Naj Y«čji v Združenih driavak Voli* s* rs« leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York : CHelsea S—1878 ---L"* DR. MAČEK V SVOBODI Italija je v ovojem pohlepu po Dalmaciji in Sloveaiiji zijala preslepiti nekatere hrvatske kroge, da bi hneli Hrvatje deveta nebesa, eefoi se dlleepili od Jugoslavije in bi postali v svoji lastni državi samostojni in neodvisni od svojih sosedov in od vsega sveta. Misel je bila »blazna, obenem pa vabljiva in je zato dobila do^ti pristašev. — Hrvatje morajo biti neodvisni in samostojni gospodarji na svoji zendji! Ta šepet je šel od ust Ido ust, ]>odžigal nezadovoljstvo in obujal .strankarsko strast, ki jo je vlada z radikalnimi odredbami zatirala. Marsikdo je tudi glasno zinil željo, ki se je po zagonetnih ovinkih in s posredovanjem Itiajinstvenih posredovalcev vzbudila v lahkovernem delu hrvatskega naroda- Tistemu, ki jo je glasno zinil, vlada ni prav posebno prizanašala. Poslala ga je v ječo ali pa — v skrajnem slučaju — tudi na niorišče. Po «mrti Stjepana Radrča je postal vodja hrvatskega nezadovoljstva njegov zet dr. Vladimir Maček. Vedoč, da ima za seboj veliko število svojih ožjih rojakov, je postal precej gostobeseden. Vlada ga je po sti in slepo udarili, pač so pa s svojo hladnokrvnostjo prekrižali račune Budimpešti in Rimu. Ne, ni bilo uiti najmanjše prilike, da bi vdrli Madžari v Banat in Italijani v Slovenijo ter "osvobodili" Hr-vaftsko. Nič tega se ni zgodilo, pač je pa Hrvate navdalo veliko spoznanje, cha niso njihovi sovražniki miti v Beogradu, »niti nikjer «dtrugje v Jugoslaviji, ampak v Rimu in v Budimpešti ter da se jih morejo uspešno otresti eHinole v trdni in neomajni zvezi s Srbi in Slovenci. Do tega prepričanja je najbrž dospel tudi Vlado Maček, ki bo odele j iskal sredstev za ustvarjenje boljše bodočnosti svojemu hrvaitskemfu plemenu in združenemu jugoslovanskemu narodu eddnole v slogi in edinosti Srbov, Hrvjatov in Slovencev. Eksplozija stare granate. V Nišu se je dogodila v livarni podjetnika Pejiča nenavadna nesreča. Podjetje je dobi lo mnogo starega železa, da bi g» razstopilo. Med starim železom je bila tudi stara polna granata, ki je ni nihče opazil. V velikem topilniskem kotlu je Aa granata eksplodirala - s strašno detonacijo. Razneslo je peč, poškodovalo zidovje, od 40 delavcecv, ki so delali v livarni, pa ni bil nihče ranjen. Samo nekega vajenca so oplazili drobci razbite peči, njegove poškodbe pa niso nevarne. Škodo v livarni se povprečno ceni na 50,000 Din, krita pa bo z zavarovalnino. V teku ženevske debate o težki obtožbi sokrivde madžarskih oblasti v marseillskem zločinu se je madžarski zastopnik Tibor Eckhardt skliceval med drugim tudi iia "tisočletno narodno in kulturno tradicijo" Madžarov v Evropi. Pred zbranimi zastopniki narodov, ki so po svoji zgodovinski tradiciji neprimerno starejši m je med njimi madžarski narod ravno najmlajši, seveda s tem poudarjanjem nikakor ne dosegel učinka, kakor ga je pričakoval, temveč ,je nasprotno vzbudil samo vesel nasmešek. V deželi krone sv. Štefana so prepričani, da na vsem svetu ni naroda, ki bi bil Madžarom enak po slavi njihove narodne in kulturne tradicije. Tam verujejo s slastjo vsako legendo za golo resnico in so v tem duhu vzgojili ves madžarski narod. Kakor so temni izvori o prihodu nezaželjenih gostov iz srednjeazijskih step, pa je o-hranila zgodovina iz tistih časov med drugim vendar dve zgodovinski dejstvi, ki jih je treba omeniti, da se v pravi luči vidi madžarska oholost. Prvo dejstvo je, da so bili Slovani v devetem stoletju, t. j. že pred prihodom Madžarov element kuture s tako razvitim jezikom, da se je v njem lahko propovedovalo krščanstvo in da so bile nanj lahko prevedena vsa tedanja glavna verska in obredna dela. Ta stvar je pri nas in v ostalem svetu toliko znana, da se nam zdi neumestno poudarjati jo češče, obenem pa tako sama po sebi umevna, da se nikoli ne ponašamo ž njo. O Madžarih pa zgodovina pripoveduje, da so kot polnagi divjaki prihruli iz Azije in da so bili na zelo nizki stopnji kulturnega