,[| SO 2 veliko f glasovali za (y stavko L- delavci v vseh Ge. rs tovarnah so odgla-k°' ako ne dobe fe* Pri mezdi. Za je lSJ7Van'h 70,853 glasov, (t o,' ^ 97 tovarnah je »8e ;000 delavcev, toda je udeležilo le ka_ 1Vei Pri ru ' tudi thl'yslei- korpora- ^st večino odg'a. v slični zahtevi. J l2^poslujejo v 22 to-l,3°00 delavcev. ! \ ;^bra bodo o sjičnem lot078pOVali delavci pri I katerih je do K . i ,J'e avtnih delavca , zdaJ dovoljenje od % , sklica'-o stavko,] l',žbe ne bodo po-' ^^30% zvišanja, j ^ begunce 'Vj 'smo Prejeli %be za odPomoč juncem: Msgr. Vi- Zupnik fare Marije1 *Oo narfl je poslal' v če-j fyjj^na darovalcev ■ 6: J Pozneje. Dalje so ^Uo Van $10> ne" Vl,'11 John Gričar iz ! S ■,ch- $1. VVJ!U v3em skupaj za' S r Hrove v odpomoč %6VeŽem- Priporoča-1 ' da bi pomagali po1 ferohio grajen . od°rAka se Poroča, da ?,meriške plinske % French Robinson, ? C*St Ohio Gas Co. So le°tmenj'ena plinska t0 onemu, ki naj-X • letu za razvoj hi^e. |v tv n Se je izkazal te-Ptfjj vodstvu plin-Pi inds tem, da je omo-Ustl'iji dobavo do-t^Orj,!6 lahk° vršila za- Vkcijo. Vns°n r znan sirom J'in, °vnjak v plinski yXst °xbenem tudi pri. \ je Njegov doprinos v sPlošno priznan. kandidat: ;Cernerja ft & -- General Carl meriške \ v Evropi, bo mor- J\SVernerski kandL ke stranke, v '^JV?,eneral se naha , slovenskih %VI^^KIM DAROM C* na ^»kla^tek zjutraj je niunicije si-J!' ki je zahtevala >tnih žrtev. Naj, vIsV ' "jimi tudi več! S° Vozili na ladje V> 'n naboje, da jih', in potopijo,! '.\?7strelba. Muni-' pod nadzor-! '^nj, arrnade na pol-4 Pod Yokohamo. 0 pokojnem pionirju John Zulichu I Kakor smo že včeraj nakrat-ko poročali je zopet odšel eden naših pionirjev v večnost in sicer splošno poznani in spoštovani rojak John Zulich. Nad 34 let je delal med rojaki s svojo zavarovalninsko a gen turo in zemljiško kupčijo. Bil je neizrečeno dobrega srca in vsakemu je storil uslugo, če je bilo to le v njegovi moči. Eden glavnih nacijev je ušel kazni s tem, da se je obesil I i Razne drobne novice iz Vlada b@ sklicala na posvet unijo in stavbenike radi mezdne lestve Clevelanda in pa ; te okolice t Visoka kupčija— Schottovi interesi iz Cincin-natija so kupili clevelandsko tovarno Pneumatic Tool Co. Kupna vsota je $4,150,000. Kupčija bo veljavna, čim kupec pregleda in odobri knjige firme. Euclid Rifle Club— Vsi člani Euclid Rifle kluba so prošeni, da se nocoj ob osmih zberejo pri sobratu Tonetu Baragi na Waterloo Rd., odkoder se gredo skupno poslovit od pokojnega sočlana John Zulicha. Nevednosti registracije— Vplivni odbor, ki je začel preiskovati sleparske registracije v 31. vardi, je raztegnil preiskovanje še na druge varde in sicer: 4, 5, 11, 12, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 24, 25, 26, 30, 32 in 33. Srebrni jubilej— V nedeljo 28. oktobra bosta praznovala 25-letnico srečnega zakonskega življenja poznana rojaka Mr. in Mrs. Mike Pote-pan v Ravenna, Ohio. Prijatelji jima želijo, da bi v zdravju in zadovoljnosti dočakala še zlati jubilej. Poroka— Mr. in Mrs. Louis Koželj, 15219 Holmes Ave. naznanjata, da se bo v soboto zjutraj ob 8;30 poročila v cerkyi Marije Vnebovzete njiju hčerka Ann Mary z Mr. Vincentom Champa, sinom Mr. in Mrs. John Champa, 447 E. 156. St. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Jože pozdravija— Naš žastopnik Jože Grdina je bil nekaj dni tega tedna v Chicagu, kjer je nabiral nove naročnike za Ameriško Domovino. V dveh dneh nam je poslal kar 21 novih iz Chicaga. Od tam bo šel pa na delo v Waukegan. Naroča naj lepše pozdrave sorodnikom in prijateljem, ker nima časa, da bi se j4"m sam oglasil. 27. obletnica smrti— V nedeljo ob 11:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Modica v spomin 27. obletnice njegove smrti. V ubožnici— V ubožici v Paiesville, O. se nahaja rojak Matija Petkovšek, doma od sv. Treh Kraljev pri Logatcu. Zadjič je delal pri Babičevih v Madison, O. Sirot-ni rojak bo prav vesel, če ga ob priliki znanci obiščejo, ker nima nikogar svojega tukaj. Frigidaire naprodaj— Frigidaire ledenice, na katere so na'še gospodinje tako željno čakale, se že lahko dobe. Tako poroča Jerry Bohinc, 819 E. 185. St., pri katerem si to novo ledenico ogledate in tudi kupite. * Zemljiški davki— V okraju Cuyahoga bo drugo leto zmanjšana davčna vrednost na posestvih in sicer 10 centov na vsakih $1,000. Posameznikom se to sicer ne bo bog-vekaj poznalo, toda okraj bo pa le dobil za $248,557 manj davkov. Za oskrbo peči— Vodstvo župnije sv. Vida nujno potrebuje moškega, ki bi skrbel za grelne peči za cerkev. Zglasi naj se v župnišču za na-daljne informacije. -i0-- SPOMNITE SE NAŠIH BEGUNCEV , V TUJINI S KAKIM DAItOIU! Cleveland, O. — Vladni zastopnik delavskega odbora bo poklical prihodnji teden na po. svet zastopnike stavbenikov in unije, da se določi plačilna lestvica stavbinskim delavcem. Philip Fusco, lokalni zastopnik odbora trdi, da mnogj podjetniki' plačujejo zdaj mnogo nad dovoljeno mezdo, kar zelo zadržuje gradnjo hiš. Fusco je rekel, da bo na tem sestanku posvaril take stavbenike, ki plačujejo nad dovoljeno mezdo. Ako ne bodo hoteli v bo- doče sodelovati jn "držati linije" v plačilni lestvici, bo vlada proti njim nastopila. To so zla- \ sti taki stavbeniki, ki so prišli v te kraje tekom vojne in ki se ne ozirajo na vladne odredbe, kadar skušajo najemati delavce. Da jih izvabijo od drugod, jim ponujajo večjo mezdo. Tako plačujejo navadnim delavcem do $1.50 na uro, dasi je dovoljeno samo $1.12i/,. Strokovno izuče-nim delavcem plačujejo do $2 na uro, dasi je od. vlade določena plača $1.65 na 'uro. Industrija je klicana na boj proti unijskim raketirjem Pokojni John Zulich je bil rojen 22. aprila 1884 v vasi Ošterc, fara sv. Križ pri Kostanjevici. V Ameriko je dospel leta 1902. Najprej je delal v jeklarni, potem je delal pa mizarska dela do leta 1911, ko se je podal v real estate in zavarovalnino. Več let je bil predsednik društva sv. Vida št. 25 KSKJ, potem je pa prestopil k društvu sv. Jožefa št. 169. Od leta 1920 do 1934 je bil član gl. odbora K. S. K. J. Bil je član tudi društva Slovenec št. 1 SDZ, kamor je prestopil od društva sv. Barbare. Bil je delničar treh narodnih domov ter vedno naklonjen verskim in narodnim ustanovam, katere je vedno podpiral po svo-Ijih močeh. ! Tukaj zapušča žalujočo sopro.' go Frances roj. Kenik, doma iz Podgore pri Vrhniki po domače Jurjeva in tri hčere: Frances,1 Josephine poroč. Louis Grdina, I Jennie poročena Jerry Bohinc, ' brata Josipa, 5 vnukov, v stari domovini pa eno sestro, i Pogreb blagega pokojnika bo I v pondeljek zjutraj ob 9:30 v , cerkev Marije Vnebovzete iz že-: | letovega pogrebnega zavoda na ! 