raziskovalna dejavnost 203 Influence of post-activation potentiation on balance Abstract The aim was to compare the effects of three warm up protocols on postural control. Seventeen volunteers performed tandem stance with eyes closed (EC) pre- and post-warm up (0.5 min, 6 min and 12 min). Pre- and post-warm up, the displacement veloci- ties and amplitudes of the center of pressure during tandem stance were assessed. Three different warm up protocols in rand- omized order were performed: (i) six minutes of low-intensity (20 cm, 60 to 65 % of maximal heart rate) stepping, (ii) six minutes of low-intensity stepping with additional plyometric conditioning activity, i.e., jumps (6 repetitions in 3 sets, 2.5 min inter-set rest) and (iii) six minutes of low-intensity stepping with additional maximal isometric conditioning activity (maximal leg extension, 3 repetitions in 5 to 8 s, 2.5 min inter-set rest). In comparison with pre-warm up, only low-intensity stepping with added plyometric conditioning activity improves the quality of performing the tandem stance with EC, probably due to increased sensitivity of muscle spindle. But 12 minutes of recovery are required to obtain postural control enhancement. On the other hand, low-intensity stepping with isometric conditioning activity diminished postural control. In conclusion, plyometric conditioning activity should precede balance exercise, particularly, when warm-up procedure consists of low-intensity whole body exercise. Key words: balance, tandem stance, post-activation potentiation. Izvleček Namen raziskave je bil primerjati učinke treh ogrevanj na kakovost izvedbe tandemske stoje z zaprtimi očmi. Sedem- najst prostovoljcev je izvedlo tandemsko stojo pred ogre- vanjem in po ogrevanju v treh časovnih točkah (0,5 min, 6 min in 12 min). Med tandemsko stojo smo s pritiskovno ploščo merili hitrost in amplitudo nihanja oprijemališča sile reakcije podlage. Ogrevanja so bila izvedena po naključnem vrstnem redu: (i) nizko intenzivno stopanje na klopco (20 cm, 6 min, 60–65 % največje frekvence srčnega utripa), (ii) nizko-intenzivno stopanje z dodanimi poskoki (6 ponovitev × 3 serije, 2,5 min odmor med serijami), (iii) nizko intenzivno stopanje z dodanimi izometričnimi iztegi nog na sankah (3 ponovitve, 5 do 8 s, odmor med ponovitvami 2,5 min). Re- zultati so pokazali, da ogrevanje z dodanimi poskoki izboljša kakovost tandemske stoje 12 minut po ogrevanju, medtem ko dodana izometrična naprezanja povzročijo poslabšanje ravnotežja. Poskoke kot potenciacijsko aktivnost je smisel- no vključiti pred vadbo ravnotežja, še posebej takrat, ko za ogrevanje izvajamo nizkointenzivne ciklične obremenitve. Ključne besede: ravnotežje, tandemska stoja, post-aktivacijska potenciacija. Katja Čop, Katja Tomažin Učinek nalog, ki kratkotrajno izboljšajo delovanje živčno mišičnega sistema na ravnotežje 204 „ Uvod Vadba ravnotežja ima pomembno vlogo za razvoj ravnotežja v vseh življenjskih obdo- bjih posameznika (Brachman idr., 2017). V starosti z njo znižamo tveganje za padce in z njimi povezane poškodbe mišično skele- tnega sistema (Kiss, Schendler in Muehlba- uer, 2018). Pri mlajših starostnih kategorijah pa to vadbo pogosto uporabljamo tudi za preprečevanje zvinov gležnja ter preo- bremenitev mišic, kit ter ligamentov (Eils, Schröter, Schröder in Gerss, 2010; Emery in Meeuwisse, 2010). Uporablja se tudi za po- večanje učinkovitosti drugih gibalnih na- log, npr. skokov in šprintov (Asadi, Saez de Villarreal in Arazi, 2015). Pomemben vidik ki- neziološke znanosti je tudi