razvoja. Bili so nomadi, kočujoči iz kraja v kraj in kronist je kot posebno zanimivost zapisal o njih, da jedo surovo konjsko mesto, ki so ga prej pod seboj na sedlu nekoliko zmehčali. Verjetno je na vsak način, da so se poslej nekoliko obrusili vsaj v svoji zunanjosti, da pa so |>o svoji duši ostali stari divjaki, so dokazali obilno v teku svetovne vojne, ko so ob zasedbi Srbije morili ne samo ranjene vojake, marveč tudi dojenčke, ženske in starce. Njihova z verstva so dokumentarno ugotovljena po francoskih italijanskih in švicarskih nepristranskih pričah ter tvori j i najtemnejša poglavja svetovne vojne. V ostalem pa so se vsekakor znatno prilagodili narodom, sredi katerih žive že tisoč let. Od slovanskih sosedov so prevzelo nošo, znaten odstotek svo jega besednega zaklada, naučili so se jesti in še danes pravijo obedu obed, večerji vačora, južini užona; tudi dneve v tednu so se navadili razločevati: serda, čiit<>rt«k. pen-tek, celo krmo za svoje konje so se naučili pripravljati in ji od tedaj pravijo sena. Glasbo so si takisto prisvojili, našli pa so tudi cigane, da so jo širili po svetu. Njihova največja junaka sta Hrvat Nikola Zrinjski in Ja-noš Hunjadi, ki je po materi Srb, po očetu Romun; njih največji pesnik Pet»fi, se je v mladosti pisal Petrovič, njih učenjak Vamberv na Bamberger; njihovi politiki so Slovak Košut in Andrassv de Krasna Horka, njih odlični jezikoslovec Sajnovič, ustvaritelj slovstvenega jezika pa Slovak Pa-zmanj; generali in junaki iz borb leta 1848—49. pa so Slovak Klapka, Hrvat Damjanič, Poljak Btem, Nemec Tiirr in mnogo drugih, le Madžarov ni med njimi. Plemstvo nosi imena Cekonjič, Festetič, Pejače-vie, Jankovič, Maric, pa tudi Klebelsberg, "Wickenburg, Pal-la vicin i in Odescalehi: o Ba-tyanvih, Erdodijilu Bethlenih in Rakoczijih p& je ugotovljeno, da niso madžarskega izvora. Najodličnejša sta med njimi vsekakor nadvojvoda Jožef Habsburg in princ von AVindischgratz, vrla Madžara. Kdo bi izpod današnjih imen še lahko razbral tisoče in tisoče Slovanov, Nemcev, Romunov in Židov, saj vemo, da se izumirajoči madžarski živelj že dobrih 50 let množi samo s podmadžarjevanjem in izprememba imena je v deželi svetoštefanske krone običajni patriot i čn i čin. Predsednik G«mb<"»s bi se moral po očetu pisati Knopfer, njegov brat, ki študira v Av-striiji, se tako piše, njegova mati pa je rojena Weitzel in še danes ne zna madžarski. Zato ni nič čudnega ako so tudi v Ženevo poslali moža, ki se piše Eckliardt. Družbo mu je delal Kanva de Kania, doma pa so najbolj vpili in delali razpoloženje za Madžarsko rasist Meško, zapriseženi sovražnik Slovakov ŽilLnski in Žid S<»rt-sey. Mora se reči, da je bila čista Arpadoya kri in tisočletna tradicija dokaj dobro zastopana. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — Dne 24. decembra je u-mrla v Little Falls, N. Y. dobro znana rojakinja Josephine Miklauc, stara 43 let, rojena Pumat v Bočni pri Gornjem-gradu. V Ameriko je prišla pred 24 leti. Zapušča 4 otroke, dva odrasla in dva nedoletna in moža. Pripadala je k J. S. K. J. in K. S. K. J. — Po šestmesečni bolezni je preminul v Clevelandu rojak Joseph Cvelbar. Pokojni je bil 67 let star, doma iz vasi Prekopa, fara Kostanjevica in je prišel v Ameriko pred 24 leti. — V petek popoldne ob 2. uri je preminul v Clevelandu doma poznani rojak Jakob \Vahčič, star 64 let. Ranjki je bil z doma iz fare Zdole pri Krškem, odkoder je dospel v j Ameriko pred 30. leti. — V ponedeljek 17. decembra je med drugimi novimi aplikanti bil sprejet k milwau-ški policiji rojak Frank Bev-šek. — V torek, 18. decembra zvečer je na svojem domu v West Allis. AVis., preminul rojak Frank Rogel, star 60 let. Pokojni je bil doma iz vasi Lipovce, fara Trebnje na Dolenjskem, ter je prišel v Ameriko pred 31 leti. — V Milwaukee je preminula poznana bivša Oalumet-čanka Rose Štefan ič. Omenjena, ki je bila 50 let stara, se je preselila v Milwaukee pred tremi leti. Njen oče je bil pred smrtjo mnogo let oskrbnik poljske cerkve na Calumetu. KONGRES CARODELCEV Iz