152. cesti pod vodstvom A. Gr- \ | riina in Sinovi in na pokopali-1 I šče Kalvarijo v družinsko grob- j , nico. Naj mirno počiva v ame-,lišlti zemlji, naj mu bo ohranjen ' blag spomin, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. -o- Senat bo preiskal nevednosti s živili Washington. — Senat je uka-| zal preiskavo nerednosti s živili , v Pearl Harbor ju. Za pričo bo 'poklican mornariški tajnik For-restal in več mornariških častnikov. Obtožnica je naperjena proti poveljniku Laurence Blod-gett, ki je prejel, 1,441 funtov I mesa in 520 funtov sladkorja iz 1 mornariške zaloge za moštvo, pa j je vse porabil zase. | Poveljnik je bil že pred voja-jško sodnijo, pa je bil oproščen, | kar je zelo ostro kritiziral sam j admiral Nimitz. ! -O- | Češka vlada je vzela industrijo v roke • j London. — Radio iz Prage po. j roča, da je vlada ukazala prevze. 2 ti vse glavne industrije in pa i' banke. Tako je vlada zasegla vse rudnike, pivovarne in izdelo. valnice čokolade. J -o- slovenski izgnanci so si rešili le golo življe-nje. pomagajmo jim! j Clevelandske industrije, ki so včlanjene pri Zvezi cleveland-| skih industrij, so bile v posebni ' okrožnici vabljene, naj se pridružijo Fred Crawfordu, pred-I sedniku Thompson Products v borbi proti dominaciji raznih ( unij, da se pribori oziroma ohra. j ni delavcu osebna svoboda, i Noben delodajalec in noben ; delavec ne sme dovoliti kaki uni-| ji, da bi teptala njegovo ustavno i pravico, kot se je to skušalo doseči od strani vladnega delavske, ga odbora pri Thompson Products, govori okrožnica. , -o-- Mornarica bo imela v Cleveland« stalno bazo Washington. — Mornariško poveljstvo je zdaj odločilo, da bo v Clevelandu stalna baza in sicer bo tukaj 80 modernih težkih bombnikov in bojnih letal. Za to bo potrebno moštvo 350 oseb. Obenem se bo tukaj stalno vežbalo 240 rezervnih pilotov za mornarico in marine. Za nosilca letal bodo najbrže porabili nekdanjo jezersko ladjo Seandbee, ki je bila tekom vojne predelana za treniranje mornarjev in ima zdaj ime Wolverine. .!-o- Ameriško pivo ne gre na Filipine i Manila — Filipinska vlada je prepovedala uvažati pivo in sladkor iz Zed. držav. Za druge predmete, kot cigarete in žganje je pa vlada določila maksimalne cene. __-o- daj brat. daj sestra. spomni se beguncev s kakim dolarjem _ Srečni ata! Des Moines, la. — Luis Carrizales zopet ziblje. To • se pravi, postal je srečni ata zali deklici, ki mu jo je povila njegova žena, stara 21 let. On sam je pa že star 86, pa še vedno čvrst možak, kot sam trdi. Luis je indijanske in španske krvi, pa je ostal poln mladeniške čilosti vsled tega, ker seka drva in pa da vsak dan telovadi. '' 4 T AFT' JE OSTRO NAPADEL AKCIJO OPA. Washington. — Senator Taft ii. Ohio je ostro napadel postopanje OPA. Očital je direktorju Bowlesu, da vse postopanje OPA ni drugega kot pokazati narodu, da je vsak trgovec slepar, če ne dokaže' drugače. Taft je rekel, da je absolutno neameriško poslati 200 000 preiskovalcev po trgovinah, kjer vohunijo za cenami. Direktor Bowles je trdil, da ti preiskovalci ne vohunijo, ampak hočejo camo preprečiti navijanje cen. -o- Japonski admiral jemlje nase napad na Pearl Harbor Tokio. — Admiral Osami Nagano, star 65 let, jemlje popolnoma nase napad na Pearl Harbor. On da je ukazal napad in to po vroči debati med vodilnimi admirali, ki so smatrali napad za nevarno podvzetje. Nagano pravi, da bi morala biti dana Zed. državam pol ure pred tem napadom napoved vojne, toda je bila zadržana. Admiral je izjavil, da pričakuje za to kazen kot vojni zločinec. Dr. Robert Ley, imenovan nacij št. 4, vodja nemške delavske fronte v Hitlerjevi vladi, ni hotel čakati na. sodno obravnavo. Wiesbaden, 26. okt. — Dr. Robert Ley, star 55 let, bru-j talni Hitlerjev valpet, se je sinoči obesil v zaporih v Nuern-bergu, kjer je z drugimi naeiji čakal na sodno obravnavo kot vojni zločinec. Na listini zaveznikov je bil zapisan kot vojni zločinec št. 4 med 24 naciji. Vojaška straža gre mimo celice vsakih 30 sekund. Petkrat je šel vojak mimo celice in vsako, krat je videl Levy-eve noge Petič je postal vojak pa pozo ven, ker so bile jetnikove noge vedno na enem mestu, šel je \ celico in našel jetnika mrtvega. Ley si je znal preskrbeti ame. riško vojaško brisačo, katero je raztrgal v preveze. Te je zvezal skupaj, pritrdil en konec sebi okrog vratu, drugi konec pa na kljuko pri toiletu,. Usta si je zamašil poprej z umazanimi cunjami. Stražnik je takoj poklical pomoč. Prihitel je zdravnik, ki je pa videl, da je jetnik že mrtev. Sodijo, da se je obesil ob 7:30 zvečer, mrtvega so ga proglasili ob 8:10 zvečer. Oblasti so storile vse, da bi jetnikom onemogočili samomor, ker so kaj takega od bivših na-zijskih mogočnjakov pričakovali. Ponoči so jim vzeli celo očala, da ne bi razbil stekla in si prerezali žile. Ley je bil delavski boss v Nemčiji in je imel pod svojo roko vse milijone delavcev, katere so pripeljali naciji v Nemčijo na prisilno delo. Ley je bil tisti ki je leta 1941 izjavil, da je "ata Roosevelt zamudil bus" in da bo Nemčija do 1944 že vladala vsej Evropi. -o- Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama MacArthur bo zvedel vse japonske vladne tajnosti Tokio. — General MacArthur je ukazal japonski vladi, da mu izroči vse diplomatske listine in da takoj prekine vse diplomat ske zveze z inozemskimi državami. Iz nevtralnih dežel mora ja. j ponska vlada odpoklicati vse di-] plomatske in konzularne urad-1 nike. S to odredbo bodo prišle zaveznikom v roke vse tajne listine japonske diplomacije pred vojno in tekom vojne. -o- Irska odlaša pristop k Združenim narodom Dublin. — Premier De Vale-ra je izjavil v parlamentu, da vlada zaenkrat ne namerava zaprositi za pristop k ligi Združenih narodov, dokler ne bodo poslanci in narod v splošnem imeli prilike pretehtati koristi take. ga pristopa. NOV!GROBOVI Amalija Kodcli Včeraj popoldne ob treh je a mrl a Amalija Kodeh roj. Pre->tov, stara 60 let in stanujoča na 3736 E. 77. St. Doma je bila z Sela, fara sv. Trojica, odko-ler je prišla sem pred 38 leti. Bila je članica društva Sv. Reš. Telesa, podružnice 15 Slovenske ženske zveze in št. 173 3NPJ. