URN_NBN_SI_DOC-B4Q3IPBM
£P o r o č i l a i n a u p i s h i OB OSMEM ZVEZKU SLOVENSKE BIBLIOGRAFIJE O dkar je Slebingerjeva Sloven ska bibliografija za 1. 1907—1912 zaikiljuči.la nepretrgano vrsto biblio grafskih obračunov o slovrmsikem tisku, ikii ji/h je tza dobo od 1868 da lje izdajala v svojih rednih ipubli- ikaoijah Slovanska Maitikia. je nasta la v nalši maciioiniailm bibliografiji dolga vrzel. Voč kot tri desetletja trajajočo .zasta'lost je prekinila no va serija bibliografskih pregledov, ki ijo je .leta 1948 začela izdaj« ti Na,rodln n iin univerzitetna (knjižnica v Ljubljani, a zalaga jo Držarvna založba Slovenilje. S šesta vflranjem 'teh preglodbv ije bibliografski od delek naše osireidn ie knijiižnice pre vzel naloro, obdelati celotno slo vensko 'knjižno prodmkoiijo no drugi svetovni volni. Pirvi zrezek iprikn- zuje periodika im knjige iiz let 1945 do 1947, nadailjinji zvraki ziaijetmajo v iposaimezniih inadledmlivh lef"h W ln- na dela. Pred nedavnim izšli VIII. letnik obravnava izdanja iz leta 1954. tako da je z nijihn zialkilljučen razvid 'slovenske tiislkane besede v prvem desetiletlju d o osvoboditvi. Zveziki me kažejo vseskoz enotne podobe, marveč so avtorji biblio grafije skiusailii s nostolnnimrvi srnre- membaimii povečaiti mreno ip-negled- nost m uporabnost. V prvih treh zwzikih ie eradirvo razvrščeno pn decvmmlTli Mlnsifiknciiri. fzvzemši ne.riodiika in muziilko’lliiie. kil w nre- i'ine abecedno v mosebnih ndde’lkih. Od četrt*sra zvezka dflillie ie silavnii poni* publika e ir razporejen po abe cedi avtorskih imen oziroma naslo vov. dodani siisterna tslkii presrled tv okraiKamem nomten) n i irreren ,no deciTnalW Idasifiikaeiri. Periodične Txulbl'ikari ie in m uzikalne so irioirrisn- ne ko nrer v samobitnimilr od- doTkih; posebej so zabeležena tudi dela silovenslkiih avtorjev v drugih ieziikih, tiskano izven LR Slovenije. Najpomembnejšo izmed sprememb 'je uvedel peti letnilk (aa 1951) s tam. da je vsebino, razširil z biblio grafijo člamlkov iin leposlovja v ča sopisju iin zlboinni.kih. Avtorji naših sedam jih bibliograf skih letopisov so deloma prevzeli metodo, ki jo je uiporabl'ja,1 in raz vid do splošno priznamo vrširne Jan ko šlchiimger, v marsičem pa so kire- nillli 'ma nova 'potia. Že Slebinger je mtpoištevnl tudii gradivo, priobčeno v časopisju in zborniikih: popis teh objav je uvr ščal v sitiroikovnc f-ikiroine knjižnega iprogloda,, ocene pa je naivajail kar ipiri iposa.mezmih knjigah. V lorijiž- nom potpisu je bi! rad do podrmb- ■nositr maltiančen. Imemske z,načnice je vkil jiučetval v popis, ta'ko da av- torsikiib imen mi (ponavljal. sicer pa se je ipri p,rep iisrt podaitlkov zvesto držal pmedlloge. Sestaviljavci bibliografije našega povotjnega 'tfclka so za sezmam pri spevkov v iperiod'ikilr iin zbornikih določilli saimosiojen del zveizlka, le ooene in pomočila navajaijo po iprejšnrem nočinm pri posameznih (knjižnih enotah. S Šileblinigcrjeviimi ina&dli v 'popiisovallni tehniki sogla šajo v tem. da (natanko naštevajo ipodatlke. na osnovii ikaiterih mommo vsako bibliografsko enoto istoveititi. Posebej 'še je omeiniti. da jem,lije jo v ,pošto v vse dele innpresismma. tako da je frikamn pritegnijena. v poipis tiudi ta'krat, kadar je imenovana zailožba: le nodatke beležijo načel no v zaiporeidljiu krn j — z alož.bn ozi roma iadajatalij (ali itednmtelj — za ložba) — tiskarna — letnica izdaje (iimipressum s stalnim zaiporedijem 74
RkJQdWJsaXNoZXIy