi morala prepustiti Gdansk Nemčiji, zato pa bi se Slovaška razdelila med njo in Madžarsko. Vest o tem predlogu še ni potrjena.
Ministrski predsednik Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici, da je angleška vlada naročila svojemu veleposlaniku v Tokiu, naj ostro protestira proti protibritan-skim demonstracijam na Kitajskem in Japonskem. (Veleposlanik je to tudi že storil. Op. ured.) Nadalje je dejal, da je angleška vlada zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu v ozkih stikih z ameriško in francosko vlado. Končno je izjavil, da ni res, da bi Anglija pristala na izročitev štirih atentata osumljenih Kitajcev.
Angleški parlament je odšel dne 4. avgusta na počitnice, ki bodo trajale do 3. oktobra, če se seveda med tem ne dogodi kaj važnega. Ministrski predsednik Chamberlain je poudaril, da je odgovorna za sklicanje parlamenta vlada, ki to odgovornost tudi sprejema.
O sestanku španskih generalov v Burgosu se poročajo še naslednje podrobnosti. Generali so zahtevali najprej odstop ministra Sunnerja, nato pa postavili naslednje štiri zahteve: Obnovi naj se španska monarhija. Kralj Alfonz pa se mora zavezati, da bo v najkrajšem času odstopil prestol svojemu sinu Donu Juanu. Sestavi naj se vojaška vlada. V primeru vojne v Evropi naj bo Španija nevtralna. Vlada naj proglasi splošno amnestijo in pozove vse begunce, da se vrnejo. Razpišejo naj se splošne volitve v parlament.
General Franco je imenoval poveljnike posameznih armadnih zborov. Za poveljnike so imenovani samo generali, ki so se proslavili v državljanski vojni, razen generalov Quiepa de Liana in generala Yagua, proti katerima so falangi-sti posebno nerazpoloženi.
Poveljnik orožništva v Madridu je bil od neznanih atentatorjev ubit. Nekateri listi poročajo, da se opaža med republikanci zopet živahnejše gibanje.
Italijanske čete so še vedno na Mallorci.
Na italijanski križarki »Pola« se sestanejo zastopniki nemškega, italijanskega in španskega generalnega štaba. Ker se je nadalje posebno odposlanstvo španske vojske udeležilo italijanskih manevrov, sklepajo francoski listi, da se bo Španija popolnoma pridružila Italiji in Nemčiji. Francozi zato tudi že delajo na španski meji močne utrdbe.
Pri dopolnilnih volitvah so doživeli konservativci nov poraz ter je bil izvoljen delavski protikandidat. To je že 17. jjoraz, ki ga je doživela Chamberlainova vlada pri nadomestnih volitvah.
V Carigrad je priplula angleška križarka s 4 angleškimi rušilci, istočasno pa je prišel v Smirno angleški rušilec »Malaja«. To je
srho^e sDrereti kern srhotč e P™ič' da * Turčiia dovolila tuji so nviere sprejeti, ker niso notcie | 1nrHi ri£1 nrirlo v mn^nl,trip.
izzvati suma, kakor da se postavljajo proti silam osi. Po kratkem priznanju Jugoslaviji, ki se ni pustila zavesti od zunanjega pritiska in ne od laskanja, zaključuje Gay-da svoj članek v tem smislu: Italija je najmočnejša balkanska sila, ki budno zasleduje politiko balkanskih držav. Italija priznava tež-
vojni ladji, da pride v močno utrjeno Smirno. V čast angleških gostov bodo v obeh mestih prirejene velike svečanosti.
Anglija je razdelila garantne kredite v višini 31.7 milijona funtov takole: Turčija je dobila 18, Poljska 8.13, Romunija 5,5 in Grčija 2.04 milijona funtov.
Zamude vlakov
postajajo že kar reden pojav. Zlasti imajo redno velikanske zamude brzovTaki, ki prihajajo iz Nemčije. Niti enourne niso več nobena redkost. Dostikrat se dogaja, da pride potnik s popoldanskim potnim vlakom iz Maribora prej v Zidani most ko potnik brzovlaka. Te zamude brzovlakov pomenijo za potujoče občinstvo silno izgubo na času, s tem pa tudi na denarju. Če mora carinski pregled trajati v Nemčiji tako dolgo, potem ni treba, da bi zaradi tega trpel potniški promet v Jugoslaviji. Nemci so znani po svojem organizacijskem talentu in kot narod reda ter bodo zato pač razumeli, da ne gre, da bi zamude njih vlakov delale nered v drugih državah.
Tudi na Gorenjskem so zamude vlakov na dnevnem redu, a ne samo zaradi tujih brzovlakov. Če so mogli naši vlaki še pred kratkim voziti natančno po voznem redu, morejo tudi sedaj. Zato naj se napravi zamudam vlakov konec!
četrtinska vožnja na festival slovenskih narodnih običajev
Za veliki festival slovenskih narodnih običajev, ki se bo vršil v okviru VIII. Mariborskega tedna v soboto dne 5. in v nedeljo dne 6. avgusta v Mariboru, je odobrila železniška uprava četrtinsko vožnjo za vse obiskovalce festivala z območja ljubljanske železniške direkcije. Obiskovalci festivala bodo uživali ugodnost četrtinske vožnj le na podlagi posebne legitimacije prirediteljev festivala. Te legitimacije, ki stanejo 2 dinarja, so interesentom od ponedeljka dne 31. julija, na razpolago v vseh poslovalnicah »Putnika« v Sloveniji in tudi pri vseh večjih občinah. Legitimacije bo po naročilu razpošiljala tudi neposredno Tujskopro-metna zveza »Putnik« v Mariboru (naročilom je priložiti 2 dinarja v znamkah in frankirano kuverto za odgovor). Ugodnost četrtinske vožnje za obisk festivala velja za do-potovanje v Maribor od 4. do 6 avgusta in za povratek iz Maribora od 5. do 7. avgusta. Vsa podrobnejša navodila za uporabo ugodnosti četrtinske vožnje so razvidna iz levitimaciie za festival.
Dubrovnik orez bencina
Čeprav imamo pri nas na papirju zagotovljeno, da nikdar ne sme zmanjkati bencina, se vendar prav pogosto pripeti, da je ta ali oni kraj v Jugoslaviji brez benci na. Posebno značilno pa je, da zmanjka bencina celo v največjih naših mestih, ki imajo odlične pro metne zveze. Zanimivo bi bilo tudi dognati, kakšni zadnji vzroki povzročajo to pomanjkanje... Se daj se poroča, da je brez bencina Dubrovnik. In to ravno sedaj, ko je tujska sezona na višku. Tujci, ki imajo avtomobile se zato sploh ne morejo voziti. Nejevolje je zato polno, tujski promet trpi in jasno je, da to tudi ni v korist ugledu naše države. Stavimo pa, da kljub vsem obveznostim onih, ki so dobili celo posebne privilegije, da bodo vedno skrbeli, da bo povsod vedno zadosti bencina, ne bo nihče poklical na odgovornost. Pri nas je sploh že prišlo iz mode, da bi se krivci poklicali na odgovornost.
Poljska zmanjšuje svoj izvoz v Jugoslavijo
Pred nekaj meseci so postajali trgovinski stiki s Poljsko živahnejši. Znatno je narastel poljski izvoz v Jugoslavijo in upravičeno je bilo upanje, da bo zaradi tega .tudi narastel naš izvoz na Poljsko, zlasti sadja in grozdja, kar bi zlasti prj letošnji bogati sadni letini zelo koristilo našim sadjarjem. V zadnjem času pa je poljski izvoz močno zastal. Deloma so to povzročile napete politične razmere na Poljskem in pospešeno njeno oboroževanje, ne v mali meri pa je vzrok zastoja poljske-
ga izvoza tudi v močnem dvigu poljskih terjatev proti nam, da pridejo zaradi tega poljski izvozniki šele po dolgem čakanju do svojih plačil.
Je pa še druga napaka, ki smo jo zakrivili, da je zastala trgovina s Poljsko. Ta napaka je, ker so bila trgovinska pogajanja s Poljsko odložena na jesen. Če se to ne bi zgodilo, bi mogli že letos izvoziti v Poljsko velike količine sadja in grozdja. Tako pa ni te mbžnosti, s tem pa tudi ni možnosti za nadaljnji uvoz iz Poljske.