postavljanje no- vih bolj učinkovitih vadbenih protokolov za razvoj ravnotežja. Del vsakega vadbenega protokola je tudi ogrevanje. Kljub temu da so učinki številnih protokolov ogrevanja na mišični in živčni sistem že raziskani (McGo- wan, Pyne, Thompson in Rattray, 2015), pa njihovi učinki na nadzor in upravljanje drže in ravnotežja še vedno niso dovolj poznani. Ogrevanje najpogosteje vključuje izvajanje nizkointenzivne aktivnosti (60–70 % najve- čjega privzema kisika), ki ji sledijo dinamič- ne raztezne vaje v kombinaciji s kratkimi, visoko in/ali najbolj intenzivnimi mišičnimi naprezanji (McGowan idr., 2015). Različna kratkotrajna (do ∼5s) najbolj intenzivna mi- šična naprezanja povzročijo akutno izbolj- šanje delovanja živčno-mišičnega sistema ali post-aktivacijsko mišično potenciacijo (PAP) (Seitz in Haff, 2015). Post-aktivacijska potenciacija (PAP) je fenomen, pri katerem pride do izboljšanja mehanske učinkovi- tosti mišice zaradi njene predhodne akti- vacije (Robbins, 2005; Hodgson, Docherty in Robbins, 2005). Večja mehanska učinko- vitost se pokaže v višjem prirastku sile in višji največji sili (Lorenz, 2011) zaradi izbolj- šanja (i) živčnih mehanizmov, med katere uvrščamo izboljšanje prenosa akcijskega potenciala preko motorične ploščice, višjo frekvenco in amplitudo akcijskih potencia- lov ter višjo občutljivost mišičnega vretena in (ii) mišičnih mehanizmov, med katere pa uvrščamo večje število in moč vezi prečnih mostičkov. Kratkotrajno izboljšanje delo- vanja živčno-mišičnega sistema, tj. post- -aktivacijska potenciacija, se pojavlja po največjem, izometričnem, koncentričnem in ekscentrično-koncentričnem mišičnem naprezanju. Metaanaliza, ki je preverjala potenciacijske učinke različnih vrst mišič- nih naprezanj na izvedbo šprintov, skokov in metov, kaže, da se balistične gibalne naloge najbolj izboljšajo po predhodno izvedenem ekscentrično-koncentričnem naprezanju (moč učinka = 0,47), medtem ko je učinkovitost največjih in submaksi- malnih koncentričnih naprezanj (moč učin- ka = 0,41 in 0,19) ter največjih izometričnih naprezanj (moč učinka = -0,09) manjša (Se- itz in Haff, 2015). Večji učinek ekscentrično- -koncentričnega naprezanja na balistične gibe avtorji pripišejo predvsem povečani aktivaciji hitrih motoričnih enot (Desmedt in Godaux, 1977). Učinkovitejše delovanje živčno-mišičnih mehanizmov pa ni po- membno samo za večji prirastek in večjo silo, tj. izboljšanje šprintov, skokov in metov, temveč tudi za učinkovitejše upravljanje drže in ravnotežja, tj. izvedbo ravnotežnih nalog. Raziskave kažejo, da kratkotrajna mišična naprezanja, ki ne povzročijo utrujanja, aku- tno izboljšajo tudi ravnotežno nalogo (Bur- det, Vuillerme in Rougier, 201 1). Natančneje, Burdet idr. (2011) so pokazali, da se je v an- tero-posteriorni (AP) smeri upravljanje drže in ravnotežja med bilateralno stojo izbolj- šalo, če so posamezniki prej izvedli deset ponovitev unilateralne stoje. Avtorji razlo- ge pripisujejo večji občutljivosti mišičnega vretena in golgijevega kitnega organa zara- di predhodne mišične aktivacije med uni- lateralno stojo (Burdet idr., 2011). Povečana občutljivost mišičnega vretena lahko nasta- ne zaradi ko-aktivacije alfa in gama moto- ričnih nevronov, ki nastopi med mišičnim naprezanjem (Vallbo, 1971). Zaradi aktiva- cije gama-motoričnih nevronov se poveča tudi mišični tonus (Burdet idr., 2011). Večja občutljivost proprioceptorjev pa omogoča tudi boljšo centralno integracijo senzornih informacij (Bartlet in Warren, 2002; Bouët in Gahé, 2000, Kim, Lee in Roh, 2015). Vsi na- šteti