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna ter hčere: Mary Lepick, Theresa Rozman v Jo-lietu, Josephine Holson, Frances Višnevski, Angela Planin-Šek, Dorothy Lindsay, Eliza-oeth Wilson in vnuke. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim •i žalje. Michael Pristov V Barbertonu je sinoči ob 11:25 umrl poznani rojak Michael Pristov, stanujoč na 379 Wooster Rd. Bil je star 72 let in doma iz Prevalj pri Domžalah. Bil je med ustanovitelji slovenske fare Srca Jezusovega član društva sv. Jožefa št. 110 KJSiKJ, kjer je bil blagajnik 20 let in podružnice št. 1 SMZ. V Barbertonu se je nahajal 43 let in je ves čas delal pri Babccok & Wilcox Co. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Katarino, sinova Vincen-ta, ki je znani odvetnik v Barbertonu, Josepha S 1-C, točasno v Tokiu na Japonskem ter tri hčere: Katherine Gadanic, Antoinette Sterling in Julia Ann ter 10 vnukov. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob 9 iz cerkve Srca Jezusovega. Naj mirno počiva v ameriški zemlji, preostalim žoža-lje. -o-- Armada bo opustila tabor v Perry, O. Columbus, O. — Taborišče Perryt O., kjer se zdaj nahajajo nemški vojni ujetniki, bo armada opustila do 1. marca. To taborišče je bilo najprej glvana rekrutna postaja za ta del države. MENDA GA LASTNIK NI UMIL, PA SE JE ŠEL AVTO KAR SAM KOPAT Zadej za Severance dvorano na Euclid Ave. in 107. cesta je bil parkiran avto. Nekaj časa je stal tam pohlevno in čakal na lsatnika. Pa se je menda naveličal čakanja, ali je bil mar žejen, če ni hil morda potreben čiščenja, ker ubral jo je samcat z dvorišča, preko ceste, čez robnik, preko tratice zelene in štr-bunk doli v ribnik pri muzeju. Kakih 20 čevljev je plaval po do ostali tukaj, da bo za stalno odpuščen iz armade. m m Pfc. Bob Meglich, sin družine Mr. in Mrs. Joseph Meglich, ima zdaj nov naslov, kamor mu prijatelji lahko pišejo in scier: Pfc. Bob Meglich, 35931594 Co. A, 319 Eng. Bn, APO 94, c/o Postmaster New York, N. Y. vodi, potem pa izginil pod po-, vršjem. Ljudje, ki so vso stvar glela-li, so navdušeno ploskali, lastnik pa ni imel za svoj poredni a|vto posebno laskavih besed. Poklical je na pomoč garažo. Delavci so se podali v čolnu do kraja, kjer se je bil avto po-tunkal, zapeli verigo na bumper, konec verige pa na težak truk, ki je potegnil svojeglav-ca iz vode. 11 J\MERSŠKJ\^pD©M©VINft DAR0M! I AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ^ ^ V/jO SLOVENIAN MORNING V^mxJ IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER mfr*""" --- --— ■ CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, OCTOBER 26, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7IIJ Lt. Frank Zakrajšek je dospel domov na začasen dopust. Na-' zadnje je bil stacioniran na ar-madnem letališču John Rodgers, Oahu, Havajski otoki. 1 Njegov brat Sgt. Anton je tu. | di doma na kratkem dopustu, i Odšel bo v novo garnizijo Santa Ana, Kalifornija. S seboj je pripeljal ženo in dvoje otrok, ki bo- t t AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. __Published daily except Sundays and Holidays ' NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto «.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto »7.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.60, Za Cleveland, po Doitl, pol leta M.OO. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $3.00. za Cleveland, po poŠti Četrt leta 12.25. Za Cleveland ln Kuclld. po raznaialcih: Celo leto M-50. pol leta t3£0. Četrt leta >2.00 Potamema ktevilka S »ente SUBSCRIPTION KATKI: United states and Canada. M JO por fear. Cleveland, by mall. VIM per year. 17. S. and Canada. 93.(0 for 0 month«. Cleveland, by mall. $4.00 for t monthi. O S. and Canada. $2.00 tor I month«. Cleveland, by mall, $2.28 for > month«. Cleveland and Buclld by Carrier. MM per year; $8.50 for $ month«. $2.00 for > month«. Blncle copies S cent«. ' T Newburske novice j ••-■»««■■»»....--. . . . . . . m L Entered aa second-cla« matter January 5th. lfot. at the Poet Offlee at Cleveland. Ohio, under the Act of Mareh 3rd. 187$. ►»83 No. 250 Fri., Oct. 26. 1945 Osvobodilna fronta Kako tesno so bili Italijani povezani s partizani, nam kaže n. pr. tudi dejstvo, da je knjiga "V znamenju osvobodilne Fronte" 1. 1943. morala čakati 6 mesecev na dovoljenje za natis. Pa poreče kdo: kako da so se borili domobranci proti partizanom, ko jih je vendar London pozival, naj se združijo s Titom, ki je edini bil od Zaveznikov priznan? Domobranci so vztrajali vkljub vsemu v svoji borbi iz sledečih razlogov: 1. Vedeli so, da so zapadni zavezniki glede OF od komunistične propagande mistificirani, kakor velik del slovenskega naroda, ki tega biča ni okušal na svoji koži. 2. Vedeli so, da bodo zavezniki odobrili njihovo borbo, kakor hitro bodo o njenem značaju poučeni. 3. V iskreno prijateljstvo med Titom in zapadnim zavezniki niso mogli verovati, ker so partizani v svojih letakih pripravljali ljudstvo in svojo vojsko na odpor proti "tretjemu, t. j. angleško-amerikanskemu okupatorju." 4. Gotovi so bili, da pride dan, ko bodo zapadni zavezniki po izkušnji spoznali, da njih pravi zavezniki so v pro-tikomunističnih vrstah in ne v komunističnih, ki so jih podpirali. KAKO JE DANES MED SLOVENCI? Škof Tomažič v Mariboru, ki je toliko prestal med Nemci, je doma in trpi; ker mu konec vojske ni prinesel svobode, katero Cerkev mora zahtevati za svoj apostolat. Škof ljubljanski, ki so ga partizani na vse načine obrekli, a je vkljub vsemu eden največjih sodobnih škofov katoliške Cerkve in bi zaslužil kardinalski klobuk v priznanje vsega tistega, kar je s svojim vernim ljudstvom prestal za svobodo Cerkve, je pod pritiskom svoje duhovščine šel'v izgnanstvo v Avstrijo. Škof Srebrnič s Krka, ki je napisal pastirski list proti komunizmu, je bil pet mesecev zaprt in odtrgan od svoje črede. Tako je s tremi slovenskimi škofi. Iz slovenskih dežel je pobegnilo pred Titovim nasiljem nad 260 duhovnikov, okrog petdeset jih je v ječah in število umorjenih duhovnikov je v zadnjem času naraslo na 60. Duhovniki, ki so ostali na svojih mestih in morajo tu pa tam dajati kake zaupnice Titu, se čutijo usužnjene, kakor še nikdar pod nobenim tujim režimom. Komunistični vaški odbori si lastijo pravico, da duhovnikovo delovanje in zlasti pridige kontrolirajo. Mnogi'so pridige začeli samo brati ali jih sploh opuščati. Isti odbori dajejo1 tudi svoje privoljenje v nastavitev dušnih pastirjev. Veliko duhovnikov je brez službe, ker niso dovolj zanesljivi. Katoliška Akcija je prepovedana, verske družbe so na tem, da