Slovenije. Požarna nesreča. Iz Žirov poročajo: 4. decembra zjutraj okrog pol 5. je bila žirovska dolina vznemirjena zaradi požara, ki je nastal v vasi Goro|wki, kake četrt lire daleč levo nad Žirmi. Ker je naselje na hribu, je bil videti odsev ognja jx) vsej dolini. Gorela je hiša vdove Sedejevega Toneta. Ker je bilo poslopje staro, je bilo takoj v plamenu. Vdova in njena hčerka sta rešili le del borne oprave in o-bleke ter kravo in svinjo iz hleva. Bližnji sosedje so takoj prihiteli na pomoč, za njimi pa obe gasilski četi iz Dobra če ve in Žirov, ki pa nista stopili v akcijo, ker je ogenj že opravil svoje delo. S hišo vred je do tal zgorel tudi kozolec, ki je bil tik ob njej. Pri reševanju se je močno opekla domača hči, ki je morala potem iskati zdravniške pomoči. Kako je požar nastal, še ni znano, domnevajo pa, da ga je nekdo podtaknil iz zlobe, ali pa da ga je povzročil kak potepuh, ki je prenočeval na kozolcu in tam kadil. ALI STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO liftlM LOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kol najboljšo Jmodonnako bra tako zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima iroje podružnice skoro t vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad f 1^500,«00.00. — Za vstanotHev novega društva aadostuje 8 odraslih oseb. VpraSajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD K. J, ELY, MINNESOTA V septembru se je v mestu Dessau vršil kongres čarodel-cev-amaterjev iz vsega sveta. Tri dni je 150 udeležnikov živelo samo svojemu imenitnemu športu. Carodelstvo jim je v vsakdanjem življenju sport kakor je drugim ljudem golf, nogomet itd. In cenejši magija tudi ni. Niso bili poklicni čarodelci, nego amaterji, ki so po poklicu trgovci, zdravniki, tehniki, pravniki, uradniki. znanstveniki itd. Uprav čudovito je, kaj vse znajo ti ljudje. Po vseh kotih, pri vseh mizah so sedeli in coprali. Preizkušali so nove trike, kazali nova rokohitrstva, delali zapletene vozlje, čarali z robci, zamenjavali kocke, goltali biljard ne krogle itd. Da na svetu cenijo ta sport, so pokazali številni brzojavni pozdravi na pr. princa Waleskega, ki je častni predsednik angleških čarodelcev. finančnega ministra Združenih držav in mnogih drugih visokih oseb. Na kongresu je vseskozi prevladovalo razburljivo ozračje, iz katerega se je venomer čul vesel smeh, ko se je posrečila po-kazana premama, ali živahno ploskanje, če je bil novi trik všeč. Udeleženci so dajali popoldne in zvečer javne predstave. Nevrjetno rokohitrstvo z roko in prsti je uprizarjalo vedno nove premame. Umetnost manipuliranja se je bolj cenila kot tehnične priprave. V hitrosti* je v resnici čaranje. Tako na pr. je nekdo zavil gorečo svečo v papir, pihnil, zavil in naredil, da je na videz izginila v zraku. "Prazen ho-kus-pokus!" se je slišalo. Te-dajci je vzel iz zraka robec. "Vara!" so se oglasili glasovi iz občinstva. "Sveča je v robcu!" Oarodelec pa je razprostrl robec, stopil med občinstvo in izvlekel svečo iz telovnika tistega, ki je prej zakli-cal Hokus! Tako se je godilo iz dneva v noč, od jut ni do večera. vsepovsod so stali in coprali. Najlepši pa je konec kongresa. Kakih deset najbolj neugnanili je pilo v majhni krčmi do 4. zjutraj. Kar se je pokazalo oko postave v podobi dveh stražnikov, da bi jih postavila na cesto "Oprostite, gospod nadzornik; jajce imate pod čepico!" "Ej, g. nadzornik, v suknjičo imate celo igro kvart!" "In sedem' zelenih robcev pod pazduho!" Tako se je vsipalo od vseh strani nad stražnika. Bila sta v največji zadregi, naposled pa sta vendarle obvladala neugnano čarovniško družbo. Dva sta se dala celo prostovoljno vkleni-ti in odpeljati. T<* zagledala v si jajno dvorano. Kar slepilo nuje. Lestenci z zlatimi rameni, brušena zrcala, pisana oblačila mladih plesalk, biseri na zapestju, gizdavi gospodje. Sprva me je malce mikalo, da !