Bolgarski sadni in po-
vrtninski trg
Letošnja letina marelic je izredno dobra. Na dan se .je izvozilo do 25 vagonov. Zaradi velikega povpraševanja‘so bile cene Čvrste in so se gibale med 725 do 845 levov za 100 kg, franko nakladalna postaja. Skoraj vse marelice so bile poslane v Nemči-
jo, samo neznaten del je šel v Češko-Moravske. Trgatev marelic pa še ni končana. V kratkem bo končana trgatev breskev, ki pa se izvažajo v manjši količini in je zato tudi njih cena manjša ter se giblje med 510 in 610 levov. Računa se, da se bo jagod izvozilo okoli 750 vagonov, od tega tri četrtine v Anglijo, ostanek pa v Nemčijo. Zarucli tako velikega izvoza je cena narasla in se plačuje tona jagod do 30 funtov. — Povečal se je tudi izvoz paradižnikov. Dosedaj se jili je izvozilo okoli 400 vagonov. Zelene paprike se izvozi na dan 2 do 3 vagone. Cona paprike se giblje med 400 do 420 levov za 1.00 kg. Pričakujejo, da se bo povečal tako dnevni izvoz paprike ko paradižnikov.
Naprodaj je 95 ha velik gozd ati pa les na panju takoj ali pozimi. Sečno dovoljenje je že izdano. Kje, pove Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Stanje	na	le
nespremenjeno
Možnosti za povečanje našega lesnega izvoza
Objavili smo že številke o našem lesnem izvozu v letošnjem prvem polletju. V primeri z lani se je letos naš lesni izvoz znatno povečal ter je narastel od 474.023 ton na 617.726 ton ali po vrednosti od 417 na 516 milijonov din. Seveda pa se ne sme pozabiti, da je bil v 1. 1938. naš izvoz lesa izredno nizek in da se je zato letos skoraj inoral dvigniti. Zato bi bilo tudi napačno, če bi biti z doseženim letošnjim rezultatom že zadovoljni, temveč je potrebno, da delamo naprej za povečanje našega lesnega izvoza, zlasti v neklirinške države, posebej še v Anglijo, ki danes nikakor ne zadovoljuje. A tudi v druge države moramo dvigniti svoj lesni izvoz in to je tudi dosegljivo, ker je potreba po lesu v večini držav znatna. Kakšen je položaj na sedanjem lesnem trgu v posameznih državah, o tem je objavil zadnji »Drvotržac« zanimiv pregled, ki ga v informacijo svojih bralcev tu deloma ponatiskujemo.
Uvodoma konstatira, da naš izvoz lesa v Anglijo nikakor ne zadovoljuje. Tako z angleške ko z naše strani pa se dela na to, da se ta izvoz dvigne. Ustanovljeni sta bili Jugoslovansko-augleški trgovinski zbornici v Beogradu ter v Londonu, toda s tem stvar še ni končana. Vse kaže, da se šele se daj začenja doba najbolj konkret nega dela za zboljšanje trgovinskih odnošajev z Anglijo, zlasti za po večanje našega lesnega izvoza v Anglijo. Tako je jugoslovanska sekcija londonske trgovinske zbornice ustanovila poseben odbor, ki naj prouči predloge za povečanje trgovine med Jugoslavijo in Anglijo. Gre za to, da se povečajo angleški nakupi pri nas, da bi mogli več kupiti v Angliji. Ker je les eden naših najvažnejših izvoznih predmetov, se omenjena sekcija zlasti bavi z vprašanjem našega lesnega izvoza v Anglijo. Za jesen pripravlja ta sekcija sestanek naših lesnih izvoznikov in angleških uvoznikov. Sestanek bo zadnje dni septembra.
Te dni je izdal finančni minister odlok, da ni treba našim izvozni kom več ponuditi 25% svojih de viz Narodni banki po nizkem urad nem tečaju, temveč po borznem tečaju. Ta odlok je za naš izvoz v neklirinške države največje važno sti, zlasti pa za izvoz v Anglijo Položaj naših izvoznikov se je s tem znatno zboljšal.
Pogajanja z Italijo
V Rimu so sedaj pogajanja naše in italijanske delegacije zaradi povečanja trgovine med obema državama. Naši lesni izvozni kon tingenti naj bi se po italijanski
želji podvojili. Povpraševanje po našem lesu je stalno živahno. V Italiji se občuti pomanjkanje na lesu, ker je možnost nabave lesa zelo skrčena. Država gradi mnogo, zlasti vojaške objekte, vojašni-e itd., dočim je zasebna gradbena delavnost mnogo manjša. Italija kupuje les pri nas in v Romuniji, dočim so ruske in avstrijske dobave slabe.
Odnošaji z Madžarsko
Dobri so naši odnošaji z Madžarsko. Med Madžarsko in Romunijo so precejšne težave. Predvsem zakadi težkoč v klirinškem plačevanju, drugič pa so tudi cene romunskega lesa previsoke. Madžarska je v aprilu in maju 1938 kupila od Romunije 8100 standardov, od nas 2200 standardov, letos v istih mesecih pa od Romunije 3700, od nas pa 4700 standardov. V začetku maja bi se morala začeti pogajanja z Madžarsko zaradi nove ureditve lesnega izvoza. Ta pogajanja pa so bila odgodena, ker je nastal na Madžarskem po priključitvi novih pokrajin nov položaj. Madžarska ima sedaj tudi sama precej gozdov in zato hoče počakati, da vidi, koliko svojih potreb more kriti sama. Poroča pa se, da bodo znašali kontingenti za naš les okoli 35 do 40 tisoč ton.
Lesni izvoz v Nemčijo
Kar se tiče našega poslovanja z Nemčijo, treba pripomniti, da veljajo od 1. t. m. nove cene. Prejšnja podlaga za cene ni bila tako ugodna kakor sedanja. Še naprej pa ostaja važen činitelj pasivni saldo Nemčije v kliringu.
Sicer pa je povpraševanje po rezanem blagu veliko. Les iz novo zasedenih krajev ne prihaja Nemčijo v pričakovanih količinah, ker imajo ti kraji precej velike lastne potrebe. Kar se tiče nem škega lesnega uvoza, je ta dosegel v prvih petih mesecih letošnjega leta 104.000 standardov, le za 1000 standardov manj ko lani. Računa se, da bo Nemčija letos sama pro-izvela 3,5 milijona standardov rezanega blaga, potrebuje ga pa 4,5 milijona. Morala bi torej uvoziti en milijon standardov lesa. Lani je Nemčija uvozila 463.000 standardov, letos pa bo uvozila največ pol milijona standardov. Manjkalo ji bo torej okoli pol milijona stan dardov lesa. Tak nedostatek bo morala pokriti z največjim varčevanjem in z opustitvijo raznih del.
Sredozemska tržišča
Kar se tiče sredozemskih držav, kaže Egipt znatno povečanje zani-
manja za les, zlasti zaradi številnih vojaških stavb. Tudi francoski Maroko, Tunis in Alžir kupujejo več ko v prejšnjem letu. Izvoz v Palestino se razvija dobro. Potrebno je le, da se more transfer nemoteno razvijati.
Tako izvoz mehkega kakor tudi trdega lesa izkazuje povečanje.
Poleg naših glavnih kupcev tudi druga tržišča niso brez važnosti za
naše blago, kakor to jasno doka-1 jena.
zuje tudi statistika. Mednarodni! lesni trgi so v znamenju manjših količin, ki jih kupujejo zapadne države. Po mesecih močnejšega uvoza teh držav so prišli meseci manjših prodaj v te države. Računa se, da so izvozne države prodale v I. polletju nad dva milijona, standardov lesa. Zato so žage posameznih izvoznih držav preskrbljene z naročili. Uvozne države pa imajo še nadalje potrebo po lesu. Govori se celo, da bo prišlo do mednarodnega pomanjkanja na lesu. Na ta način razni činitelji v posameznih uvoznih državah po svojem končnem učinku povzročajo, da nastaja nekaka stabilizacija cen, ki pa je seveda precej orne-
Obletošnii
„Celi iški r
Naloge in napori celjskega gospodarstva
Ves 'minuli teden je bilo v Celju življenje v znamenju letošnje velike prireditve zadruge »Celjska razstava«, ki ji gre priznanje' da resno skrbi za povZdigo domačega gospodarstva. S prirejanjem rednih razstav se Celje ne bo samo pridružilo Ljubljani in Mariboru kot važno razstavišče domačih izdelkov in zrcalo kulturnega delovanja, ne samo povečalo za nekaj dni svoj tujski promet, temveč bo imelo v svoji razstavi tudi revijo vseh panog gospodarstva in vseh potreb in zahtev, torej pregled, ki je bil celjskemu okrožju nujno potreben.
Celje kot eno najvažnejših slovenskih gospodarskih središč z veliko industrijo, živahnim trgovinskim in tujskim prometom, močno organiziranim denarništvom in kot izhodna točka za slovenski hmelj mora v Jugoslaviji doseči še izredne uspehe. Razumljivo pa je, da se v tako pestrem gospodarskem telesu le počasi izoblikuje smotrna organizacija. Z druge strani je bilo doslej tudi v Sloveniji in v ostali državi še zelo malo, premalo zanimanja za uspevanje tega predela naših najbolj rodovitnih in aktivnih ozemelj.