se zatrejo, ves katoliški tisk je prepovedan in po vseh samostanih so partizani: v moških dekleta, v ženskih pa fantje. Semenišča so zaprta in cerkveno premoženje bo zaplenjeno. Mladini se hoče kratiti verski pouk in ob nedeljah jo pod pretvezo nekakih udarnih, delovnih nedelj vlačijo ven že ob 8. uri, da jo odtegnejo službi božji. Del Julijske krajine je pod Titom, del pod Zapadnimi Zavezniki. Vsi primorski Slovenci si želijo priti pod resnično demokratično Jugoslavijo, a prav tako odločno se večina Slovencev boji priti pod Titovo Jugolavijo, kajti preveliko je bilo partizansko nasilje v tej deželi v preteklem maju in izkušnje Primorcev v Titovem pasu so take, da si razen nerazsodne mladine vse želi, da bi prišel tudi tisti pas pod zavezniško upravo. Partizani, ki so pripravljali ljudstvo na odpor proti an-gloameriškim zaveznikom, ta odpor izdatno izvajajo in neprenehoma hujskajo ljudstvo proti njim ter se pripravljajo da "s silo spet zasedejo Trst in Gorico." Vsem, ki so pripravljeni sodelovati pri zavezniški upravi, zlasti pri šolstvu, groze komunisti pravtako, kakor so prej grozili vsem, ki so pod nemško okupacijo skrbeli za resnične koristi slovenskega naroda. Primorski Slovenci, ki so 25 let tako zelo hrepeneli po narodni svobodi, so prišli po zaslugah Osvobodilne Fronte v tako mučen položaj, da se morajo po vsej pravici svobode bati, ako jim jo misli deliti komunistična OF. Osvobodilne Fronte se danes veselijo samo komunisti in zaslepljenci. Zaslepljencev pa ni malo, zlasti med tistimi, ki so o delu* OF premalo poučeni ali je še niso na svoji koži okusili. Tu pogrešam časnika, ki bi ljudstvu v vsej resničnosti prikazal nevarnosti, v katerih se nahaja. Partizani, ki neprenehoma pobirajo davke in uživajo vsakovrstne zunanje podpore, izdajajo veliko časopisov, ki so polni laži, politične strastnosti in hujskarije. Pošteni ljudje, ki nimajo možnosti, in tudi ne volje, da bi izžemanemu ljudstvu izsiljeval^ denarna, sredstva, pa izdajajo le z največjim naporom in žrtvami mali katoliški tednik "Slovenski Primorec." Toda treba bi bilo Slovencem več luči in po tolikem nasilju več resnično demokratične vzgoje. Zato bi bil nujen vsaj večji politični protikomunistični tednik. Ali bi ne mogli naši ljudje v Ameriki priskočiti na pomoč, da se bo v domovinj vsaj en slovenski list tiskal, ki si bo upal našemu narodu vkljub komunističnemu terorju povedati resnico? Spričo današnje valute bo ta pomoč lahka. Katoliški verniki v Ameriki pa naj molijo za slovenski narod v Evropi, ker je dušno hudo bolan! (Konec) štirideset let .ie minilo odkar je papež Pij X. podal svojo veselo okrožnico, v kateri spodbuja k zgodnjemu pa tudi k pogostemu prejemanju sv. obhajila. Sveti oče Pij je imel sam globoko ljubezen do Najsvetejšega zakramenta in je prebil mnogo svojega tako dragocenega časa pred tabernakeljom. Pred tem časom se je tudi. Slovencev, več ali manj, pprijemal janzenizem, kateri je branil ljudem pogosto k sv. obhajilu in ravno tako tudi zgodnje. To je bilo vzrok, zakaj smo mi, tisti ki smo pred štiridesetimi leti pristopili k prvemu sv. obhajilu, prejeli to šele z 12, 13 ali pa celo z 14. letom. To pa zato, ker se je zahtevalo, da obhajanec zna na pamet ves katekizem. Papež Pij pa je rekel: "zadosti je za nedolžnega otroka, da se zaveda, da kar prejema ni navadna, hrana, če tudi ne razume še katekizma. In res, ali ni bolje, da otroke objame božja ljubezen predno se razkoreninijo človeške strasti v njem? * * * Tukaj ne bo odveč, če omenimo pogosto sv. obhajilo. So ljudje, kateri mislijo, da smemo pogosto prejemati to nebeško hrano le tedaj, ako jo prejmemo vsak dan zaporedoma. Ni tako. Zadnjo nedeljo je bilo preko tisoč obhajil. Pa recimo, da si bil tudi ti med njimi. iCoz teden nimaš prilike priditi k maši, ampak v nedeljo pa boš zopet pri maši. Ali smeš pristopiti k mizi Gospodovi brez, da greš zopet k spovedi? Da. če nisi med tednom storil smrtnega greha — to se pravi, da nisi s premislekom prelomil božjo zapoved v važni zadevi — potem brez strahu in brez obotavljanja zopet lahko pristopiš in prejmeš svojega Boga v srce. Ne straši se po nepotrebnem. Smrtni greh je velika hudobija,..katere1 navadni kristjan ne povzroči zlepa. "Ja, pa sem zaklel." To ni smrtni greh, razen če bi bil res hotel koga prokleti, pogubiti. "Ja, pa sva se z ženo nekaj sporekla." To je sicer napaka, toda navadni domači prepiri in nesporazumi niso smrtni greh. '"Jezen sem bil." Tudi to navadno ni smrtni greh. (Bil bi smrtni greh, ako bi se čez mero srdil in besnel). Navadno pa so vse te reči lc napake, to se pravi so mali grehi, kateri posvečujočo milost sicer zmanjšujejo, pa je ne zamorijo, kot jo smrtni greh. S tem, da nam cerkev pusti in celo priporoča navzlic takim slabostim, pogosto prejemanje sv. Rešnje-ga telesa, pa ni rečeno, da se nam ni treba paziti. Kdor se v malem ne premaguje, bo prav kmalo padel v velike reči, v smrtni greh. Opomnim pa zopet, dokler nimaš smrtnega greha, se nikar ne straši in ne ostajaj od obhajilne mize. Saj te Zveličar sam vabi, cerkev te kliče, in tvo^ ja duše hrepeni po tem nebeškem kruhu. Zakaj bi se toraj vlekel stran radi tega, ker si polne slabosti. To je tako pametno, kakor, če bi se bolnik ne upal vzeti zdravil zato, ker je bolan. Zveličar ni dal svoje sv. Telesa angelom, ampak nam, ubogim,, slabotnim ljudem. Zadnjo nedeljo vas je bilo preko tisoč pri tej božji pojedini. Vsi bi se v nedeljo lahko zopet udeležili tega božjega banketa. Ali se ga boste? ♦ * * Naša 40urna pobožnost zadnji teden je bila dobro obiskana. Father Bernard Ambrožič O. F. M. iz Lemonta je govoril vse tri dni zelo prepričevalno in navduševal farane k zvestobi Bogu. Father Andrew Andrej pa je imel angleški govor. Bog plati obema! Iskrena zahvala našim sestram, ki so tako lepo okrasile oltar z jesenskimi rožami in barvami, katere je preskrbelo društvo sv. Rešnjega Telesa. Ljudje so se pridno udeleževali čiščenja, šolarji so napolnili cerkev one ure, kadar odrasli niso mogli biti na prostoru. Bog povrni vsem s svojim blagoslovom. * * * Par tedenov sem se veselil, ker sem bil stavil na krasne dobitke, ki jih je imela fara sv. Štefana v Minnesoti na svojemu bazar tiketu. Prav gotovo sem pričakoval, da bom zadel kaj tacega, ki hodi po štirih nogah in cvili. Danes sem pa prejel dopisnico od Fr. John Trobca, v kateri mi sporoča, da sem bil srečen in zadel — zabojček pudra, če bi kaj pomagalo bi človek