>i se pridružila. Toda srce je velelo •da še ni 'končano moje potovanje. Prijeten vetrič me je bra-tovsko objel in v lahnem vr tincu odnesel proti goram. Rada sem se odločila zanj. Slovesno zvonenje se je razlivalo staremu letu v slovo; zveneči odmev je umiral, dolgo umira! nad enolično planjavo. Belo stvarstvo je mirovalo, mesec s.» je nagnil in občemel v sanjali. S holmov se je utrinjalo pri -zvanjanje, line cerkvic so bih odprte in razsvetljene. Veter me je dolgo vodil po skritih dolinah. Včasih sva srečala roj še nepoznanih snežink, ki so se nama za hip pridružile, pozneje pa se razkropile bogve kam. Sredi gozda se je odprla jasa z redkimi hišicami; nad poslednjo me je veter odložil ter se nemo poslovil. Tu se je končala moja zemska pot. Dom je bil lesen in boren. Začutila sera da bom našla tukaj svojo srečo in pokojen kotiček. Spustila •em se na nizko okence. Tu so se že nabrale nekatere snežinke in se nerazdružno povezale. — Tudi jaz sem se stisnila k njim. V sobici je počivala revno druži niča, kmet, žena in petero o-tročičev. Pred jaslicami je migljala oljčna luč in neprestano božala z mehkim sijem zmrt. Ledena sveča jo zažarela v polnočni mesečini. Kje si, sreča, kje . prostore v liajpro-metnejšcni delu mesta. Raz-zbojniki so nekaj časa čakali na dvoriču. potem pa so napadli trgovca, ko je stopil iz svojega stanovanja. Oboroženi z noži so mu grozili, da ga takoj umorijo, če jim ne izroči denarja. Ko je trgovec klical na pomoč, so ga pobili na tla in hudo ranili. Ranili so tudi trgovčevo sestro, potem pa so v na.ulici pobrali nekaj denarja in zbežali. Naslednji dan je policija zajela odva razbojnika, tretjega pa se zasleduje. Še strašnejši zločin pa sta izvršila dva razbojnika ¥ vasi Paki pri Slavonskem Brodu. Vdrla sta zvečer v hišo paroha Spa-siča, ki je sedel v kuhinji s svojo gospodinjo in 18-meseč-no vnukinjo. Vse tri so razbojniki ubili s sekirami, potem pa so zbežali, ko so slišali vpitje dekle, za katero niso vedeli. Dekla je alarmirala sosede, ki so oboroženi s sekirami in raznim orodjem zasledovali razbojnike vso noč daleč proti Djakovu. V Djakovu so orožniki razbojniškoma prestregli pot ter ju zajeli. KRAFT HATS MFG., INC., nudi delo šivalkam na zig-zag strojih pri izdelovanju moških slamnikov. Kraft Hats Mfg., Inc., 28 West 4th Street, N. Y. C. DIJAŠKE DEMONSTRACIJE V PRAGI SLOVENSKO-AMERIKANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street 24 SNUBCEV, A NOBEDEN PRAVI Ko je Čeh oslova ška vlada odredila, da se mora grb z nemškega vseučilišča v Pragi prenesti na češko vseučilišče, so vprizoriK nemški študenti burne demonstracije. Med njimi in njihovimi češkimi tovariši je prišlo do vročih .spopadov. Policija je le s težavo napravila mir. Fabrikani i), je eden najbogatejših in najuglednejših meščanov Avignona, njegova hči pa eno najlepših deklet v mestu. Ko je dočakala 20. leto, je menila, da je prišel čas, da se poroči, in ker živita z očetom zelo malo v družbi in in poznala nobenega primernega mladega moža, je dala nekega dne v liste sledeči oglas: "201etna dama iz dobre družine, dobre Zunanjosti in neoporečne preteklosti išče moža. Dota milijon frankov. Pogoji : starost ne preko 30 let, zdravje, splošna izobrazba, dobro vedenje, plavi lasje. Slika žel jena'\ Prejela je nekoliko košev pisem in dosti časa je preteklo, da jih je pregledala ter izbrala 24 kandidatov. Vsakega je po vrsti pismeno povabila, naj prebije teden dni kot gost v hiši njenega očeta. Kot prvi je prišel mlad, strumen letalski častnik, ki pa je govoril več o svojih poletih nego o ljubezni. Olga je z njim posečala kinematograf, delala izlete in plesala ob zvokih radija v salonu očetove vile. Čez teden dni se je prijazno priporočila in mu dejala, da bo o njej še slišal. Tako so v naslednjih 23 tednih po vrsti prišli tudi ostali snubci. Vsi so bili elegantni in simpatični mladeniči, toda Olga je v svoje razočaranje spoznala, ali se ji je vsaj tako zdelo, da jih njena dota bolj mika njena njena oseba. V takšnem razpoloženju je nekega dne sama napravila izlet v naravo. Na prostem polju jo je zajela liuda nevihta. Ni vedela, kaj bi, ko je privozil mimo star avtomobil, mlad, preprosto oblečen mož v njem ga je ustavil in jo prijazno povabil, naj sede v voz. Olga je tako storila in mladi človek jo je odpeljal do svojega malega posestva, ji posodil obleko svoje pokojne matere in jo preprosto, a dobro pogostil. Olga se je vrnila domov židane volje. 