Vsemu temu kompleksu vprašanj je dala značilno podobo tudi letošnja celjska razstava, ki je bila slovesno otvorjena 29. julija. Razstava je pritegnila veliko število razstavljalcev, tako industrije kakor tudi obrta. Veliko zanimanje vzbuja tudi filatelistična razstava. Omeniti je treba udeležbo veletrgovin, ki so tu že nekdaj uspevale kot najbolj solid na podjetja. Med industrijo je v Celju čedalje važnejša opekarska industrija, dalje kemična, kovinska, največja pa je tovarna emajlirane posode. Kot samostojni del gospodarstva se uveljavlja lesno gospodarstvo, saj gre skozi Celje večina splavarskega prometa na vzhod in tja do Črnega morja.
Prometne potrebe Celja so zna-j ne v zvezi s splošno reorganizacijoi naših železnic in smo o njih že poročali. Naglasiti pa je treba, da potrebuje Celje ugodnejše zveze a Šmarjem in da ima kot tujskopro-metno križišče na poti do večina naših najvažnejših letovišč oziro< ma zdravilišč še posebno nalogo, da postane osišče slovenskega tuj-1 skega prometa.
Donavski banovini je dovoljeno posojilo 250 milijonov] dinarjev
Ministrski svet je v načelu odo-i bril donavski banovini, da morei najeti pri Drž. hipotekarni banki! investicijsko posojilo v višini 250 milijonov din. To posojilo se uporabi predvsem za popravo starih in za zgraditev novih cest. Ker jej finančni minister že sporočil ban-j ski upravi v Novem Sadu, da morej najeti to posojilo, bo to v kratkem! perfektuirano. Posojilo se bo izda-i jalo v obrokih po 50 milijonov din.! Vsako leto se bo napravilo okolil 120 do 150 km novih cest. Skupnoi bi se napravilo 750 km novih cest.! Banska uprava ima že izdelauej vse načrte za nove ceste.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske ban<»-vine z dne 2. avgusta objavlja:' Pravilnik o uporabljanju sredstev? sklada za podpiranje zadružništva — Spremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje določb zakona o odlikovancih reda Kara-djordjeve zvezde z meči — Pogoji za sprejemanje odraslih oseb v dr^ žavna okrevališča za otroke — Prodaja 100% izvozniških devia po borznem tečaju — Pojasnilo o pobiranju skupne banovinske trošarine na obuvala — Telefonski' promet med Jugoslavijo in Norveško.
Denarstva
501etnica prve slovenske regulativne hranilnice na štajerskem
Ze leta 1881. so hoteli narodnjaki v Celju ustanoviti slovensko hranilnico, toda šele leta 1889. se je ta namera uresničila, ko je namestništvo v Gradcu izdalo dovoljenje za ustanovitev Južnoštajerske hranilnice v Celju. Povod za ustanovitev hranilnice je dal jezikovni ukaz ministra Pražaka, da se morejo izvesti vknjižbe v zemljiško knjigo tudi v slovenščini. Nemške hranilnice so namreč tedaj v svoji zagrizenosti odbijale vse prošnje za posojila prosilcem, ki so priložili izvlečke iz zemljiških knjig v slovenskem jeziku. Nevarnost je zato bila, da ostane slovenski kmet brez hipotekarnega kredita in zato se je nova hranilnica morala ustanoviti. Med zaslužnimi možmi, ki so omogočili ustanovitev hranilnice, je treba zlasti omeniti odvetnika dr. Radeja, notarja Veršeca, dr. Dečka in inž. Mihaela Vošnjaka. Pri ustanovitvi hranilnice so sodelovali okrajni zastopi v Gornjem gradu, Ormožu, Šmarju pri Jelšah, Šoštanju, Sevnici in Vranskem. Na pritisk deželnega odbora pa je namestništvo odbilo, da bi smel sodelovati pri ustanovitvi tudi okrajni odbor v Ormožu, ker da je pre-oddaljen od Celja.
Nemški listi so bili od vsega začetka silno nasprotni novemu denarnemu zavodu, toda vsi njih napadi niso zavodu prav nič škodovali. Leta 1898. je imela Južnoštajerska hranilnica že prvi milijon goldinarjev hranilnih vlog. Ker so nato začeli nalagati v hranilnico tudi slovenski notarji denar mladoletnikov, enako tudi duhovščina cerkveni denar, se je hranilnica še bolj okrepila In postala eden prvih slovenskih denarnih zavodov. Odveč je govoriti o zaslugah hranilnice v teku njenega 501etnega obstoja za slovensko gospodarstvo.
Od ustanovitve pa do leta 1916., ko se je preselil v Švico, je bil predsednik Južnoštajerske hranilnice zaslužni vodja slovenskega zadružništva inž. Mihael Vošnjak. Pod njegovim vodstvom je dosegla hranilnica tudi svoje lepe uspehe. Nato je predsedoval hranilnici do leta 1929. dr. Juro Hrašovcc, prvi slovenski župan v Celju in edini še živeči član ustanovnega odbora hranilnice.
Vojna vihra ni zavodu mnogo škodovala in vojna posojila je mogel zavod odpisati brez večjih pre-tresljajev.
Ker so bili leta 1928. razpuščeni okrajni zastopi, ki so jamčili za hranilnico, je prevzela nato jamstvo mariborska oblastna samouprava, hranilnica pa je postala samostojna podružnica mariborske oblastne hranilnice in kasneje Hranilnice dravske banovine. Hranilnica je dosegla s tem velik napredek in njene hranilne vloge so narasle od 16. milijonov din v letu 1931. na 41 milijonov din. Po likvidaciji oblastnih samouprav je prevzela jamstvo za hranilnico dravska banovina in okrajni zastopi, ki so jamčili za hranilnico so dobili iz rezerv hranilnice 1 milijon 50.000 din. Tako se je spremenila Južnoštajerska hranilnica na vse zadnje v Hranilnico dravske banovine, podružnica Celje ter ohranila pri tem svojo samostojnost.
Od 1. 1928. predseduje upravnemu odboru hranilnice g. Fr. Na-tek, poštni ravnatelj v pok., ki je bil že od leta 1922. član upravnega odbora hranilnice.
Hranilnica dravske banovine podružnica v Celju je bila med prvimi zavodi ki je z lastnimi sredstvi premagala vse težave, ki so nastale po znani gospodarski in denarni krizi v 1. 1931. Kot prva je na celjskem trgu začela zopet dovoljevati posojila. To je seveda
ugodno vplivalo na njen nadaljnji razvoj in zato so se tudi hranilne vloge v njej hitro dvigale.
Južnoštajerska hranilnica je zelo mnogo storila za nastanek slovenske inteligence, kasneje pa je darovala mnogo tudi v druge socialne namene. S ponosom more gledati nazaj na svoje delo, kakor je tudi njena SOletnica v ponos vsemu slovenskemu gospodarstvu.
Beograjske banke so imele koncem junija okoli 700 milijonov din
gotovine. Kakor pa sedaj poroča »Jug. kurir«, se je v juliju gotovina v beograjskih bankah znatno povečala in znaša koncem julija že okoli 800 milijonov din. Imamo torej v deželi zadosti prostega domačega kapitala, samo ne znamo ga uporabljati ali bolje rečeno, ne znamo ustvariti takšnih pogojev, da bi se zasebna podjetnost povečala.
Novi generalni direktor Poštne hranilnice dr. Milenko Markovič je
prisegel in nastopi svojo službo dne 15. avgusta.
Slovaška narodna banka je izdala prve slovaške kovance. Zaenkrat je izdala le Skronske ko-
vance, ki imajo na eni strani slovaški grb, na drugi strani pa sliko Hlinke. Banka je izdala 5 milijonov teh kovancev.
Angleško-turška industrijska banska se ustanovi v Londonu. Brnika bo finansirala turška industrijska podjetja.
Proizvodnja zlata v Kanadi stalno raste. Leta 1913. je znašala le
803.000	unč, leta 1923. 1'2 milijona, leta 1933. že 2-9, leta 1935. 3 3, leta
1938.	4‘7 in lani že 4'8 milijona unč. Sedaj pa so bila odkrita v provinci Alberta nova ležišča zlata. Ljudi je zagrabila prava vročica za zlatom in na tisoče in tisoče ljudi je odhitelo v to provinco.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA"
Lesno tržišče
Tendenca je ostala nespremenjeno mlačna oziroma stalna, promet srednji. Cene so po večini ostale brez izprememb, razen pri hrastovim, ki kaže v zadnjem času nekoliko mlačnejšo tendenco i v prometu i v povpraševanju ter v cenah. Prav za prav so zadnji čas stalne oziroma trdne cene le za mehki les. Cena oglju je nekoliko popustila, za drva pa še ni nobene prave cene. Sicer so zadnje tedne nekateri kupci nekoliko višje plačevali, toda le za les oziroma rezano in tesano blago, ki ga trenutno ni bilo dovolj na zalogi, pa je vsako povišanje cen neutemeljeno in lahko zapelje mnoge producente k preveč riskiranim špekulacijam. Povprašuje se sedaj najbolj po mehkem rezanem in tesanem blagu v monte oziroma tudi tombante kvaliteti, ker gre tega blaga še največ v Nemčijo in nekaj tudi v Italijo.