zarenta-čil nasproti tako piškavi sreči. Tako pa — noja, "dobil" sem pa ie. * * ♦ Ronald Michael Ponikvar je 28. septembra prišel v Ameriko. Prišel je k družini William Ponikvar in Olgi rojeni Hrovat. Tam misli ostati za bodočih dvajset let. In ker ni imel še imena, ob prihodu v Ameriko, šo rekli Ponikvarjevi, naj bo Ronald Michael, da tako nosi ime starega očeta, Mike Hrovata. Tudi kristijan še ni bil, zato sta ga pobrala Frank in Jennie In-tihar ter ga pripeljala h krstu. Pravijo, da je fejst fant. * * * Prihodno nedeljo popoldne ob 3 ima zveza Oltarnih društev sveto uro v St. Paul Shrine na Euclid in East 40. cesti. Navadno jih je polna cerkev ob taki priliki, ker zveza obsega vse štiri slovenske fare v tem mestu. * * * "O ti ubogi človek," je govorila žena usmiljenega srca, ko jo .ie srečal vojak z eno samo nogo. "Nogo si zgubil, kaj ne?" Vojak: "O ne. Doma sem jo pustil." * * ' * Te dnj razpošljemo delnice za naš prihodnji bazar, ki se bo vršil 16., 17. in 18» novembra. Letos bomo imeti 300 — da, tristo! dobitkov na teh delnicah. Dobitki bodo vsi krasni in kdor bo ta. ko srečen, da dobi, bo šel vesel domov. In takih, ki bodo dobili, bo 300. Samo pomislite. 300! * # * Pripoveduje se, da je eden naših fantov prišel iz narodnega doma precej nalit, tako da ni več prav dobro videl. Ubral jo je po 80. cesti pa tako, da je z ene nogo stopal po cesti z drugo pa po hodniku. Ko jo je tako mahal in omahoval proti Aetna, ga sreča njegov prijatelj, kateri ga nahruli z: "Ti si pijan!" Pri teh besedah se žalostni obraz nalite-ga hitro zjasni in ves srečen odgovori: "A-a-aa tako? Jaz sem pa mislil, da sem kruljav. Hvala za obvestilo." * ♦ * Nekateri sprašujejo, čemu nam bo bazar, ko nimamo več dolga pri cerkvi. Ta bazar bo v korist slik, katere imajo priti v ospredje v sanetuarij v cerkvi. Dve,sliki bosta 20 čevljev visoki, drugi dve pa kakih 12. Slike, ki bodo dodelane pred Božičem, bodo okrasile cerkev bolj kot si morete misliti. Seveda, taka reč pa je tudi draga, štiri slike bodo stale štiri tisoč dolarjev. Zato skušamo napraviti izredno velik bazar, da pokrijemo vse te stroške, če vzame vsak za dva dolarja delnic, bo tudi ta račun poravnan. Kar pa bo še večjega pomena, naša cerkev bo okrašena, da jo bo veselje pogledati znotraj. Pa saj to tudi zasluži ali ne? Hiša božja je. * * * Agent: "Ali želiš, da zavarujemo vse pohištvo v uradu." Kapitalist: "Da, vse razen vre. Na uro pa itak vsi pazijo." * ♦ * j Kdo ve kam so prešli tisti ljudje, ki so na vso moč trdili, da partizani niso komunisti? Niti Adamič tega ne trdi več. * » » Prav lep par to — Charles Tekavčič in pa Mary Hrovat, tam iz Corletta. Charles je sin pokojnih Tomaža in Rozalije Te-' kavčič. Prišel je prav pred POTREBUJETE NOV ELEK. LIKALNIM Rabljena mast je potrebna za izdelavo. Tudi za izdelavo pral-nikov in mnogo drugih hišnih potrebščin . . . kot tudi mila. ODDAJTE RABLJENO MAST! ČC verjamete iT pa ne tfiitii'.nxiiurx* kratkem z bojenga polja tam na Nemškem. Marsikaj zanimivega ve povedati, le škoda, da ni imel več časa za pripovedovanje. Charles je tudi naprej prišel in postal saržent in vemo, da je bil komandant na svojem mestu. Njegova nevesta pa je hčerka Martin Hrovata in Ane rojene Anževič. "Krščanska ženin in nevesta, Peljala vaj' ljubezen zvesta, Je danes pred oltar. . ." Tako jima je zapel g. Ivan Zorman predno sta zapustila cerkev po poroki. Ta "ljubezen" naj vaju vodi skozi celo bodoče (Nadaljevanje na 3. strani) Četrtletna seja Uradnike in člane Zveze društva Naj sv. Imena se opozarja, da ima Zveza svojo redno četrtletno sejo v nedeljo, 28. oktobra. Seja se vrši pri fari sv. Vida. Cerkvena pobožnost ob 2:00 popoldne in nato pa bo seja. Bratje, lepo ste se skazali v nedeljo 14. oktobra pri skupnem sv. obhajilu pri fari sv. Kristine, pridite tudi na sejo v nedeljo v lepem številu. Veliko dela nas še čaka v teh časih. — Storite svojo dolžnost! — Pozdrav, Frank A. Hochevar, tajnik. Ob prvi obletnici pokojnici v spomin Dne 27. oktobra je preteklo leto dni, ko je sorodnike, znance in prijatelje pretresla tuž-na in v srce skeleča žalostna novica, da je preminula in se iz posvetnega življenja preselila v večnost k Bogu stvarniku, vzorna in zvesta žena, ljubeča mati in skrbna gospodinja svoji družini, JULIJA ADAMIČ. Pokoj niča je še kot mlado dekle dospela v Ameriko leta 1907 iz vasi Sela, št..2, fara Hi-nje pri Žužemberku, dekliško i-me Julija Boldan. Kot mladenka je takoj v začetku pokazala svoje vrline in zmožnosti v začasni službi, bodisi pri gospodinjstvu kot v družabnosti, da se je vsem znancem 'Hakoj priljubila in so podjetniki želeli, da bi prišla k njim v službo. Nedvomno pa, da so se za cvetočo mladenko zanimali tudi fantje, ker v njej so spoznali marljivost in čednost, med temi tudi krepak in zavber mladenič John Adamič, ki je prišel v Ameriko iz vasi Andol, št. 1, Sv. Gregor pri Orteneku. In tako sta se dogovorila, da postaneta mož in žena, ter tako vse potrebno uredila za poroko. V medsebojni ljubezni sta 7. maja 1909 v cerkvi sv. Vida stopila pred oltar, prejela zakrament sv. zakona, postala mož in žena ter si zaobljubila večno ljubezen in zvestobo. — Poročne obrede je izvršil istočasni gospod župnik, kateri še sedaj častno in uspešno vodi faro sv. Vida, Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvar. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, dva sinova in pet hčera, kateri so vsi vzgojeni v katoliškem duhu, verni do Boga in vljudni napram ljudem Ker se je pokoj niča zavedala svojega stanu in bila globoko verna, je v svojem srcu čutila odgovornost sv. zakona in v istih principih vzgajala tudi svojo družino. Kakor hitro je darovala življenje svojemu prve- mu otroku, je hotela, da kot mati ne bo dala družini samo golo življenje, pač pa ji bo dala vse, kar dobra mati premore, potrebno vzgojo zlatih naukov in najdražji zaklad — materino srce in ljubezen. Čutila se je med najsrečnejšimi ,ako je videla zdravje v družini. Njen soprog in otroci so ji bili prvo bogastvo, katero bi se dalo odkupiti le z njenim življenjem. Ni pa bila samo vzorna mati svoji družini, pač pa je bila tudi darežljiva in usmiljena do pomoči potrebnim in marsikdo se lahko spominja njene dobro-tljivosti, pri kateri je našel zavetje, vsakemu je bila pripravljena nudit potrebno pomoč. Pred par leti pa je njena odporna sila in energija začela polagoma izhlapevati^ iz vzroka prenaporne skrbi in sočutja, posbno do svojega