dejavniki tako izboljšajo centralne in periferne mehanizme upravljanja gibanja med ravnotežnimi nalogami. Vendar je tu potrebno poudariti, da učinki različnih mišičnih naprezanj, ki povzročijo PAP, na kakovost izvedbe ravnotežnih na- log še niso bili raziskani. Raziskave so že po- kazale, da vrsta predhodnega mišičnega naprezanja določa, v kolikšni meri bo prišlo do kratkotrajnega izboljšanja produkcije sile med eksplozivnimi nalogami (Tsolakis, Bogdanis in Nikolaou, 2011; Seitz in Haff, 2015). Ekscentrično-koncentrično mišično naprezanje je pokazalo večji post-aktiva- cijski potencial kot izometrično mišično naprezanje. Eden izmed razlogov za večji post-aktivacijski potencial ekscentrično- -koncentričnega naprezanja v primerjavi z izometričnim je povečana občutljivosti mišičnega vretena (Komi in Bosco, 1978). Predpostavimo lahko, da ekscentrično- -koncentrično naprezanje zaradi povečane občutljivosti mišičnega vretena, aktivacije hitrih motoričnih enot in večje mehanske učinkovitosti, akutno izboljša tudi rav- notežno nalogo. Zato smo s to raziskavo želeli ugotoviti: (i) ali ogrevanje z dodano potenciacijsko nalogo izboljša ravnotežje ter (ii) ali je izboljšanje ravnotežja odvisno od tipa prevladujočega naprezanja med izvedbo te naloge (izometrično vs. ekscen- trično-koncentrično naprezanje). Pogosto uporabljen test ravnotežja je tandemska stoja (Hile, Brach, Perera in Wert, 2012). Tandemska stoja je zahtevna ravnotežna naloga, saj so meje stabilnosti v frontalni ravnini precej ozke zaradi posebne posta- vitve stopal v ravni liniji, kjer se peta spre- dnje noge dotika prstov zadnje noge. Ta- kšna postavitev stopal poveča zahtevnost ravnotežne naloge predvsem v frontalni ravnini (Goodworth in Peterka, 2010). Na osnovi izsledkov zgoraj opisanih raziskav predpostavljamo, da naloge, ki povzročijo akutno izboljšanje delovanja živčno mišič- nega sistema (PAP) izboljšajo tudi kakovost tandemske stoje ter da bo izboljšanje večje po ekscentrično-koncentričnem kot po izo- metričnem naprezanju. „ Metode Preizkušanci V raziskavo je bilo vključenih 17 preizkušan- cev, 9 moških in 8 žensk. Povprečna starost merjencev je bila 29 ± 6,8 let, povprečna višina 175,8 ± 8 cm in povprečna telesna masa 73,2 ± 10 kg. Vsi so bili v času izvedbe eksperimenta zdravi in brez mišično-skele- tnih poškodb. Pred eksperimentom so bili seznanjeni z morebitnimi tveganji in po- tekom meritev. Prav tako so pred izvedbo podpisali informirano privolitev. Celoten eksperiment je bil izveden v skladu s Hel- siško-Tokijsko deklaracijo. Potek eksperimenta Eksperiment je potekal v Kineziološkem laboratoriju Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Pred začetkom eksperimenta so preizkušanci opravili uvodne meritve, kjer so izvedli osem ponovitev tandemske stoje z zaprtimi očmi. S tem smo zmanjšali vpliv učenja na rezultate eksperimenta. Uvodni meritvi je sledil glavni del eksperimenta, ki so ga preizkušanci opravili v treh delih. V vsakem delu so opravili izbrano ogrevanje raziskovalna dejavnost 205 (i) ogrevanje BREZ, kjer po splošnem ogre- vanju (opisano spodaj) preizkušanci niso izvedli dodanih potenciacijskih nalog, (ii) ogrevanje EKS-KON, kjer so preizkušanci po splošnem ogrevanju, enako kot pri BREZ, izvedli poskoke pred tandemsko stojo in (iii) ogrevanje IZOM, kjer so preizkušanci po splošnem ogrevanju, enako kot pri BREZ, izvedli največji izometrični potisk z noga- mi. Vrstni red izvedbe ogrevanj je bil izbran naključno. Vsako ogrevanje je na začetku pred ravnotežno nalogo vključevalo tudi standardizirano