Sezona v lesni kupčiji ni posebno zadovoljiva, ker naši lesni trgovci zahtevajo za svoje blago previsoke cene, ki jih inozemski kupci absolutno nočejo plačevati. Sicer je dokaj povpraševanj, ki pa so le bolj informativnega značaja in je le malo večjih zaključkov perfek-tuiranih v zadnjem času.
V juliju t. 1. je bilo na borzi prodano nekaj vagonov mecesno-vih plohov in desk, dalje borovih plohov, smrekovih kantinel, nekaj več vagonov mecesnovih desk-mo-ralov, poleg tega več vagonov smrekovih desk, hrastovih plohov, bukovih ševronov, tramov uso Tri-este, hrastovih friz v III. kvaliteti in nekaj vagonov hrastovih pragov.
žitno tržišče
Tendenca je še vedno stalna, promet neznaten, cene skorajda povsem brez izprememb pri ječmenu in ajdi, dočim je cena ovsu popustila za približno din 25'— pri 100 kg, in sicer tako pri ovsu bačke, kakor tudi sremske ter slavonske provenience, dalje pri rži (bački) za din 2'50, pri pšenici za din 2‘50 južnobanatske in gornje-bačke provenience, ter za din 9'50 pri 100 kg času primerno suhe koruze. Mlevski izdelki notirajo nespremenjeno po stalni tendenci. *
Deželni pridelki beležijo tudi brez izprememb, dočim se je pšenična slama pocenila za din 10'—, a seno vseh vrst, stisnjeno v vale ter egalizirano tudi za din 10'— pri 100 kg.
Efektno tržišče
Tendenca za delnice Narodne banke je še vedno trdna, prav tako za delnice TBD, dočim je za državne efekte nespremenjeno stalna. V juliju t. 1. je bilo zaključeno
50.000	din nominale vojne škode in 1.300 delnic Trbovelj, premogo-kopne družbe v skupni nominalni vrednosti din 260.000'—.
Delnice Narodne banke so noti-rale večji del na bazi 7.400 (denar) in 7.500 (blago), zadnji čas din 7.350—7.450, oziroma 7.300 do 7.400, medtem ko se je tečaj delnic TPD gibal veČjidel med 170 in 175'—, zadnji čas din 172'— za denar in 175'— za blago.
Tečaji državnih vrednostnih pa-
pirjev so le malenkostno variirali in koncem t. m. skorajda beležili na isti bazi, kakor v začetku julija 1939.
Devizno tržišče
V juliju t. 1. je bil na ljubljanski borzi dosežen skupni devizni promet din 44.676.450'29, kar znači v primeri z junijem t. 1. nazadovanje za približno 11 milijonov din. Pri tem pa je treba pripomniti, da je bil v juniju tako zelo velik promet zbog prodaje nemških mark, in sicer na en sam dan za nad 18 milijonov din. Nasprotno pa je devizni promet v primeri z julijem 1938. večji za skoro 24 milijonov
din in znaša skupni porast deviznih zaključkov v letošnjih sedmih mesecih blizu 100 milijonov dinarjev več, kakor pa je bilo v istem razdobju perfektuirano deviznih zaključkov leta 1938., kar je vsekakor razveseljiv pojav.
Od skupnega prometa v juliju
1939.	pa odpade samo na zaključke v devizi Berlin nad 24 in pol milijona dinarjev, a na zaključke v devizi London približno 20 milijonov dinarjev, ostanek pa na ostale de^ vize, t. j. Curih, New York, Solun, Praga, Trst, Pariz in Stockholm ter Amsterdam in Bruselj.
Valutnih zaključkov tudi v tem mesecu ni bilo!
Da se cu/e tudi druga plat zvona
Se enkrat seziiske takse bleiske občine
V našem listu št. 84 od 28. julija se neki trgovec, ki je prišel s svojo trgovino ali podružnico samo za par mesecev na Bled, pritožuje proti taksam, ki jih je blejska občina uvedla za trgovce, ki imajo trgovino na Bledu le za času sezone. Pritožuje se tudi radi tega. ker je ta taksa naložena samo se-zijskim trgovcem, ne pa tudi domačim. Menda se je pisec sam zavedel naivnosti, s katero se zaletava v občino, pa se zato ni podpisal. Pametnemu gospodarstveniku mora biti postopanje občine čisto jasno, povsem razumljivo. Tudi nadzorna oblast, na katero se pisec sklicuje in jo poziva, naj sezonsko takso odpravi, je smatrala postopanje občine za pravilno ter je zato to dajatev tudi potrdila.
Nemoralno bi pač bilo, če bi se omenjena taksa zahtevala tudi od stalnih domačih trgovcev. Ti so blejski občani in morajo itak nositi bremena občine v obliki raznih dajatev, ki niso ravno majhne. Tuj trgovec ali tudi netrgovec pa, ki bi prišel samo »polizat med« in to največkrat na račun domačih trgovcev, naj bi se dajatev opro-
stil! Kako bi to zgledalo, naj pisec sam pomisli.
Dalje se pisec radi omenjene takse čuti državljana druge vrste. Ne vem, ali je to zapisal iz zlobe ali iz nevednosti. Saj vendar ni tu nobene zveze ne z državljanstvom in ne s kako državno dajatvijo, pač pa gre samo za občinsko dajatev in bi bilo, če se držimo piščevega izražanja, tu govora kvečjemu o dveh vrstah občanov. Ker pa pisec najbrže ni blejski občan, ne more biti torej ne prve in ne druge vrste občan.
Glede takse naj še povemo, da se te lahko vsakdo oprosti, in sicer popolnoma. Ni mu namreč treba siliti na Bled, pa nihče ne bo zahteval od njega, naj plača takso. Če pa se mu zdi na Bledu tako sijajno, naj se pa za stalno tu naseli, pa bo tudi zanj ta taksa sama od sebe odpadla.
Na opazko o stalnih blejskih trgovcih z milijonskimi prometi pa nimamo odgovora, ker se bavimo kot trgovci samo z realnimi vprašanji, nikakor pa ne z bajkami, kamor ta spada.	D—an.
Tuji krediti delniških družbah
Po podatkih, ki so bili uradno pregledani, so imele tse naše delniške družbe 1. 1937. 6.568,3 milijona din kreditov. Od teh kreditov je dal tuji kapital 2.417,5 milijona din ali 36.8%, dočim je dal 4.150,8 milijona din domači kapitalni trg ali 64.26% vseh posojil. Na posamezne industrijske panoge se ti krediti razdeljujejo takole:
vei krediti od teh tuji industr. panoga v milijonih din gozdna	1.207,4	528,5
rudarska in topil-niška	736,7	304,0
cementna	510,5	214,0
strojno-kovinska 918,1	256,1
kemična	284,4	62,3
tekstilna	796,5	257,0
živilska	568,9	123,5
kmetijska	146,0	12,8
električna	485,2	408,4
druge industrije 941,6	193,9
skupno	6.568,3	2.417,5
Čeprav so ti podatki uradno pre-
gledani, vendar ne bi prevzeli zanje odgovornosti. Predvsem je nejasno, kako se definira v tej tabeli pojem domačega kapitala. Tako n. pr. imajo mnoge industrije velike kredite od naših domačih bank, od katerih pa so mnoge v tujih rokah. Dostikrat pa se označuje kot domači kapital tudi oni kapital, ki nikakor ni naš.
Samo na ta način je mogoče, da je po preje navedenih in »uradno pregledanih« podatkih samo ena tretjina kreditov v tekstilni industriji dana od tujega kapitala. Brez vseh statističnih podatkov je jasno, da to ne more držati.
Zato bi želeli, da bi se pri nas statistike objavljale tako, da bi javnost tudi vedela, kdo je to statistiko sestavil in po kakšnih načelih. Sicer se nam lahko pripeti, da bomo imeli vse polno statistik, a da nikoli ne bomo vedeli, katera je prava.
Zunanja trgovina
Lan sc bo smel v bodoče izvažati le proti predhodnemu dovoljenju devizne direkcije Narodne banke.