prvorojenca sina Johna, kateri je moral iti v oboroženo silo v tej svetovni vojski v obrambo domovine ter se že tri leta nahaja preko morja v Italiji, potem v Franciji in sedaj v Nemčiji. — Med tem časom ni dobil nobenega dopusta, da bi prišel domov, čeprav si je želel, posebno njegova pokojna mati bi bila vsa srečna in je bila njena srčna želja, da bi videla svojega ljubljenega otroka doma pri sebi in svoji družini, ker čutila je, da ne bo dolgo. Usoda je hotela in njeni dnevi so bili dopolnjeni ter se ni uresničila njena vroča želja, da bi še enkrat videla svojega sina Johna, katerega se je potom Rdečega križa obvestilo in prosilo voja-ko oblast za dopust, da bi videl še živo svojo ljubljeno mamico. " Ni mu bil dovoljen dopust in med tem časom je njegova mamica polagoma hirala ter po dolgi bolezni prerano zatisnila trudne oči dne 27. oktobra 1944. Zapustila je to dolino solz ter se ločila od svoje ljubljene družine in se preselila k večnemu počitku k Stvarniku, kjer ni trpljenja in ne skrbi in Bog naj ji bo mil in dober plačnik za njeno gostoljubno in samari-tansko dobrodelnost. Žal veliko prezgodaj se je ločila od svoje družine in se preselila k večnemu počitku na božjo njivo Kalvarijo. Ob njeni krsti je bilo nebroj vencev v zadnji pozdrav; stotine prijateljskih družin in posameznikov je prišlo in se poslovilo ob njeni krsti v znak globokega sočutja in spoštovanja. Njen sopreg John in ostala družina, sin in hčere (od katerih so štiri že poročene),, so s svojimi soprogi in soprogami, kakor tudi njena dVa brata in dve sestri ter mnogi ožji sorodniki ob krsti žalovali v želji, da bi še enkrat slišali njen glas, kateri pa je utonil v neskončnosti. Njen grob je na vzvišenem prostoru in na njega se vsipljejo sončni žarki, kateri ji bodo nosili ljubeče pozdrave od družine in od nas, ki smo jo vsled njenega blagega srca ter sama-ritanskega delovanja in plemenitega materinstva globoko in iskreno spoštovali. Prizadeta družina naj ob prvi obletnici pekojne Julije A-damič sprejme od vseh sorodnikov, znancev in prijateljev a še posebno od mene podpisanega, globoko sožalje, v iskreni želji, da naj pokojnica mirno sniva spanje večnega miru in veselja nad zvezdami pri Bogu Stvarniku. S. F. Pirnak Vrag je pobral pred kovačijo tisti, kamen, ki je bil velikosti srednje velikega otroka. Ta 0 kamen je Hrenova ^ spomladi zdrajsala ve0^ jač, ko ga je vzela s , zelje in potem so se« ,■ in drug na drugega c»Jj ga bo pobral. Dobro. ^ nihče pobral, ^er zdaj ne imel rogač roke. A "Kar poglej tale % je rekel črni diktat ' , „ ijH®r "navaden človek g* ■ * volj vzeti v roke, jaz * stri kot medno tepko- "Le stisni ga," ^J mojster, ki je i"16' ■ ^ svojo ukano, "'pa PaZ' boš prsta zvil." "Ena, dve, tri,". lenšček, ki je znal j števanko na pamet & set, pa je stisnil K» , pesti se mu vsuje .j Kamen je stri, kot kraški parizar, c'° ^ žen s senom, kakrs'^ njega dni vozil Vr" li v Reko na trg. ^ "Kar je res, je Pj J mislil kovač, "vrag.^ fj sama pošast. Ž "j -1 češenj zobat. Pre-' si m, bolje bo. .. d«1 "Dobro si oprav1'. 4 če," ga pohvali ^ to ni še nič v pO* kar ti bom jaz P0^,^ na Menišiji dajej0 čke že dojenčkom v f. trejo namesto °re ^ jaz pokazal, kako n ^ ke kamenčke po 9 ti stisnemo ne ^j'p«1 lo počakaj, bom men, ki ga ni tršeg 0i/ ti bom na njem pest." , tf To rekši je s«. )jj5o je imel že vse slih, v Hrenovo K ^ kel dekli, naj m" ,pjj kepo belega sira- ^ stvar, ki se liapr ge p«4? mleka in iz česaLpa J' pravi siratka. * polna vode, t0"f,je1 bilo stisniti, Sebe močo in »a vač vse svoje uP1' ■ <1 va dekla se je '"L f pa kovač ji Je d> »j za dušo in telo m ^f ho, pa ji bo.pot kako in kaj. • v * Odhitel je / kjer je čakal fV bil zelo radoveden^ f vač tri kamenje- A da je treba za ti, kot človeških P^; "Vidiš tole ^ J' kovač kepo sira je še vse bol trd ^ sti, ki si ga ti triže sorte, ker ga ^o " sonce, zato je » Vidiš, zdajle b« J stisnil in sicer " ^ njega kar voda ^ prah bi kamen v ^ da bi 8VkfV/ njega pritekla r treba vse , jih imate tam '"Sem prav / boš to naprav'1-"Nak, da bi.iZ a D« vodo, tega mi P j d;a1-" ho* i0J "Mislim, dav . da jim je ka-Je v° ea n' rešilo. 'Ho/6' ko Je vstopil, itf ' Ostala je tiši-obUmel le predobro, ^le,etala vihar. Po-W1 So švigali nekaj Hlj ' Potem pa se je " božiček lokavih ^ehljaš, čkile, povedati ne-J6 upal?" V; upal? Jaz, neki?" ekaj vem, da si ' H 'iljV tistega Italijana ! i H^jrad' ki tiči že to. i]1 čepi tam pri ,bi se tudi lah-'j,, eJe in ne žanje, ^ Pije, ne kakor l ampak kakor V - • C'la Je trgovec!" ^NioTo,?a na glasu °> da ugovarja \ ' s Posebnim na- U 3e na tem, da Ji bj ^^vname in pod- J'^0v°ril tako!" je (Se jg°Vec res ne se. tudi drv ne se- ^l)Km0re še nihče tr-"K ^ deln » »Vr .. . ^ praviš, je ta S j ^repenči škile. In še kak- S\ai\ da Prodaja ^ k klle, hahaha!" riiti J1*1 tem, kar je tf ta fin°tek ni mogel i J v Se ^e. Toda vsi so bili 'CHih in zato •"i'm ni vVj1' da bi ga videli \ ^{j ga ie sicer tt He j Premagoval se •'>C/alo, Vlival je Yfc>tlfvbi zakril svoj I,'; ^ 'azil. Naposled • Ulue§avati v jx>-' ' tta ta način iz-VSlt'rotnikom orodje Se je nekoliko 0 sedeli, nasme- hnil se, kakor bi ga vse dosedanje besede ne bile prav nič za dele ter opomnil: (Dalje prihodnjič) -o- NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) življenje; ljubezen do drug drugega in pa ljubezen do Boga, pa bosta srečna. * * * "Praviš, da si videl strah. Kaj je pa delal, ko si ga zadnjič videl?" "Prav hitro je za menoj zaostajal." * * * Kako lepi so bili dnevi preteklega tedna. Sonce je pošiljalo svoje prijazne žarke na zemljo. Jesenska narava je bila odeta v svoj najlepši raznobarven plašč. In trate so gledale izpod rahle odeje padlega listja, kakor krasne mehke preproge. A danes? Dež pada, mrzli, jesenski veter popihuje in trga liste, da padajo na zemljo, kakor zadeti vojaki v hudi bitki. To me spominja besed, ki jih je zapisal neki pesnik: "The day is cold and dark and dreary, And the wind is never weary." Naš slovenski pesnik, Ivan Zorman pa pravi:" "Megla lega na poljano, V medlem soncu cvet bledi; List za listom pada, Veter ga čez plan podi." Tako je. čas beži, beži. Za pomladjo pride poletje, za poletjem jesen in njo prav hitro zima prežene, človek pa hiti in beži sem in' tja, se peha in del^ pregovarja in piše, da skoraj nima časa vzdigniti glave kvišku. Med tem pa mu sivijo lasje, glas mu peša, oči postajajo meglene predno se zave. Čudi se, zakaj ne vidi, ne sliši