14 dni pozneje je njenih 24 snubačev prejelo povabilo, naj pridejo v nedeljo v vilo. Prišli so vsi z žarečim Upanjem v srcu. Malo čudno so se gledali, ko so se znašli tako skupaj v salonu, toda sedli so v pripravljene stole in Olga je kmalu potem vstopila v lepi, beli o-bleki. Pozdravila jih je in imela nanje majhen nagovor. Dejala je, da so ji vsi simpatični (veliko veselje med vsemi) in ji je žal, da ne more vzeti vseh 24. Vendar pa si je že enega Izbrala. In sicer nikogar med njimi. Med ledeno osuplostjo jim je tedaj sporočila, da je njen izvoljene gospod Evgen , Tourtoulone, ki ga bodo takoj spoznali. Veselilo jo bo, če pridejo kot njeni gostje k njeni poroki in če vzamejo v spomin na lepe dni, ki jih je preživela z njimi, majhen dar. Služabnik je tedaj vsakemu med njim izročil dragoceno srebrno dozo za cigarete z napisom "Olga". Dekle pa je liied tem iz sosednje sobe privedla svojega zaročenca — baš tistega, mladega človeka, ki jo je bil enkrat v nevihti "rešil'' Po tistem dnevu ^a je še večkrat posetila, zaljubila se je v njega in on v njo. Izkazal se je za neimovitega, a inteligentnega in dobrega človeka. Rekla mu je sicer, da nima nobene dote, a on se je zasmejal, češ: "Jaz ljubim tebe in se požvižgam na denar. Znam hvala Bogu, delati". Tourtoulone je seveda zelo debelo pogledal, ko je zvedel, kdo je njegovo dekle. Te dni se je vršila poroka. Med Avignonci je zbudila veliko pozornost skupina 24 pla-volasih, mladih mdž, ki so sledili ženinu in nevesti očitno brez velikega veselja. Najbolj čudno pri tem malem romanu življenja je to, da je srečni mož v lase — črn kakor vran. ZVAL IN ČLOVEK Eden najznamenitejših nemških zoologov in gojiteljev živali, profesor Ludwig Heck, piše v svoji zadnji knjigi "Živali, kakšne so v resnici" v zvezi z rano smrtjo mladih goril, ki so jih pred vojno pripeljali v Nemčijo: "Bili so kandidati smrti. Iz duševnih razlogov! Do tega prepričanja sem prišel kmalu, ko sem jih videl, kako so se obračali z o-brazom proti steni, sključeni sami vase in nedostopni za vse. Tedaj se je v meni spet u-trdilo temeljno naziranje, kako je treba z mladimi človeškimi opicami ravnati v ujetništvu, in sicer takoj po ujetju : Kakor otroci! Čutiti se morajo zaščitene in vame, kakor hočejo to vsi otroci in kakor je treba z njimi tudi ravnati, če naj prospevajo". V teh besedah je obsežna rešitev vse uganke, kako naj pomagamo ujetim živalim vztrajati v tem položaju. Živali reagirajo najprvo na telesne dražljaje, ki nastopajo v določenih Časih z vso silo v njih: na lakoto, utrujenost, potovalni nagon (ptice selivke), grad- njo gnezda, parjenje. A to ni vse. V živalih opazujemo lahko tudi materinsko ljubezen v njenih najlepših oblikah, prav tako se ne da utajati, da vlada med njimi tudi nagon vzajemne pomoči in skupne igre. Višje razvite živali imajo, kakor parvi zna* nemški strokovnjak, Paul Eipper, pravo hrepenenje po notranji toplini življenja. Okrog sebe potrebujejo ozračje, v katerem se isto-tako čutijo tudi duševno ugodno. In k temu jim lahko pomore človek prav tako kakor svoda, ki jo za ujete živali tolikokrat zahtevajo. Ljudje pa imajo napako, da sodijo živali vedno znova s svojega stališča. Xi res, da bi tiger, ki stopa nemirno po kletki sem in tja, imel domo-tožje po džungli, v kateri se je rodil. Dajte mu d ovoj soln-čnega prostora in senčno votlino hranite ga pravilno in vzgajajte skupaj z drugimi živalmi njegove vrste, pa bodo vsa njegova koprnenja uteše-na. Mladiča, ki koprni po materi, bo tovariš pomagal preko tega koprnenja. Saj se tudi v naravi kmalu sam odvadi matere. Tovariš živali pa je lahko druga žival in celo žival druge vrte (saj poznamo nešteto primerov ganljivega tovarištva med zvermi in psi, mačkami in lisicami, roparicanii in golobi!) ali pa — često še bolje — človek. Ta človek pa mora vedeti, kako naj ravna z živaljo. Ne s palico in kričanjem (razen v prav izrednih primerih, na pr. ko se je treba pred živaljo braniti), temveč s prijaznim govorjenjem, enakomernim obnašanjem, čestim božanjem, posebnimi slaščicami, s krmljenjem itd. Živali znajo biti napram takšnim svojim človeškim gojiteljem hvaležne in zveste, tudi za-hrbtnosti ne poznajo do njega, paziti pa mora na njih posebnosti. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo english slovene reader 8TANE 8AM0 $2 Naročite ga pr% — ,< KNJIGARNI 'GLAS NAR6DA' 816 WEST 18th gTBBSS ioiii ^ y OL18 HAK0D1V| GORA LEZE... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I- H. NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 27, 1934 — THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. PROTEST PROTI VERSKIM OMEJITVAM SLOVENIC PUBLISHING CO. 55 — Gospod Purčeler! Ravno je prišla dekla po dvorišču, se smeje vsem poslom iu pravi, da ostane. Ali je to res, gospod Purčeler? — No, seveda! Smilila se mi je. Ženske vendar ne moreš pognati od hiše in jo vreči na cesto ponoči in v megli. Tebi ne očitam ničesar. Mislil si dobro. Toda sedaj bodi enkrat pameten! S tem mi boš napravil uslugo. Torej! Ali želiš še kaj? — Da! — pravi Matej z izpremenjim glasom. — Oče me potrebuje, ker je hrib zopet pričel rogoviliti. Še danes moram domov! — Kaj? Sedaj na pomlad? — vzroji Purčeler. — Kako pa si naj opomorem, ako mi pobegnejo ljudje, ko se delo komaj prične? Zakaj pa plačam hlapca? — Purčeler je naj-brze pozabil, da je svojemu oskrbniku že od Svečnice dolžan plačo. — Iz tega ne bo nič! Ti ostaneš! — Mi je žal, gospod Purčeler. toda moram domov! — odvrne Matej mirno. — Izgovoril sem si, ko sem nastopil službo. Jezno premišljuje Purčeler. — Ali je res tako slabo tam gori? — Če je mogoče kaj pomagati, se mora pomagati, pred-no naraste voda! — Naj bo, zaradi mene! Kaj pa misliš, kdaj moreš zopet priti? — Prvo uro, ko me bo oče mogel pogrešiti. — S tresočo roko mečka Matej klobuk. — Tenia nekaj moram prositi! Purčelerja mine potrpljenje. — Kaj pa zopet! r ! — Da bo Cili odpovedana služba, predno se vrnem! — Sto črnih peklenščkov! — To moram zahtevati. Ako hočem ljudi trdno držati v svojih rokah, moram pri njih imeti ugled.! Moja beseda mora veljati! — Tako? Jaz pa naj bi ne bil nič pri hiši? Purčeler udari s pestjo po mizi. Tedaj pa se na pragu spalnice prikaže Karolina vsa bleda ter zapre za seboj vrata. — Tone! Otrok spi. Pazi vendar malo! — Tako? Paziti? Na vse ljudi v hiši moram paziti! Za mene pa se nikdcb ne zmeni! In vska sitnost pride vedno samo na mene. — Z naraščajočo jezo se Purčeler obrne k Mateju. — Nikar si toliko ne domišljuj! Ti! — Pomirite se, gospod Purčeler! — pravi Matej. — O tej stvari se moreva pomeniti še drugič. — Cele nuemnosti se nisi smel dotakniti! Prihodnjič se ne mešaj v stvari, ki ti niso nič mar! — Toda Tone, — pravi Karolina. — Ne govori vendar tako z Matejem! Zaradi nas tega vendar ni zaslužil! — Seveda! Kaj pa da, še v volno ga bom zavil, ker mi je napravil vso to jezo? Kdo pa je v resnici kriv vsega tega? Ti! Nikar me tako ne gle, ti pravim! Mrzlega pogleda ne prenesem! — Gospod Purčeler! — prosi Matej, ki mu je bil glas še komaj pokoren. — Napravite mi edino uslugo in ne vlečite v to stvar še vaše gospe. Saj je mogoče, da nisem imel prav! Pustimo vse to! Lahko noč, gospod Purčeler! Matej hoče k vratom. — Ne tako! — zakriči jezno Purčelre. — Ali mogoče misliš, da se pred ženo ne upam pokazati svoje barve? Tak, hvala Bogu, še vedno nisem! — S tresočimi pestmi vleče za svojo vestjo in stopi pred Karolino — Ni "dovolj, da imam prepir v hiši! Sedaj mi moraš še vse posle med seboj zbegati! Ker ne veš, kako je treba postopati z ljudmi. — Gospod Purčeler; za božjo voljo! — oporeka Matej. — Pojdite, se pogovoriva spodaj. Purčeler ga ne sliši in zakriči na ženo: — Ubogi ljudje delajo ves dan in imajo pravico zahtevati, da jim da gospodinja prijazno besedo. — Toda Tone, — odgovori Karolina mirno, sedo sem še vedno dala našim ljudem