Letos smo začeli prvič izvažati boksit na Švedsko, dočim smo ga lani izvažali izključno samo v Nemčijo. Švedi so z našim boksitom zelo zadovoljni in je zato pri-i čakovati, da se bo izvoz boksita' na švedsko še povečal.
Francija se je začela zanimati za naše mesne izdelke ter nameravajo francoski trgovci nakupiti v Jugoslaviji večje količine mesnih konserv.
Avstrijske papirnice izvažajo ved-| no več papirja v balkanske države, še pred sedmimi leti je vladalo v1 avstrijskih papirnicah precejšnje! mrtvilo, danes pa delajo s polno! paro. Romunija uvaža iz Avstrijej samo določene vrste papirja, Gr-i čija, Jugoslavija in Bolgarska vse vrste, Madžarska pa samo rotacijski papir.	J
Bolgarska vlada pripravlja trgovinsko pogodbo z Egiptom. Iz Egipta bi uvažala zlasti riž in bombaž, dočim bi izvažala v Egipt svoje rude in deželne pridelke.
Grčija je v letu 1938. uvozila iz tujine-samo polovico stekla in steklenega blaga kakor v letu 1930. Poleg tega pa je lani izvozila (največ v Turčijo) še 1019 ton stekla.
V slovaškem gospodarskem ministrstvu se je ustanovil poseben oddelek za izvoz sadja in povrtnine v Nemčijo. Po dosedanjih cenitvah more Slovaška izvoziti 20 vagonov zgodnjega krompirja, 20 vagonov čebule, 300 do 500 vagonov kumar, 300 vagonov karfiol, 50 vagonov paradižnikov, 500 vagonov zelja, 50 vagonov češpelj, 200 vagonov grozdja in okoli 200 vagonov suhega sadja.
Trgovinsko ministrstvo v Pragi zbira na ukaz nemškega gospodarskega ministrstva podatke o čeških terjatvah proti Sovjetski Rusiji. Leta 1937. je Češkoslovaška izvozila v Rusijo blaga za 94 milijonov Kč, uvozila pa za 125, da je bila pasivna za 31 milijonov Kč. Leta 1938. pa je izvozila za 237'6 milijona Kč, uvozila pa za 102'2 milijona Kč in je bila torej aktivna za 135'4 milijona Kč.
Nemčija je zvišala madžarski uvozni kontingent za sadje od 10-5 na 14 milijonov mark. Od zvišanega kontingenta odpade na marelice 2 7 milijona, na suhe marelice 0 5 in na marmelado 025 milijona RM.
Nemška vlada je začela zidati v Poltzu pri Stettinu novo tovarno za sintetični bencin. Nova tovarna bo največja tovarna te vrste v Nemčiji.
Madžarska namerava v severnih krajih postaviti šest papirnic. Prva bo gotova papirnica, ki bo izdelovala rotacijski papir.
Francoska proizvodnja premoga je narasla od 4,3 milijona ton v maju na 4,6 milijona ton v juniju. Zlasti je narasla proizvodnja premoga, ki se potrebuje za topilnice. V prvem polletju 1938 je znašala francoska celotna proizvodnja črnega in rjavega premoga 23,69 milijona ton, v letošnjem pa 26,01 milijona ton.
Francoski uvoz iz Nemčije je v primeri z lanskim I. polletjem letos padel od 1844 na 1510 milijonov frankov, francoski izvoz v Nemčijo pa od 893 na 810 milijonov frankov.
Letošnja žitna letina se ceni v Franciji uradno na 75 milijonov metrskih stotov, po zasebnih podatkih pa bo dala celo 85 milijonov stotov. Ostanek stare zaloge se ceni uradno na 23, zasebno pa na 30 milijonov stotov, da bi imela letos Francija pri lastni potrošnji 72 milijonov stotov še 35 do 38 milijonov stotov za izvoz.
Škodovi zavodi nameravajo zgraditi v Siriji tovarno za papir.
Spremembe v madžarski zunanji trgovini
Koncem junija se je končalo madžarsko gospodarsko leto 1938./ 39. Skupna vrednost izvoza je znašala v tem letu 552,8 milijona pen-gov ter je za 1.1% večja v primeri s prejšnjim letom. Madžarska je mogla povečati izvoz svojih agrarnih proizvodov, dočim se je izvoz njenih industrijskih proizvodov zmanjšal. V glavnem se je povečal izvoz pšenice, stročnic, povrtnine, živine in živalskih proizvodov. Rastlinskih proizvodov je izvozila Madžarska za 178 milijonov, to je za 35.3 milijona pengov več ko predlani. Izvoz živali se je povečal za 3.6 milijona, predvsem svinj, dočim je izvoz goveje živine nazadoval.
Davčni svetovalec
Kreditne knjižice — Kolkovanje
g. j. v. v Lj.
Vprašanje; Trgovec je prodajal blago na kreditno knjižico v dobi od 1. 1. 19:% do 20. II. 1939, toda kreditne knjižice ni kolkoval. Po zapisniku finančne kontrole mora radi netaksiranja plačati 50kratno kazen od celotne prikrajšane takse, to je od zneska din 20—. Vendar nam posamezniki zatrjujejo, da osnova za kazen ne more biti taksa za obe leti, ampak le enoletna taksa s prišteto redno takso za dve leti. Sedaj si nisem na jasnem, koliko znaša taka kazen.
Odgovor: Pripomba 3. k tar. postavki 34 zakona o taksah jasno določa, da je globa za neplačano, nezadostno plačano ali nepred-pisno plačano takso iz te tarifne postavke petdesetkratni znesek neplačane ali nepredpisno ali ne zadostno plačane takse. V navedenem primeru znaša prikrajšana taksa za vsako leto din 10-—, skupno torej din 20-—. Osnovo za kazen tvori celotno prikrajšana taksa po din 20'—, torej 50 X 20 = din 1000’—. Pri tem ne igra nobene vloge okolnost, da gre samo za eno knjižico in da ni bila za vsako leto izstavljena posebna knjižica.
v	barva, plasira ta
Ze v 24 urah
itd. Skrobi ia avetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, saSi. monga tl lika demafe perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Setenbnrgova ni. 3 v- Teleton 8i 22-78.
Povračilo takse za tožbo na
upravno sodišče
Z. A. v D. L.
Vprašanje: Upravno sodišče je tožbi v davčni zadevi v celoti ugodilo. Ali ima stranka v tem primeru pravico, da zahteva povračilo takse, s katero je kolkovala tožbo?
Odgovor: Taksa je v tem primeru odškodnina za poslovanje u-pravnega sodišča na podlagi tožbe in se v nobenem primeru ne more povrniti. Delna povrnitev bi bila mogoča le, če bi taksirali tožbo z večjo takso, nego je bilo potreba. Za preveč ali pogrešno plačano takso bi morali zahtevati povračilo v 90 dneh, od dne, ko ste takso plačali. Zakon bi moral
Trnovskemu naraščaju!
v«
Lastno eksistenco si ustvarjam"
Tako si mora misliti vsak, kdor se je odločil za trgovski stan. Ze v tistem hipu, ko je še vajenec, si mora vedno klicati v spomin, da je vstopil kot vajenec v trgovino, da si ustvari lastno eksistenco. Ne zato, da bo enkrat le pomočnik s toliko in toliko mesečne plače, temveč da bo samostojen trgovec. Zato je potrebno, da je že vajenec delaven in da ima vedno odprte oči, da se čim več nauči, da si čim več nabere znanja. Ne zato, ker zahteva šef od njega, da se uči, temveč zaradi sebe, da bo enkrat samostojen, da si bo mogel ustvariti dobro eksistenco.
ge bolj pa mora misliti na to trgovski pomočnik. Njegovo obzorje je že širše, zato se mora tudi mnogo bolj zavedati, da si s svojim delom v trgovini ustvarja tudi sebi dobro eksistenco. Če bo dobro poznal blago, ki ga prodaja, bo
mogel tudi dobro nakupovati blago. Pri naknpu pa je glavni dobiček trgovca. Če bo znal dobro postreči strankam, potem bo tudi kot samostojni trgovec znal vedno privabiti stranke v svojo trgovino. Skratka, vse, kar se nauči v svoji vajenški in pomočniški dobi, mu bo olajšalo pot k osamosvojitvi.
Včasih preživlja pomočnik, še bolj pa vajenec, težke čase. Kdor se je res odločil za trgovski stan, tega te težave ne morejo preplašiti. Treba je pač stisniti zobe in delati naprej. Trgovina daje lepe nagrade za delo, toda samo tistemu, ki mnogo dela, ki je vedno pozoren. Ni trgovski stan za vsakogar! Kdor pa se vedno zaveda, da si ustvarja lastno eksistenco, ta bo premagal vse težave, ta se bo izučil kakor treba, ta bo tudi v resnici dober trgovec.