stopanje na klopco (visoko 20 cm, frekvenca stopanja je bila 0,5 Hz), ki je trajalo 6 minut. Intenzivnost stopanja je bila med 60 in 65 % največje frekvence srčnega utripa (FSU), kar je za ogrevanje BREZ znašalo v povprečju 122,0 ± 8,1 udar- cev na minuto, za ogrevanje IZOM 121,3 ± 6,1 udarcev na minuto, za ogrevanje EKS- -KON pa 121,3 ± 7,6 udarcev na minuto. Takoj za stopanjem so merjenci začeli z izometričnim iztegom nog na nožni preši (IZOM) ali s poskoki (EKS-KON), odvisno od izbranega ogrevanja. Pri ogrevanju BREZ pa so preizkušanci po stopanju na klopco prosto hodili po laboratoriju (5 minut). Pri ogrevanju EKS-KON so preizkušanci izvedli 3 × 6 poskokov tipa »hop«. To pomeni, da je izvedba temeljila na čim krajšem času odriva in čim večji višini skoka. Vsi poskoki so bili izvedeni brez zamaha, in sicer z ro- kami v bokih. Odmor med serijami so bili 2,5 minute. Pri ogrevanju IZOM so izvedli 3 največje izometrične iztege z nogami. Po- tisk so izvajali na sankah s kotom v kolenih in kolkih 90°. Trajanje največjega potiska je bilo od 5 do 8 s. Odmor med potiski je bil 2,5 minute. Ravnotežna naloga je bila tandemska stoja, ki so jo preizkušanci izvajali pred ogreva- njem in po njem v treh časovnih točkah, in sicer 0,5 min [PO (0,5 min)], 6 min [PO (6 min)] in 12 min [PO (12 min)] po zadnji nalogi v ogrevanju ne glede na protokol. Pred izvedbo ogrevanja so merjenci izvedli dve ponovitvi tandemske stoje. Po ogreva- nju BREZ, EKS-KON in IZOM pa smo v isti časovni točki izvajali samo eno ponovitev [PO (0,5 min), PO (6 min), PO (12 min)]. Tandemska stoja Preizkušanci so tandemsko stojo izvajali na pritiskovni plošči dimenzije 1200 x 600 x 100 mm, tipa 9287 (Kristler, Winterhur, Švica), s katero smo merili nihanja oprije- mališča sile reakcije podlage (OSRP). Pre- izkušanci so tandemsko stojo izvajali bosi, desna noga je bila spredaj in leva zadaj, pr- sti leve noge in peta desne noge so se do- tikali. Roke so bile prekrižane na prsih, oči so bile zaprte. Ena ponovitev tandemske stoje je trajala eno minuto. Pred ogreva- njem so preizkušanci izvedli dve ponovitvi, po ogrevanju pa so preizkušanci v vsaki ča- sovni točki izvedli eno ponovitev. Za posa- mezno meritev smo med tandemsko stojo izračunali: (i) povprečno hitrost nihanja oprijemališča sile reakcije podlage (OSRP), (ii) povprečno amplitudo nihanja OSRP v sagitalni ravnini (antero-posteriorni smeri) in (iii) povprečno amplitudo nihanja OSRP v frontalni ravnini (medio-lateralni smeri). Podatke smo zajeli in analizirali s progra- mom za zajemanje in analizo podatkov ARS (S2P , Ljubljana, Slovenija). Za statistično analizo smo uporabili povprečne vrednosti izbranih spremenljivk prvih dveh ponovi- tev (PRED). Statistična analiza Za vse spremenljivke je bila izračunana osnovna statistika in preverjena normal- nost porazdelitve s Kolmogorov-Smirnov testom. Za ugotavljanje razlik v izbranih spremenljivkah je bila uporabljena analiza variance za ponavljajoče meritve z dvema faktorjema (čas × ogrevanje). Prvi faktor je imel štiri nivoje [PRED, PO (0,5 min), PO (6 min) in PO (12 MIN)] drugi faktor je imel tri nivoje (BREZ, IZOM, EKS-KON). V primeru statistično značilnih faktorjev in/ali njune interakcije je bil uporabljen post-hoc test z LSD kriterijem. Z njim smo testirali razli- ke med posameznimi časovnimi točkami pred in po istem ogrevanju ter razlike med ogrevanji v istih časovnih točkah. Dvostran- ska meja statistične značilnosti je bila spre- jeta pri 5 % napaki alfa. Za statistično obde- lavo podatkov je bila uporabljena Statistica (Statistica 