zakaj mu sape zmanjkuje, in pozabi, da ga leta težijo in tiščajo za steno, h koncu in smrti. Kdor nima vere v Boga in večnost, postane čmern, melanholičen in žalo. sten. Kristijan pa pogleda proti nebu, kjer je njegov pravi dom in govori: "kadar je Tvoja volja, Oče, kadar je Tvoja volja me pokliči." Tako je. Vse mine! * * * Ali veste, da ima prihodno nedeljo popoldne ob 2 P. T. A. "party" v cerkveni dvorani? Kar pridružite se. * * * Veliko se piše in govori dandanes o beguncih. To so ljudje, kateri so morali bežati iz domovine in svojega doma radi po-zverinjenih svojih lastnih rojakov. So p^a še druge vrste brezdomci, kateri so tudi na "tujem." To so duše, katere se morajo še očiščevati v vicah. Tak detour, ovinek, bomo morali vsi nekoč narediti. Mesec november je posebno posvečen sporni, nu dušam v vicah. Ne presliši-mo njihovega klica na pomoč. Same si ne morejo pomagati mi pa jim tako lahko pomagamo. Kdor prejme svete zakramente pokore in sv. obhajila ima priliko zadobiti popolni odpustek vselej, kadar pride v cerkev in tam zmoli 6 očenaišov, zdrava Marija in čast ... od poldne na Vseh svetih pa do poznega večera na Vernih duš dan. Ti odpu-fctiki se morejo dobiti edino le za duše v vicah. Kdo bi se ne poslužil tako lepe prilike, da pomaga trpečim in na tako lahak način. Odpustki ne dobivajo veljavo radi našega opravila. Ta molitev je pogoj po katerem sv. Cerkev poseže v zaklade Jezusovega neizmernega zaslužen j a iii ga nam nakloni. Bodimo usmiljeni, da bomo usmiljenje dosegli. * ♦ » Kdor se hoče. dobro zabavati na predvečer Vseh svetih, Hallowe'en, naj ne pozabi, da se vr- ši "shower party" v cerkveni dvorani in sicer v korist cerkvenega bazarja. Pridite in prinesite nekaj s seboj. * * * Necoj po blagoslovu se bodo kazale zelo pretresljive slike, "The Sullivan Brothers." Slika Se £iče peterih bratov, kateri so vsi šli na dno morja v isti ladiji. Kdor pri tej sliki ni ganjen do solz, nima srca. MALI OGLASI Stanovanje iščejo Mlad zakonski par brez otrok želi dobiti 3 sobe s kopalnico Kdor ima kaj primernega naj pokliče EN 6346. (252) želi stanovanje Želim dobiti stanovanje 4 ali 6 sob s kopalnico, zgorej in če mogoče tudi garažo. Samo odrasli v družini. Kupimo tudi hišo z malim naplačilom. Pokličite po 5 uri popoldne in vprašajte za Mici PR 3431. želi 5 ali 6 sob Mlad zakonski par išče stanovanje 5 ali 6 sob. Samo en otrok v družini. Pokličite Chas. Guthrie, GLenville 4800. (255) Naprodaj Proda se 1-12 ton truk hydraulic jack in eno kolo predvojnega izdelka za truk, nikoli rabljeno, mere 650-20, 6 ply in sicer obod, kolo in tuba, poceni. Vprašajte na 1113 E. 67. St. suite 4, od 6 do 9 zvečer. (251) Jos. Rupnik Cafe (prej Louis Seme) 6507 St. Clair Ave. Odprto od 6 zj. do 2:30 zj. (Fri. - x) Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA 5715 Prosser Ave. EX 2503 (Fri.-x) Zamrzovanje produktov z super-cold opremo Vi lahko napravite vašo trgovino središče kupčije, kjer bo vsak rad kupoval. Super-cold produkti to lahko omogočijo. ZAMRZOVALNIKI, HLADILNIKI. RAZSTAVNE OMARE ZA MESO Super-Cold Ohio Co., Inc. CH 3316 CH 3317 727 Bolivar Rd. Mošt in vino! Naprodaj v sodih. Letina je bila majhna in zaloga ni velika. Zglasite se takoj pri MORRIS C0H0DAS County Line Road, Geneva, O. Tel. Geneva 5204 Kupim avto Sem kupec za avto 1936 ali 1937 Olds, Chevrolet ali Plymouth. Pokličite EN 7813. (251) Real Estate Ako želite kupiti al'i prodati vaše posestvo, oglasite se na 6603 St. Clair Ave. Imamo tudi zavarovalnino proti ognju, za avtne in druge nezgode. Vse to dobite pri JOHN KOVACIC 6603 St. Clair Ave. Tel. EX 1494 (Fri.x) ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega. COMPLETE Model A-3-A With NowWOtfc* Earutwo* n ^ TR/ČNE ROAST ERJE, BROILERJE, U^J SVETILKE in vse, kar spada v električnim Pr'v kom. Imamo v zalogi tudi fonografe in avtorna^ j šče. Se priporočamo rojakom za obilen poset. AVTNA ZAVAROVALNINA za 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20 Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna do-iasnila se obrnite na MIIIALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Avenue Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je 1NNEDR1N Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. JOHN ZULICH REAL ESTATE ZAVAROVALNINA VSEH VRST 18115 NeffRd. IV-4221 SLAVA! NIČ VEČ! HRBTOBOLA« Tukaj je čisti, moderni način olajšati navaden hrbtobo], Johnson's Hack Plaster! Olajša bolečine. otrpje, nategnjcnost. — Vpliva prijetno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost. Sedaj je ča$( da naročile LEDENICE PRALNIKE RADIJE r ČISTIL^ , )[UP* in druge hišne pripomočke. V zalogi imamo tudi llnole.l 1 kopalnico, ki vam ga polože naši izvedenci. Kcmpletna zaloga hišnih potrebščin. J ^ kak0* Obiščite našo trgovino s pohištvom. Primerjajte in izdelek. Odprto zvečer. FERFOLIA FURNITURE , 1 3515 E. 93. St. in Union Ave, Tel. M>°] NAŠE GLOBOKO SOŽALJE V imenu naše firme izrekamo soprogi, hčeram, zetom in vsem sorodnikom John Zuličeve družine radi prerane smrti blagega soproga, našega dobrega in naklonjenega prijatelja: JOHN ŽULIČA — globoko soža-Ije. DUŠI VEČNI MIR IN BLAG NAJ MU BO SPOMIN! Anton Grdina in družina. Piva ie kolikor ho<$ WHt/V GOOD fSLLOWS <3ET TOeeTHB*"* ^ Mi ga imamo vedno dovolj v zalogi za tudi za privatne potrebe kot za ženitovanja. P trinje, za javne dvorane in zasebne hiše. Denar za Božič v JUGOSLAVIJO POŠLJITE ZDAJ Zračna pošta ali kabeljska pošta /fOUNDlnV. / w\ THE BANK FOR Ail THE E E O P tI i' ^ fc' ' * l '{■'• K- '«•; x 1 5 Ž* "Naravni plin ie civična pridobitev" V zalogi imamo pivo sledečih finih vrst: GROSSVATER iz Akrotia, ki je kuhano iz posebne studenčnice in ne iz navadne vode. tp Za fino pivo pokličite HEndersoi* DOUBLE EAGLE BOTTLING CO- JOHN POTOKAR IN SINOVA, lastn' 6511-19 St. Clair Ave. Tako so rekli ljudje, ko so bile izpeljane prve cevi z naravnim plinom iz West Vir-ginije v East Ohio sistem. To je bilo več kot pred 40 leti. Danes je pa V>olj kot kdaj naravni plin potreba v 68 mestih in^trgih, ki jim streže naš sistem. Njega raba se je pomnožila in tako so se tudi daljave, odkoder ga moramo dobivati. Toda dobima ga. 1912 l9<5 NAZNANILO IN ZAHVA^ S tužnim srcem naznanjamo vsem soT0^0V^,i jateljem in znancem, da je nemila smrt prer ^ o iz naše srede našega nadvse ljubljenega sopr . sina in brata jfil Frank MarzlikaivV Rojen je bil 21. februarja 1912. v Bai*®1^ tf. Svoječasno je bil zelo aktiven pri društvih ^ v J«; zadnja leta pa je vodil popravljalnico čevlJ . jjf ^ Ohio, kjer je živel. Umrl je po kratki in ^^o dne 5. oktobra 1945, k večnemu počitku pa j0j>f» U ložili na pokopališče v Berea, Ohio, dne 7. 