Praktiini
»Vašega moža se tiče«
Znano je, da se prebere le majhen del prospektov, ki jih razpošiljajo trgovci in fabrikanti svojim odjemalcem. Ljudje nimajo časa, poleg tega pa so prospektov in reklamnih pisem že naveličani, da jih sploh nočejo brati. Tako so dostikrat tudi najbolj učinkoviti in z največjo vestnostjo sestavljeni prospekti in letaki brez učinka.
. Na prebrisan način pa je znal neki trgovec vzbudili zanimanje za svojo reklamo. Na svoje tiskovine, ki jih je pošiljal gospodinjam, je z roko napisal in rdeče podčrtal besede: »Vašega moža se tiče!«
Jasno je, da je sedaj vsaka gospodinja to tiskovino prečitala. Kje je žena na svetu, ki ne bi hotela kaj slišati o svojem možu. Seveda pa mora biti takšno pismo tudi tako sestavljeno, da ne bo gospodinja preveč razočarana in da bo tiskovina vsaj do neke mere opravičevala pripombo: »Vašega moža se tiče!«
Neki trgovec je rešil to nalogo
izrečno določati, da se sme za uspešno tožbo na upravno sodišče zahtevati povračilo. Ker takega določila ni, povračilo ne morete zahtevati.
sijajno. Pisal je, da so gospodje dostikrat silno konservativni in da nočejo o kakšni novi stvari nič slišati. V trgovinah pa tudi ne znajo kupovati in bi vse nakupe najraje prepustili ženam. Zato vabi trgovec v svojem pismu gospodinjo, da si skupno z možem ogleda razstavo v njegovi trgovini.
Ce je mož tudi v resnici prišel v razstavo, ne vemo, pač pa vemo to, da je dotična gospodinja bila za vedno dobra odjemalka dotič-nega trgovca.
Vedno prečitajte, preden podpišete!
Tudi kadar se najbolj mudi, ne bi človek nikdar smel podpisati nekaj, česar ni prej prebral. To velja zlasti za šefe. Koliko škode so že imeli Šefi, ker so podpisali naročilnice, ne da bi jih prej pazljivo prečitali.
A ne le za šefe, tudi za pomočnike je to načelo važno. Če spiše pismo, naj ga ne nese šefu, če ga ni prej dobro prečital, in se prepričal, da gotovo v pismu ni nikakih napak. Takšna pisma bo šef ugodno sprejel, dočim ga bodo slabo ter pomanjkljivo sestavljena pisma spravila v največjo jezo.
Kadar kdo kaj podpiše, mora vedeti, kaj bo podpisal, ker drugače ni dober trgovec. Kdor vse
na slepo podpiše, more podpisati tudi lastno obsodbo. Zato ne podpisujte na slepo!
Pridobivanje kupcev v vročini
Neka tekstilna trgovina je v svoji izložbi pritrdila plakat približno te vsebine:
Danes je v kopališču na Savi 19°, zrak pa ima 31°. V tej vročini ni druge rešitve, kakor da se gre človek kopat. Seveda pa si morate nabaviti še prej plavalni kostim. Poglejte si naše in prepričali se boste, da je kopanje v njih res užitek!
Podobno bi mogli tudi prodajalci drugih predmetov uspešno opozoriti ljudi na svoje predmete.
Vročina! Pripekajoča žeja! Nič boljšega ko naši osvežujoči bonboni!
Podobnih primerov je vse polno. Vedno je treba izkoristiti vsako priliko, da se privabijo kupci.
V vročini in v mrazu se ljudje pred termometri ustavljajo. Mislite na to!
Zgovornost, ne pa klepetavost!
Prodajalec mora biti zgovoren. Kupcu mora hitro in točno razložiti prednosti blaga ter ga prepričati, da bo z nakupom ponujanega blaga napravil dobro kupčijo. Ka-
SloveniaTransport
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih nrah
Mednarodni transporti;
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspcdicijo na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno
kor pa je zgovornost za uspešnost prodajalca potrebna, tako pa bi bilo napačno, če bi se ta zgovornost spremenila v klepetavost. In klepetavost postane, kadar govori prodajalec o stvareh, ki nimajo s kupčijo prav nobene zveze in kadar se tičejo stvari, ki kupca sploh ne zanimajo. Je sicer mnogo kupcev, ki tudi sami radi klepetajo. Takšnemu je seveda treba do neke mere ustreči in če ni sicer posla v trgovini, tudi se vdati njih slabosti. Toda ne v preveliki meri, ker klepetavi ljudje' niso dobri kupci. Pa tudi to je treba upoštevati, da nekatere ljudi klepetavost zelo odbija. A tudi s časom je treba računati, ki se s klepetanjem izgubi. V trgovinah, kjer se mnogo klepeta, se ne delajo velike kupčije, ker skoraj za prodajanje ne preostaja časa. Zato zgovornost, ne pa klepetavost!
Nove knjige
Pravilnik za izvršenje uredbe o vojnih invalidih
V založbi zagrebške »Tipografije« je izšla celotna zbirka vseh predpisov o vojnih invalidih in drugih .vojnih, žrtvah. Knjiga vsebuje hašlednje pravilnike: 1, pravilnik za izvajanje uredbe o vojnih invalidih in drugih vojnih žrtvah, 2. pravilnik o pregledu oseb, zaščitenih po invalidski uredbi, ki objavlja tudi vse obrazce za zdravniška spričevala in druga invalidska potrdila, 3. pravilnik o zdravniški pomoči in izdajanju zdravil,
4. navodila za presojo pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov in
5. uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o vojnih invalidih in drugih vojnih žrtvah. Na 133 straneh so torej zbrana vsa določila glede vojnih invalidov. Cena broširane knjige je 15 din, vezane pa 20 din in se naroča pri »Tipografiji« v Zagrebu.
I. in II. zvezek Hauffovih, pravljic
Čeprav je naša prevodna literatura že precej bogata, pogrešamo še vedno mnogo znamenitih del svetovne literature. Med drugimi smo pogrešali tudi prevod Hauffovih pravljic, ki s svojo bogato in lepo fantazijo osvajajo vsakogar. Prevod Hauffovih pravljic je oskrbel g. Josip Osaiift in zasluži njegov prevod vse priznanje.
Prvi zvezek pravljic prinaša 12 pravljic, drugi pa 6. Prvi zvezek ima 241 strani, drugi pa 185. Vse pravljice je okusno ilustriral g. Slavko Pengov. Knjigo je založnica Jugoslovanska knjigarna bogato opremila, da bo v okras vsaki knjižnici.
Vsak zvezek velja vezan v celo-platno din 45’—. Knjigi prav toplo priporočamo.
Poročajte vedno o vseh važnejših dogodkih svojega kraja »Trgovskemu listu«!
Leopold Kerne:
Kdaj je reklama uspešna
(Vse pravice pridržane.)
Notranjost trgovskega lokala.
Kakor pazi soliden trgovec na vabljiv utis zunanjosti svoje trgovine, tako polaga važnost na celotno notranjost svojega lokala, zavedajoč se, da mora nuditi mnogo več, kakor obeta na zunaj. Ne samo praktična izraba prostora, tudi oblika in barva notranje opreme, razvrstitev in na-meščenje blaga, razsvetljava, ves inventar mora ugodno učinkovati na stranke, kar je ravno tako važno, kot dobra postrežba. Tople stene, smotrnost in red, enotna ubranost celotnega prostora, vseeno, če je velik ali majhen, dviga v kupovalcu občutek ugodja, ki ga priklepa na trgovino.
Vsa trgovina je izložba, po kateri se izprehajajo oči kupovalca in uživajo veselje nad gledanjem. Ustavljajo se na zanimivih predmetih, ogledujejo posebno blago z napisi in s cenami. Cesto jih šele razstavljeno blago opozori, da ga je treba kupiti. Temu namenu naj služijo tudi r«zIočni napisi na zaprtih predalih, ki služijo za pregled lr8ovcu in obenem v opozorilo stranki. Tudi označba cen, seveda v točnih, nezaokroženih številkah in vidni ceniki imajo v trgovini svoj pomen. Cesto precenjuje stranka kak predmet, cena pa ji pove, da je zanjo tudi ta predmet dosegljiv.
Za trgovca samega je važno, da je blago pregledano in pripravilo postavljeno, ker si s tem olajša trud med postrežbo in pri pregledu zaloge. Iskanje stvari po različnih predalih ali škatlah vpliva jako neugodno na čakajoče kupce. Vse stvari morajo biti nameščene po smotr-
nem načrtu, upoštevajoč ceno, velikost, kvaliteto ali kak drug red, ki si ga prodajalec lahko zapomni. Skrite stvari, na katere prodajalec lahko pozabi, so skoro obsojene, da postanejo v skladišču nerabne.