10, StatSoft, ZDA). „ Rezultati Pri hitrosti OSPR smo ugotovili statistično značilna vpliva časa (F 3,48 = 5,5; p < 0,01) in interakcije časa × ogrevanja (F 6,96 = 2,4; p < 0,05), medtem ko vpliv ogrevanja (F 2,32 = 0,3; p > 0,05) ni bil statistično značilen. Natančneje, 0,5 min PO ogrevanje IZOM in BREZ povečata hitrost OSRP za 8,2 ± 20,8 % (P < 0,05) in 16,9 ± 16,7 % (P < 0,01), med- tem ko se v isti časovni točki hitrost OSRP po EKS-KON ne spremeni statistično značil- no (Tabela 1, Slika 1A). Sprememba po EKS- -KON je bila statistično značilno manjša (P < 0,01) kot po IZOM (Tabela 1, Slika 1A). V drugi časovni točki, tj. šest minut PO, nobe- no izmed ogrevanj ni povzročilo statistično značilnih sprememb v hitrosti OSRP med tandemsko stojo (Tabela 1, Slika 1A). Dva- najst minut po koncu ogrevanja EKS-KON pa se hitrost OSRP zmanjša (-6,4 ± 16,3 %; P < 0,01), medtem ko se po ogrevanjih BREZ in IZOM hitrost OSRP ne spremeni statistič- no značilno (Tabela 1, Slika 1A). Pri povprečni amplitudo nihanja OSRP v AP smeri med tandemsko stojo smo izračunali Tabela 1 Povprečne hitrosti in amplitude nihanja oprijemališča sile reakcije podlage (OSRP) med tan- demsko stojo z zaprtimi očmi. ČAS BREZ EKS-KON IZOM Hitrost OSRP (mm/s) PRED 50,0 ± 12,7 54,6 ± 10,9 50,9 ± 12,5 PO (0,5 min) 55,0 ± 12,7 53,2 ± 14,2 59,3 ± 17,1 PO (6 min) 51,2 ± 15,0 51,3 ± 14,9 52,7 ± 12,3 PO (12 min) 52,0 ± 13,3 48,4 ± 11,0 50,2 ± 10,5 Amplituda OSRP v AP PRED 43,5 ± 1,5 50,9 ± 2,2 45,4 ± 1,8 PO (0,5 min) 51,6 ± 2,0 45,5 ± 1,6 53,1 ± 2,8 PO (6 min) 46,7 ± 1,9 44,5 ± 2,1 45,3 ± 1,7 PO (12 min) 46,4 ± 1,7 38,4 ± 1,1 41,9 ± 1,6 Amplituda OSRP v ML PRED 10,6 ± 3,9 11,5 ± 3,3 10,5 ± 3,0 PO (0,5 min) 11,0 ± 3,4 10,7 ± 3,4 12,1 ± 3,8 PO (6 min) 10,5 ± 3,9 10,4 ± 3,5 10,7 ± 2,9 PO (12 min) 10,8 ± 4,0 9,9 ± 3,3 10,0 ± 2,7 Opomba. PRED – pred ogrevanjem, PO – po ogrevanju, AP – antero-posteriorno (nihanje v sagitalni ravnini), ML – medialno-lateralno (nihanje v frontalni ravnini), BREZ – ogrevanje brez dodanih po- tenciacijskih nalog, IZOM – ogrevanje z dodanimi izometričnimi iztegi nog, EKS-KON – ogrevanje z dodanimi poskoki. 206 statistično značilen vpliv časa (F 3,48 = 3,8; p < 0,05), medtem ko sta bila vpliva ogreva- nja in interakcije časa × ogrevanja statistič- no neznačilna (ogrevanje; F 2,32 = 0,4; p > 0,05, čas × ogrevanje; F 6,96 = 1,8; p > 0,05). Natančneje, 0,5 min PO ogrevanju, IZOM in BREZ povečata amplitudo OSRP v AP smeri za 18,5 ± 49,7 % (P < 0,05) in 20,4 ± 30,9 % (P = 0,054), medtem ko se v isti časovni toč- ki amplituda OSRP v AP smeri po ogrevanju EKS-KON ne spremeni statistično značilno (Tabela 1, Slika 1B). Ne glede na vrsto ogre- vanja lahko povzamemo, da se šest minut po koncu ogrevanj amplituda OSRP v AP smeri ne spremeni statistično značilno (Ta- bela 1, Slika 1B). Dvanajst minut po koncu ogrevanja EKS-KON pa se amplituda OSRP v AP zmanjša za 14,4 ± 23,4 % (P < 0,01), medtem ko se njena vrednost po BREZ in IZOM ne spremeni statistično značilno (Ta- bela 1, Slika 1B). Tudi primerjava povprečne amplitude ni- hanja OSRP v ML smeri je pokazala na sta- tistično značilen vpliv časa (F 3,48 = 4,2; p < 0,05) in interakcije časa × ogrevanja (F 6,96 = 2,4; p < 0,05), medtem ko vpliv ogrevanja (F 2,32 = 0,1; p > 0,05) ni bil statistično znači- len. V prvi časovni točki po ogrevanju, 0,5 min PO ogrevanju, IZOM poveča amplitu- do OSRP v ML smeri za 14,6 ± 17,04 % (P < 0,05), medtem ko ogrevanja BREZ in EKS- -KON amplitude OSRP v ML smeri ne spre- menita statistično značilno (Tabela 1, Slika 1C). Šest minut po koncu