in od srca. — Tako? Kaj pa delaš s Cilo? Kaj ne, sedaj ti udarja kri v glavo! Zakaj pa ti je ravno to dekle vedno na poti? Ali morda misliš, da si kaj boljšega? Matej se zgane, kot bi ga kdo z bičem udaril v obraz. — Tako se ne sme postopati z ljudmi! Me razumeš! — kriči Purčeler na Karolino — In če punci v jezi pride kaka neumnost, ji ne smemo zameriti. Slednjič pa Čila ni rekla nič drugega kot žalostno resnico: da je vsaka druga boljša za me- TRAVEL BUREAU SIS WEST ISth STREET NEW IOKK, N. T. piAite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-tcvanje ^IMMWIMWim.mitfliliMttilMHillBiWHSIW I i 18. januarja: Olympic v Cherbourg 19. Januarja: lit- «!«■ Frani v U;ivr»-= J C< (tfffl^Jk? 4 ! 25. januarja: <"' W-^l K,,r v Bremen i;trt-ns.iri:i v Cherbourg 26. januarja: Lafayette v Havre 30. januarja: Manhattan v Havre 2. februarja- Chvnplain v Havre Ki x v Oenua 6. februarja: « >!> mpi«r v Olirliourg-9. fibruarja: l:remc:i v Bremen SHIPPING isjg NEWS H Pogled na protestno zborovanje v Los Angeles, Cal. Tamkajšnji katoličani so protestirali proti odredbam ki jih je izdala mehiška vlada proti mehiškim katolikom. NEWYORSKI PABERKI 29 decembra: lie de France v Havre t 2. Januarja: | A zapustil brat Akurzij. vsem No\vyorčanom dobro poznan aranžer cerkvenih prireditev je vsako leto navada; le ena točka bo izpadla, pa ie moremo pomagati. Tukaj v New Yorku je živel takoimenovani ''neumni Tonček''; v resnici pa je bil bolj pameten kot je izgledal. To ime se ga je prijelo zato, ker je na vseh prireditvah, kjer je bil, neprestano plesal po tleh, po mizah, po stolih, sploh povsod, le po stropu ne. Otrokom je bil kakor na sejmu kupljena (igrača; vse se je trlo okrog ' njega in bila je čisto svojevrstna skupina v dvorani, kadar je on nastopil s svojim '4 programomTokoli njega pa živ-žav in drugi občudovalci nenavadnega programa. Kar naenkrat pa je zginil iz Xew Yorka. Po par dnevih se je zvedelo, da na Kllis Islandu čaka na italijanski velepainik "Rex", ki ga je vzel s seboj v Italijo in praznuje sedaj Silvestrov večer v Trstu. Kno lopo navado je pa imel; kadar je bil kaj malo natrkan, se je zatekel z zaupanjem na Osmo cesto, kjer sem ga park rat našel BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ^ZALOGI lie tie France v llavre 13. februarja: (V.nte ili Savoia v Genoa 14. februarja: Washington v llavre 15. februarja: Utrenparia v CherliourB ( 21. februarja: S iturnia v Trst 22 februarja: I-" ir'»; :i v Bremen <> ymi>lc v Cherbourg 23. februarja: t." liimi-lain v Havre 27. februarja: I Manhattan v llavre 11 ix v Genoa (in liiarsičega drugega) cer-!zjatraj v cerkveni klopi spe- ■ga. Radi "Silvestrovega veče- ni. ra" hočem pojasniti mladini vi Kot je upati, bodo tudi naši prid, kaj sem doživel pred par bolniki praznovali Novo leto leti na neki newvorški ulici, \ ozdravljeni. Mrs. Jerman je že 1 Vračal dobro be- kvi v korist. Sprejel sem odl'kIc v takem slu«'a.lu* lah- Cena s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. Na Osmi nameravamo inn ti lep začetek novega leta. I)ne: 1'5. januarja imamo slovesno blagoslovljen je novih orgel, ki so večinoma dar srebmoporo-čeiicev. Mr. in Mrs. Henry Schier. Ko prideta na Silvestrov večer na Osmo, se bomo kaj več o tem pogovorili. Pričakuje se mnogo botrov, ki se že oglašajo. Slavnost pa pose-'tijo imenitni gosti iz vseh stra- em se z neKe prireditve na Novega leta večer, na kateri sem igral s svojim or- j k est nun, proti domu. Pri dre-1 vosu zagledam prislonjeno mlado dekle, ki je komaj na nogah stala. Ko ji hočem pomagati, se je zrušila privošči veselo besedo. — Purčeler utihne ter debelo pogleda svojo ženo. Karolina stopi k Mateju ter mu ponudi roko. — Hvala ti, Matija! Nikdar si nisem mislila, da je še kdo na svetu, ki se bo zavzel za mene! — Gospa Purčeler! Marija in Ježef! Prosim vas — jeclja Matej in izpusti njeno roko. Karolina mu prikima in hoče oditi iz sobe. Purčeler pa ji zastavi pot. — Ti! Take neumnosti si prepovem! Ce ne veš, s kom moraš držati, te moram zopet enkrat razločno