Stranke imajo rade, če je v lokalu nekoliko udobnosti. Prostora mora biti vsaj toliko, da ni nevarnosti, da bi se kdo kam zadel. Vhod naj bo udoben, ne preozek in prodajne mize naj ne stoje preblizu vhoda. Prav nesrečno je včasih postavljena blagajna, naravnost kupcu pred nos ali kakor v nekaterih lekarnah, kjer stoji, kakor kak poglaviten predmet sredi prodajne mize. Trgovec ne sme gledati pri tem na svojo udobnost in naj vidno blagajno postavi tako, da jo bo kupec opazil šele tedaj, ko se bo poslavljal od svojega denarja.
Ni težko opaziti, kako privlačni so lepo opremljeni trgovski prostori. Pri vsem pa se je držali zmernosti in ravnati se je po okusn odjemalcev. Preprosti, delavni ljudje ne ljubijo razkošnih lokalov. Podeželani imajo radi preprosto domačnost. Mesine luksuzne trgovine morajo biti bogatejše opremljene, da tudi s svojim sijajem učinkujejo na razvajenega kupca. Preveč razkošja pa škoduje ravno tako kot zanemarjenost, oboje nasprotuje zaupanju.
Samo osebni okus še ne zadostuje za dobro ureditev trgovine, ker je enostranski. Trgovec je v prvi vrsti usmerjen na zaslužek in ne more biti v vseh stvareh strokovnjak. Pri preureditvi lokala si bo poiskal praktičnega arhitekta, ki mu bo z načrti in nasveti pomagal rešiti težke naloge, ki jih stavi njegov lokal glede praktične in okusne ureditve inventarja, razsvetljave, kurjave, zračenja, vodovoda, izložbenega okna in drugih slučajnosti. Vsak lokal in tudi vsaka trgovska panoga ima svoje posebne zahteve, katerim se lahko ustreže samo z dobrim načrtom.
Zavojnina
Vedno večja važnost in pazljivost se posveča v novejšem času zavojnini. Le redkokdaj se lahko izdaja kako blago nezavito. Če pomislimo, koliko trpi odprlo blago zaradi vlage, prahu, otipavanja in kako nehigienično je, če obletavajo blago muhe in male živalice, bomo gotov« dali prednost blagu, ki se prodaja v zavitkih. Tehtanje in zavijanje lahko opravijo stroji v tovarni in trgovec bo dobival blago dobro zavito, da ga bo lahko izročal strankam.
Blago, ki je označeno s tovarniško znamko, se prodaja navadno v originalnih zavojih, škatlah, tubah, steklenicah, lončkih, etuijih. Poleg papirja, kartona, lesa in stekla se uporablja pločevina in umetna smola (bakeiit, galalit). Jako okusna je prozorna zavojnina, skozi katero se vidi vsebina. Jestvine so pogosto zavite v celofan, to je prozorna koža iz celuloze, ki se lepo sveti, je jako odporna in varuje vsebino pred bakterijami.
Namen ovojnine pa ni samo, da čuva blago pred poškodbami. Z mično zunanjostjo se lahko združijo ideje, ki vzbujajo pozornost kupca. Kupec, ki vidi lep zavojček, se hitro zanima tudi za blago, ki je v njem.
Smotrna zavojnina za označeno blago se mora po svoji zunanjosti vtisniti v spomin, prilegati se mora vsebini, po svoji posebnosti naj se loči od vseh drugih za-vojnin, v slogu naj kaže enotnost z drugimi reklamnimi sredstvi svoje tvrdke in naj bo primerna sodobnemu okusu. Mnoge tvrdke uporabljajo tako dobro in lepo za-vojnino, da jo kupec lahko uporablja za shranjevanje drugih stvari in se mu zdi škoda, da bi jo vrgel proč.
Zavojnina, ki je že vpeljana, se ne more brez škode izpreminjati; zato je treba blago že od začetka opremiti s takšno zavojnino, ki bo lahko obdržala trajno vabljivost.
(Dalje prihodnjič.)
Cenik
za izvozno zavarovanje valute
Veljaven od 1. do 15. avgusta.
V ceniku, ki smo ga objavili za prvo in drugo polovico julija (gl. št. 74. do 84. »Trg. lista«), so z novim cenikom za — avgust — nastopile sledeče spremembe:
33. paradižnik 200,
38. sveže sadje v zabojih (surove češplje itd.) 200,
38.a sveže češplje, razsuto 150,
40. jabolka v zabojih 350,
41. sveža jabolka, razsuto 300,
42. sveža jabolka, razsuto za porabo 250,
43. jabolka za industrijsko porabo 130,
43. a hruške sveže, razsuto 200, 43. b hruške sveže, v zabojih 300, 115. prašiči od 70 do 100 kg vsak 1000,
prašiči od 100 do 135 kg 1300, prašiči od 135 do 180 kg l^OO, prašiči nad to 1700,
118. mast q 1650,
122. a slanina, nasoljena 1550,
123 slanina sveža 1650,
149. race zaklane 1500,
150. kokoši zaklane 1450,
151. piščanci zaklani 1800.
(Vse ostale postavke oz. cene so nespremenjene.)
Pripombe: 1. Pri izdaji potrdil morajo pooblaščene banke zahtevati od izvoznikov pismeno izjavo, da bodo ves izkupiček za blago vnesli v državo.
2. Opozarja se, da je navesti na-
tanko vrsto blaga in količino ter se strogo držati (bankam) v ceniku navedenih cen, dalje navesti namembno državo. Pri lesnih predmetih treba navesti poleg kubičnih metrov tudi težo za m3.
3. Banke morajo obračunavati tujo valuto po srednjem borznem tečaju dotičnega dne, ko se izda potrdilo.
4. Carinarnica mora primerjati potrdilo oz. blago, oz. posebne se-znamke, če je v vagonu različno blago. Neskladnosti javi bančnemu in valutnemu oddelku, ne sme pa zadrževati pošiljk.
5. Potrdila o za v. valute veljajo en mesec, računano od dne izdaje do dne natovoritve blaga, kar se označi na tovornem listu. Ce se cene ta dan ne skladajo, se to javi oddelku ministrstva, pošiljke se pa ne smejo zadržati.
6. Bančnemu in valutnemu oddelku je vračati potrdila o zavarovanju valute samo, če so popolnoma ukoriščena. Deloma ukoriščena potrdila se vrnejo izvozniku.
7. Za ribe velja, da je treba za varovati samo vagonske pošiljke.
8. Pri govedu iz Južne Srbije se vzamejo 25% nižje cene.
9. Pri lesu iz Slovenije in iz Gorskega kotarja se vzamejo za 10% nižje cene, nego so navedene pri ustreznih številkah cenika.
Doma in posvetu
Nj. Vel. kralj Peter II. je v četrtek s sedmimi svojimi šolskimi tovariši obiskal Ljubljano, da razkaže svojim tovarišem lepoto mesta. Peljal jih je tudi na grad. Koder se je pokazal po ljubljanskih ulicah kralj, so ga ljudje navdušeno pozdravljali.
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta v spremstvu kneže-vičev Aleksandra in Nikole ter ministra dvora odpotovala iz Londona. Na postaji jima je skupina jugoslovanskih dijakov priredila navdušene ovacije.
Predsednik vlade Dragiša Cvet-
kovič se je pripeljal z brzovlakom iz Splita na Bled.
Za načelnika oddelka za trgo vino in industrijo pri banski upravi v Ljubljani je imenovan inšpektor te uprave Dragotin Trstenjak.
Za načelnika tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani je imenovan inž. Franc Rueh.
Minoritski samostan v Ptuju slavi v dneh od 5. do 7. avgusta svojo 700 letnico. Za udeležence slavnosti je dovoljena polovična voznina.
Škofjeloški planinski polk je na lep način proslavil 1. avgusta svojo slavo. Zastopniki oblasti in ljudstva so polku iskreno čestitali.
6. obrtniška razstava se odpre v nedeljo dne 6. avgusta v št. Vidu nad Ljubljano.
Poštno ministrstvo je prejelo dor'
sedaj od posojila 115 milijonov din,
ki ga je najelo pri Poštni hranilnici na podlagi posebne uredbe ministrskega sveta za izpopolnitev telefonske in brzojavne službe, 25 milijonov din. S tem zneskom se bosta postavili telefonski centrali v Osijeku in Skoplju. Sedaj pa zahteva poštno ministrstvo, da se mu izplača še ostalih 90 milijonov din, da more še letos izvršiti nekatere nujne nabave, ki so potrebne za zboljšanje telefonskega in telegrafskega prometa.
Nova avtomatična telefonska centrala v Beogradu, ki je instalirana na Senjaku, bo izročena v promet sredi tega meseca. Nova centrala ima 500 številk.