nismo izračunali statistično značilnih sprememb v amplitudi OSRP v ML smeri po vseh treh protokolih (Tabela 1, Slika 1C). Dvanajst minut po kon- cu ogrevanja z EKS-KON pa se amplituda OSRP zmanjša (-5,0 ± 18,9 %; P < 0,01), med- tem ko se po BREZ in IZOM ne spremeni statistično značilno (Tabela 1, Slika 1C). „ Razprava Cilja raziskave sta bila dva: (i) ugotoviti, ali ogrevanje z dodano potenciacijsko nalo- go izboljša ravnotežje ter (ii) ugotoviti, ali je izboljšanje ravnotežja odvisno od vrste prevladujočega naprezanja med izvedbo te naloge (izometrično vs. ekscentrično- -koncentrično naprezanje). Rezultati so pokazali, da ogrevanje, kjer po nizko-inten- zivnem stopanju dodamo poskoke (tj., eks- centrično-koncentrično naprezanje), lahko zmanjša hitrost in amplitudo nihanja OSRP med tandemsko stojo 12 minut po njego- vem koncu. Ogrevanje BREZ (samo nizko intenzivno stopanje) in ogrevanje IZOM pa povzročita povišanje hitrosti in amplitude Slika 1. Relativne spremembe parametrov oprijemališča sile reakcije podlage (OSRP) po ogrevanjih (v % glede na vrednost pred ogrevanjem). BREZ – ogrevanje brez dodanih potenciacijskih nalog, EKS- -KON – ogrevanje z dodanimi poskoki, IZOM – ogrevanje z dodanimi največjimi izometričnimi iztegi nog. Zvezdice označujejo statistično značilno razliko pred in po ogrevanju (**P < 0,01; *P < 0,05). Lestve označujejo statistično značilno razliko v primerjavi z EKS-KON ogrevanjem (##P < 0,01; #P < 0,05). P = 0,054 označuje razliko pred in po ogrevanju, ki je na meji statistične značilnosti. raziskovalna dejavnost 207 nihanja OSRP (Slika 1) med tandemsko sto- jo z zaprtimi očmi, kar pomeni poslabšanje ravnotežja. Trend poslabšanja kakovosti izvedbe po BREZ in IZOM pa je izzvenel v zadnjih dveh spremljanih časovnih točkah (6 in 12 minut po koncu ogrevanja; Slika 1). Rezultati naše študije se nekoliko razliku- jejo od rezultatov podobne študije, ki je preverjala spremembe unilateralne stoje po kolesarjenju (12 min, prvih pet minut pri FSU ∼130 ud/min, ∼150 ud/min drugih pet minut in ∼170 ud/min zadnji dve minu- ti) (Paillard, Kadri, Nouar in Noé, 2018). V tej študiji so ugotovili, da je kolesarjenje stati- stično značilno znižalo hitrost OSRP med unilateralno stojo (desne in leve noge), v frontalni in sagitalni ravnini, in sicer 10 ter 15 minut po koncu aktivnosti, medtem ko takoj po kolesarjenju ni prišlo do statistič- no značilnih razlik. Največja razlika med študijama se tako pojavi takoj po koncu ogrevanja, kjer sta oba protokola IZOM in BREZ celo poslabšala kakovost izvedbe tan- demske stoje z zaprtimi očmi, medtem ko kolesarjenje ni povzročilo statistično značil- nih razlik. Razlogov je lahko več. Prvi razlog je lahko razlika v intenzivnosti med stopa- njem in kolesarjenjem. Podroben pregled eksperimentalnega protokola obeh študij pokaže, da je bila naša aerobna ciklična aktivnost krajša in najverjetneje nekoliko manj intenzivna, saj je trajala 6 minut in z nižjo absolutno frekvenco srčnega utripa (FSU) ( ∼120 ud/min). Neposredna primerjava intenzivnosti sicer ni možna, ker Paillard idr. (2018) ne navajajo relativne intenzivnosti (delež frekvence srč- nega utripa od največje). Lahko pa predpo- stavimo, da krajši čas stopanja v primerjavi s kolesarjenjem, verjetno ni bil dovolj za podoben metabolni odziv, dvig mišične temperature in enako aktivacijo central- nega, perifernega in živčnega sistema, ki bi povzročil podoben odziv kot v študiji Paillard idr. (2018). Potrebno je poudariti, da se kakovost ravnotežja (hitrost in pov- prečna amplituda v AP smeri) 0,5 min