opomniti, na koga se že en teden tako držiš! — Resni pogled, katerega upre vanj, ga še bolj raztogoti. — Nikar me tako ne glej! Drugače se more takoj zgoditi. — Purčeler skoči proti Karolini in dvigne pest. Železna roka ga zgrabi za njegovo roko. — Poba, ti! Polomim ti kosti! Purčeler stoka vsled bolečin. Nekaj sekund vlada v sobi molk. Nato pa pravi Karolina: — Pusti ga, Matej! Saj ne ve, kaj dela! (Dalje prihodnjič.! skim delavkam, ki se na hišna KO ko vsak misli. Zadnji teden dela na jbolj razumejo. ()d ti- i st*m1 Pa , ime* po('n stega časa imamo tudi žensko "palierek". \ ozil sem se po kuharico, Miss Mino Zabret, i nj'wyor«kem Down Town -sestro Mrs. Rose Ovce. Gospod , (»olju* mesto) ~ s sy<>J»" župnik ji je dal časten uri-j avitom; Kak?r ve*a ▼ lu*; s[h; imek: kraljice Osme! " ttako ^ neki stari človek sel Poleti so nas obiskali kar dasiravno sem naenkrat trije duhovniki: R<>v.plezal' Padel mi je narav- Ludvik Kužnik, doma iz Cle-1 n»st P°<1 kolfsa; Ko som usta-velanda; Rev. Julij Slapšak. iVll> mislct;> da F ™rtev, sem kaplan pri Fathm Omanu;' S* P0?™1 nepoškodovanega, Rev. Edvard Gabrenja, sedaj | tod« \idel senv da je pgan do župnik v Detroitu. hotela kar oditi iz bolnišnee, tako dobro se že počuti. V Jamaica, L. I. pa je Mrs. Skulj srečno prestala precej težko o-peracijo in je dobro razpoložena. Mrs. Mary Jazbec, mati Mrs. Jermanove, ni mogla svo-kakor je hčere nič obiskati, ker je bila sama v bolniški postelji, vr-hutega čuva dve vnukinji, dokler mati ne pride iz bolnišnice. Mrs. Habjan na drugi cesti je že istotako pokonci; precej dolgotrajna bolezen jo je nekoliko zdelala. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pl! rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V tem letu smo ustanovili mladinski cerkveni zbor, ki sicer narašča po številu počasi, toda vztrajno! Se mnogo bi lahko povedal novic in kar se tiče napredovanja naše fare v tem letu, pa moram vsaj nekaj razodeti svojim čitateljem, "kako bomo začeli k leti". Vseeno bi še rad omenil, da se nameravamo zahvaliti za vse dobrote tega leta s prireditvijo "Silvestrovega večera". smrti. To sta le dva vzgleda, ki jih povem zato, da imate pred očmi nevarnosti, ki jih lahko povzroči nezmerno uživanje alkoholnih pijač. In kako naj začnemu k letu?! Predvsem si postavimo pred oči cilj, da hočemo v tej Par tednov je že, kar mi je uredništvo "Glas Naroda" prostor za moje "Newvorške paberke" omejilo. Par ljudi me je že vprašalo, čemu v primeri s prejšnjimi tedni tako malo pišem. Taka je, da ne morem vsem ugoditi. Nekateri bi radi mnogo, dr m* i le na kratko; nekateirm je pa sploh vsaka vrsta odveč. Jaz pa se ne boni oziral na nič drugega kakor le na dober namen, ki ga imam pri pisanju paberkov v korist naselbine. Povejlali so mi mnogi, kako zelo j i m je všeč, da pišem '' newy orške paberkeT \ da V premeru meri globus 6 lnčev. — Visok Je 10 lnde?. MODERN VZOREC krasen predmet, ki je kulturne vrednosti za vsak dom CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — si. "GLAS NARODA" 75 vsaj vedo, kako živi naša lia-krizi složno delati in sicer na selbina in kaj se v njej doga- Program tega večera bo kakor 1 iztrebimo! vse načine, ker le v tem bomo imeli vidne uspehe. To leto naj nam bo ogledalo, v katerem vidimo dobre in slabe strani svojega dela. Kar je bilo dobrega, izpopolnimo, kar pa slabega. pritoževati, da le "nowvorske tli ne moremo bi vanj pisali paberke". Za drugo leto vam obljubim, da hočem pisati in delati po svoji najboljši volji v korist Slovencev. Srečno Novo ja in poraja. Da bi mi pa pa- leto! berkov zmanjkalo, se pa kar ne bojte! Nimam zastonj dolgih ušes. "Glas Naroda" pa ni le za našo naselbino, marveč za vso slovensko Ameriko, zato se tu- Jerry W. Koprivšek. faročite se na "GLAS KARO D A", največji slovenski dh-rnik t Združenih • državah. glas naroda zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista no po-j šil jamo. ali ste že naroČili slovensko-amerikanski koledar za 1935? - stane 50 centov. - naročite ga še danes ■ . , JL- ' o ..r