Neka finančna skupina, v kateri je zastopan tudi nemški kapital, raziskuje rudna ležišča na ozemlju med Valjevom, Krupnjem in Lju-bovijo. Preiskave so dokazale, da je tu mnogo svinčene, cinkove in bakrene rude. V bakreni riidi je tudi nekaj niklja.
Cena vrečam iz jute se je v naši državi v zadnjih treh mesecih dvignila za 100%. Ker je ostalo razmerje med prodajno in nabavno ceno pšenice isto, se pritožuje mlinska industrija, da gre zvišanje cen samo na njen račun. Zato zahteva, da se nekaj ukrene za pocenitev vreč ali pa da se začno izdelovati vreče iz nadomestnih tkanin iz naših domačih surovin.
Nemško gospodarsko ministrstvo je dovolilo na ime akontacije za zimske mesece za potrebe nemških turistov v Jugoslaviji nadaljnjih 3'2 milijona RM.
V Beograd pride posebna komisija iz Ceško-moravskega protektorata, da se dogovori o izvozu 100 vagonov masti in 50 vagonov svežega mesa v češko-moravsko.
Zaradi obmejnih incidentov, ki so jih zakrivili madžarski splavarji, je Romunija pretrgala trgovinska pogajanja z Madžarsko. Ker pa so bili med tem incidenti mirno poravnani, so se trgovinska pogajanja zopet obnovila.
Pariški »Matin« poroča, da je zaradi zadnjih povodnji Rena zopet prestopila bregove in poplavila tudi nekatere dele Siegfriedove črte. Poveljstvo utrdb je zato odredilo, da se utrdbe v teh delih razderejo in zgrade nove. Baje je bilo tudi 30 podjetnikov aretira-
Lipski	iesenski
I1939 I
Začetek 27. avgusta a a intaitni zaitopniki:
Ing. G. Tonnies, Ljubljana, brstu a
Telefon
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
Zvaničnl biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova ulica br. 33 / I.
27-62
Josip Bezjak, Maribor,
Gosposka ul. 25, Tel. 20-97
Ustanovljeno 1850
Zaloga wh vrat stekla, porcelana in keramike. Stavbno In umetno ste-klantvo. Specialna zaloga in okvirjanje slik
IULII KLEIN
LJUBLJANA
Wolfova ulica štev. 4
Telefon 33-80
Pred 300 leti
se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
P^udiz^drave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto drage pijete Rogaško slatino!
nih, ker da so preveč površno delali utrdbe. Podjetniki pa odklanjajo vsako odgovornost, ker da so morali delati tako hitro, da se beton sploh ni mogel posušiti.
Francoske trgovinske zbornice so ugotovile, da je v nekaterih trgovinskih in industrijskih strokah tujcev od 10 do 20%. Zato zahtevajo zbornice, da se tuji trgovci in industrijci strože kontrolirajo.
Češko-moravski protektorat dobi svojo vojsko, ki pa bo štela samo 280 oficirjev in 7000 mož. Vrhovni poveljnik te vojske bo predsednik protektorata Hacha. Poveljnik pa bo generalni inšpektor, ki bo imel svoj sedež v Pragi. Inšpektorji bodo v Brnu, Pragi in Kraljevem Gradcu. Vojaki in oficirji morajo biti češke narodnosti.
Posebna vladna anketa je ugotovila, da je na Moravskem 250.000 hektarov neizkoriščene zemlje, od katere je 60.000 ha ugodnih za sadjerejo. Vlada je zato sklenila, da bo sistematično pospeševala sadjerejo, zlasti zato, ker je Posedaj Praga kupovala sadje večinoma na Slovaškem.
Angleško-poljski sporazum o jamstvih sta podpisala poljski veleposlanik v Londonu in angleški minister za čezmorsko trgovino Hudson. Anglija nudi Poljski jamstvo za nabavo blaga v Angliji v višini 8,163.300 funtov. To posojilo se bo obrestovalo po 5% in jamči za obresti angleško trgovinsko ministrstvo. Posojilo se bo amortiziralo v 16 letih.
Vest nekaterih listov o zopetnem čiščenju v rdeči armadi se je izkazala kot neresnična.
Zaradi vročine je nastala v alžirski luki velika eksplozija, zaradi katere je bilo ubitih 17 ljudi. Materialna škoda se ceni na 20 milijonov frankov.
Demokratski poslanci v U. S. A. so imeli sejo, na kateri so razpravljali o Rooseveltovih gospodarskih in finančnih načrtih. Na koncu so sprejeli sklep, s katerim se izrekajo za Rooseveltove načrte.
Mehiška vlada, ki še ni priznala vlade generala Franca, razpolaga s 50 milijoni pezet, ki jih je poslala v Mehiko republikanska vlada. Sedaj se poroča, da namerava mehiška vlada s tem denarjem naseliti španske begunce v Mehiki in jim dati potrebno zemljo.
Sobota, 5. avgusta: 12.00: Plošče!
— 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura — 17.50:j Pregled sporeda — 18.00: Prenos promenadnega koncerta iz Roga-j ške Slatine (dirigent Anton Nefat)’
— 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila — 19.40:, Nac. ura — 20.00: O zunanji poli-j tiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30:; Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine (dirigent Anton Nefat) — 22.00: Napovedi, poročila1
— 22.15: Fantje na vasi — Konec ob 23. uri.
Nedelja 6. avgusta. 8.00: Plošče
— 8.45: Napovedi in poročila — 9.00: Prenos iz Ptuja: Reportaža; sporeda udeležencev slovesnosti ob priliki 7001etnice minoritskega samostana v Ptuju — 10.30: Prenos iz Rogaške Slatine: Jubilejni koncert pevskega društva »Sloga«; sodeluje 23 slovenskih pevskih društev z moškimi in mešanimi zbori
— 12.30: Plošče po željah — 13.00: Napovpdi — 13.20: Duet harmonik (Brata Goloba) — 15.00: Pevski nastop ptujskega in ljutomerskega pevskega okrožja pod vodstvom prosv. inšp. Marka Bajuka — 17.00: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Neffat — 18.30: Plošče — 19.00: Napovedi in poročila — 19.30: Citraški trio »Vesna«
— 19.40: Spomini Save Tekelike — 20.00:	Citraški trio »Vesna« — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Neffat — 21.30: Balalajke (plošče) — 22.00: Napovedi in poročila — 22.15: Kmečki trio.
Ponedeljek 7. avgusta. 12.00: Mojstri harmonike (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Klavirski koncert (dr. Danilo Švara) — 14.00: Napovedi — 19.00: Poročila — 19.30: Zanimivosti — 19.40: Nac. ura: Jovan Sker-lič, nacionalni javni delavec — 20.00: Liszt: Ogrska rapsodija No. 2 (plošče) — 20.10: Mesečni slovstveni pregled (prof. France Vodnik)
— 20.30: Plošče — 21.00: Prenos iz Luzerna: Sinfonični koncert v okviru mednarodnega glasbenega festivala — Vmes okoli 22.00: Na-, povedi, poročila.
Brez posebnega obvestila
Za vedno nas je zapustil naš preljubi očka In opapa, gospod
LUDOVIK ČERNE
zlatar in meiian ljubljanski
K večnemu počitku ga spremimo v petek, dne 4. t. m. ob 5. url popoldne iz mrtvaške veže, Slajmerjeva ulica (Leoni-šče), na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 5. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih.
LJUBLJANA dne 4. avgusta 1939.
Globoko žalujoče rodbine: terne, Magolli, Baloh, Hren, Ribnikar
Prvovrstne svetovno znane proizvode tovarne „M AREIrH0 (MILAN O- IT ALIJA) elektromotorje, ventilatorje najrazličnejših vrst, vodne črpalke itd. Vam dobavi in instalira
Mihelčič Ivan, elektrotehnično podjetje Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1 - telefon 27-04
Izvršuje vsakovrstne električne instalacije in napeljave za luč, moč, signale itd. Popravlja vsa v stroko spadajoča dela. Zahtevajte prospekte in reference! Zahtevajte in uporabljajte proizvode tovarne „MABELLI 1
R. Z. Z NEOM. Z.
Ljubljana, MikloSifeva cesta St. 6. v lastni palači
obrestuie hranilne vloge nalugodneie
Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak las razpoložljive, obrestuje po 47«, proti odpovedi do 57«
A. Šarabon
LJUBLJANA
Uvoz kolonijolne robe
Veletrgovino » ipeterijo
Velepražarna za kavo
Milni za diiave
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št 26-66 Ustanovljeno leta 1886
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
d. z o. z. LJUBLJANA
Tyrieva cesta 33
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr, z o. zav. n
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, o d j e m a 1 n e knjižice, risalne bloke itd.
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1—2%!! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte
RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC
vvv
Usteča x rdečimi srci,
našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivftn Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.