PO IZOM in BREZ celo poslabša zaradi more- bitne aktivacije respiratornih mišic in srčne mišice (Paillard idr., 2018), ki povečajo niha- nje trupa (Conforto, Schmid, Camomilla, D’¸¸¸¸Alessio in Cappozzo, 2001). Znano je, da izometrična naprezanja zaradi aktivacije velikega števila prečnih mostičk- ov ugodno vplivajo na fosforilacijo lahkih verig miozina ter povzročijo tudi spre- membe v mišični arhitekturi (Dauchateau in Hainaut, 1984), kar posledično privede do učinkovitejše produkcije mišične sile. Vendar rezultati naše študije nakazujejo, da se je kakovost izvedbe tandemske stoje po ogrevanju IZOM najbolj poslabšala. Stati- stično značilne razlike v nihanju OSPR med tandemsko stojo pa se pojavijo, ko primer- jamo IZOM in EKS-KON ogrevanje (Slika 1A in C). Medtem ko ogrevanje IZOM poveča hitrost in amplitudo nihanja OSRP 0,5 min PO, se v isti časovni točki po ogrevanju EKS-KON le-ta ne spremeni statistično značilno oz. se 12 min po koncu ogrevanja celo zmanjša. Najverjetneje obe naprezanji povzročita utrujenost, saj že kratko-trajne mišične aktivacije poleg izboljšanega de- lovanja živčno-mišičnega sistema (post- -aktivacijske potenciacije) povzročijo tudi procese poslabšanja živčno-mišičnega de- lovanja (utrujenost) (Rassier in Macintosh, 2000). Vendar je utrujenost zaradi večjega potenciacijskega potenciala pri EKS-KON manj izražena, zato takoj PO koncu ogre- vanja ne pride do statistično značilnih sprememb v hitrosti in amplitudi OSRP. Po dovolj dolgem počitku pa morebitna utru- jenost izzveni, in se pokaže potenciacija, zato se 12 min po koncu EKS-KON ogreva- nja hitrost in amplituda nihanja OSPR med tandemsko stojo z zaprtimi očmi zmanjša- ta. Na drugi strani ogrevanje IZOM nima tako velikega potenciacijskega potenciala, tako da po ogrevanju IZOM prevladujejo procesi utrujenosti, kar povzroči višjo hi- trost in amplitudo nihanja OSRP v vseh ča- sovnih točkah (tj. 0,5 min, 6 min in 12 min). Tudi druge raziskave so že pokazale, da je 5 do 60 s po koncu izometričnega napre- zanja prišlo do zmanjšanja nivoja aktivacije in do slabšega širjenja akcijskih potencialov znotraj mišičnih vlaken (Kent-Braun, 1999; Brazaitis idr., 2012). Oba omenjena procesa lahko zmanjšata prirastek mišične sile, kar je lahko vplivalo tudi na poslabšanje upra- vljanja drže in ravnotežja med tandemsko stojo v naši raziskavi. Metaanaliza Seitza in Haffa (2015) prav tako poroča, da poten- ciacijske akcije, ki so uporabljale največje izometrično naprezanje, niso izboljšale re- zultatov šprintov, skokov in metov, medtem je bila učinkovitost potenciacijskih akcij, ki so uporabljale ekscentrično-koncentrična naprezanja, večja. Najverjetneje do večje potenciacijske vloge poskokov, ki so jih preizkušanci izvajali po nizko-intenzivnem stopanju, privede izboljšana občutljivost mišičnega vretena, ki je eden izmed naj- pomembnejših proprioceptorjev. Njegova naloga je, da osrednjemu živčnemu siste- mu sporoča dolžino mišice in hitrost nje- ne spremembe. Oba dejavnika pa sta po- membna za zaznavanje odklonov težišča telesa od ravnovesne lege med tandemsko stojo z zaprtimi očmi. Večja občutljivosti mišičnega vretena po poskokih lahko na- stane zaradi večje aktivacije gama motorič- nih nevronov (Burdet idr., 2011). Raziskave tudi poročajo, da večja občutlji- vost mišičnega vretena povzroči tudi bolj- šo centralno integracijo senzornih informa- cij (Bartlet in Warren, 2002; Bouët in Gahé, 2000, Kim idr., 2015), kar najverjetneje pri- pomore k boljši izvedbi ravnotežnih nalog z zaprtimi očmi, saj se delež somatosen- zornega