0 yjj, Našo iskreno zahvalo izrekamo vsem ^ krsto dragega pokojnika okrasili s krasnih j tudi vsem, ki ste ga prišli pokropit, ko J® 10 . veškem odru, dali svoje avte na razpolag0 ^ in se udeležili zadnjega sprevoda na P°k°pa „i P Lepa hvala vsem, ki ste nam stali na s® j bili v tolažbo in pomoč v dneh žalosti. g tf j Tebi, ljubljeni soprog, oče, sin in brat' P^ je ^ Počivaj mirno, v grobu hladnemu. Kruta »>s jjl^i tevala Tvoje mlado življenje in zapustil si " saj smo Te vsi tako ljubili. Spomin na Te v naših srcih do konca naših dni! Žalujoči ostali: IRENE, žena; JUDY, hčerka; ,, FRANK MARZLIltAR- s V-LOUISE in DOROTH*' Jl Cleveland, Ohio, dne 22. oktobra, 1945. V BLAG SPOMIN SEDEM IN DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA John Modic ki je v Boku zaspal večno spanje dne 26. oktobra 1918. Sedem in dvajset let je že minulo, cdkar zapustil si naš dom, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila smrt. Dragi soprog ln ljubljeni oče, na Tvo.1 grob danes spomini hite, večni Bog Ti deli plačilo, spava.i v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: KAROLINA MODIO, soproga; HČERE in SINOVI. Cleveland, O. 26. okt. 1945. the EAST OHIO GAS company Naravni l^in in naravna plinska postrežba. škrjancki .KONCERT Z IGRO- va sprijazno vabijo na JL V JL 1 V JLJk JLW JL M^A M. JLW ZVEČER PLES, IGRA VAL. GRILL Najbolj* ^ HALF-and^ Pričakoval je da tudi iz njegove ječe švignejo gori proti | nebu plameni, da se odpro vra-j ta, močno obita z železom, in| da vstopijo v temnico njegovi o-J svoboditelji, ki ga popeljejo od j tod naravnost na kraljevski | prestol . . . Vendar je mineval dan za dnevom, a na morju je bilo vse mirno, v noči temno, v gradu tišje in tišje, in o kakem človeku ni bilo niti duha niti sluha. Od tod je izviral silen nemir na jetnkiovem obrazu, od tod mrzlični ogenj v njegovih očeh, od tod zardelo obličje, v katero se mu je gnala vsa kri . . . Ustnice so mu trepetale, roke so se mu tresle, in dih mu je postajal krajši in krajši, zlasti ko je o-pazil v daljavi belkasta jadra, ki jih je bilo videti v daljavi kakor -da plujejo naravnost proti njegovi ječi. "Vendar s.o morala priti moja pisma v prave roke! — Nemogoče bi bilo, da bi jih ne dobili v roke privrženci mojega o-četa . . . Ali sem morebiti izdan? . . . Izdan tudi od te strani? — Potem bi bilo boljše, da bi si ob tej mreži razbil glavo! — Bi jim vsaj pokazal, da so bedni bojazljivci ..." Jetnik se je z obema rokama vprl ob omrežje v oknu, kakor bi ga hotel zlomiti. Sicer je i-jmel še vedno velikansko moč, | toda železo v seženj debelem zidu se ni zganillo. Le pajče-vino, ki se je razprostirala na eni strani, je vrgel veter nazaj v sobo, in velik križasti pajek, moten v svojem delu, je prestrašen begal semtertja, nevede, kje naj se ustavi in zopet prične presti. Po jetnikovem obrazu se je razlil strašen izraz. Jetničar je odprl vrata in se zgrozil nad svojim varovancem. "Za Boga, gospod, odgovoren sem za tvoje življenje." Jetničar je komaj mogel govoriti. "Za moje življenje? — Ali misliš, da bi bil kaznovan, če bi se zagnal s to svojo črepinjo naravnost v zid ter jo razbil na kosce? — Ali se 'bojiš, da bi te kaznovali? Oni bi te plačali! Imeli bi enega sovražnika manj na svetu. . . In tak sovražnik, kakršen sem jaz, je vreden že nekaj denarja, če se komu posreči, da ga pošlje v pekel! . . . Kraljevski rod na Danskem ni imel hujšega sovražnika od mene in ga tudi ne bo imel! — Ali razumeš? Toda vendar si premislim, preden jim napravim to veselje. Dali bi zame tudi za svete maše. O ti skrbni ljudje. . . Za moje življenje bodi brez skrbi!" Jetnik se je zdaj tudi zasmejal; toda staremu jetničarju je pri t.sm smehu mraz pretresel kosti. Že samemu mu je naenkrat prišlo na misel, da bi ga lahko pomilostili. Dovolj dolgo je že premišljal v tukajšnji izbi o nasledkih sovraštva proti bivšemu staremu Valdemaru in Kuntu. Toda današnji dan ,je poučil 'jetničar j a o nasprotnem. V jetnikovi glavi je še vedno plamtelo sovraštvo z naj-silnejšim ognjem, iz njegovega srca so še vedno švigali bliski neukrotljive jeze, in hjegova iuša je tudi še kipela v strastnem gnevu proti krvnim sorodnikom. Zapcr v ječi ni v njego-/i notranjosti ugasnil niti ene iskrice notranjega, sovraštva. In kraljevski služabnik, kateremu so bili poverjeni ključi je-ie, si je danes mislil, da bi morale biti tukajšnje stene š-e celo dvakrat tako močne, in vrata, vodeča v sobo, z mrežo v oknu podesetorjene, ker je bil ta jetnik zdaj mnogo nevarnejši kot kdaj poprej. Ko ga je včasih vprašal, kaj je na Danskem novega, mu je hotel že marsikaj povedati; često je i-mel na jeziku: " Stari kralj je na božji desnici in mladi kralj nekaj boleha." In kako je bil danes vesel, ko so bila njegova usta kakor zaklenjena s sedmerimi ključi! Vselej je samo odgovarjal: "Če da Bog zdravje, dobro, gospod!" Več jetnik ni mogel zvedeti od njega na nikak način. Danes si je jetnik cele ure hladil vroče obličje na vlažnih stenah ječe. Prihodnjo noč bo pet mesecev, odkar je zaslišal pod omrežjem nenavadno šumenje, kakor da je sedel semkaj ptič, zafrfotal s perutnicami, potolkel s kljunom in s svojimi kremplji ob kamenje. In ko je vsal s postelje in se dvignil do omrežja, mu je padlo nekaj na glavo in nato je zopet zavladala tišina, skoraj strašna tišina, kakršne se mornarji na morju najbolj boje. Komaj so se mogli vrniti v ječo prvi jutranji žarki, se je zabelil v jet-nikovih rokah papirnat zavitek, toda skozi in skozi premočen, kakor da so ga povlažili morski valovi. Ko ga je skrbno razvil, je vzkliknil od radosti, da so pri tem glasu postale pazne celo straže na utrdbah. Dva dobra prijatelja sta mu poročala, da je ura njegovega osvoboje-nja blizu, da je kralj Kunt na smrtni postelji in da je njegov brat Valdemar za dansko krono še premlad. Tudi bi jo ne mogel obdržati na svoji glavi. In da se poleg tega pričenja izbliževati s Polabci, katerih eden rod ga je že proglasil za vojvodo. Jetnik je liste večkrat pazno prečital in jih že hotel uničiti, ko je obstalo njego- vo oko na prečudni pisavi, ki je obsegala pač najvažnejši del njegovega poročila. Te vrste so bile pisane od desne strani proti levi, in vsaka pismenka je bila drugače položena. . . .