priliva, ki ga osrednji živčni sistem uporablja za upravljanje drže in ravnotež- ja, poveča iz 50 % na 68 % v primerjavi z deležem med tandemsko stojo z odprtimi očmi (Peterka, 2012). Tu je potrebno pouda- riti, da je do izboljšanja kakovosti izvedbe tandemske stoje, tj. manjše hitrosti in am- plitude nihanja OSRP , prišlo samo 12 minut po koncu EKS-KON ogrevanja, medtem ko takoj po koncu (0,5 min) razlike niso bile statistično značilne. Zdi se, da potenciacijo živčnih mehanizmov, tj. večjo občutljivost mišičnega vretena, prikrije večja utrujenost ali tudi aktivacija respiratornih in srčne mi- šice takoj po koncu EKS-KON, ki pa posto- poma izzveni 12 min po koncu ogrevanja. Pomembni omejitvi študije sta dve. Prva je povezana z zahtevnostjo tandemske stoje, ker je v veliki meri odvisna od individualnih lastnosti in sposobnosti, zato predstavlja tandemska stoja za vsakega različno sto- pnjo intenzivnosti. Druga je stopnja tre- niranosti preizkušancev. Pri bolj treniranih preizkušancih (na področju moči) se učinki post-aktivacijske potenciacije bolj izražajo kot pri netreniranih. „ Zaključek Na osnovi rezultatov naše študije lahko predlagamo, da je pred ravnotežno vadbo smiselno vključiti poskoke oz. ekscentrič- no-koncentrično naprezanje kot potenci- acijsko aktivnost, še posebej takrat, kadar pred vadbo ravnotežja izvajamo ciklične oz. kratkotrajne nižje intenzivne obreme- nitve. „ Literatura 1. Asadi, A, Saez de Villarreal, E. in Arazi, H. (2015). The Effects of Plyometric Type Ne- uromuscular Training on Postural Control Performance of Male Team Basketball Pla- yers. The Journal of Strength and Conditioning Research, 29(7), 1870–1875. 208 2. Bartlet, M. in Warren, P. (2002). Effect of war- ming up on knee proprioception before sporting activity. British Journal of Sports Me- dicine, 36(2), 132–134. 3. Bouët, V. in Gahé, Y. (2000). Muscular exerci- se improves knee position sense in humans. Neuroscience Letters, 289(4), 143–146. 4. Brachman, A., Kamieniarz, A., Michalska, J., Pawtowski, M., Stomka, K. J. in Juras, G. (2017). Balance training programs in athletes - a sy- stematic review, Journal of Human Kinetics, 58, 45–64. 5. Brazaitis, M., Skurvydas, A., Pukėnas, K., Daniuseviciūtė, L., Mickevicienė, D. in Solia- nik, R. (2012). The effect of temperature on amount and structure of motor variability during 2-minute maximum voluntary con- traction. Muscle Nerve, 46(5), 799–809. 6. Burdet, C., Vuillerme, N. in Rougier, P . R. (201 1). How performing a repetitive one-legged stance modifies two-legged postural con- trol. The Journal of Strength and Conditioning Research, 25(10), 2911–2918. 7. Conforto, S., Schmid, M., Camomilla, V., D’Alessio, T. in Cappozzo, A. (2001). He- modynamics as a possible internal mecha- nical disturbance to balance. Gait & Posture, 14(1), 28–35. 8. Dauchateau, J. in Hainaut, K. (1984). Isome- tric or dynamic training: differential effects on mechanical properties of a human mu- scle. Journal of applied physiology: respiratory, environmental and exercise physiology, 56(2), 296–301. 9. Desmedt, J., E. in Godaux, E. (1977). Ballistic contractions in man: characteristic recru- itment pattern of single motor units of the tibialis anterior muscle. The Journal of Physio- logy, 264(3), 673–693. 10. Eils, E., Schröter, R., Schröder, M. in Gerss, J. (2010). Multistation proprioceptive exercise program prevents ankle injuries in basket- ball. Medicine & Science in Sports & Exercise, 42(11), 2098–2105. 11. Emery, C. A in Meeuwisse, W. H. (2010). The effectiveness of a neuromuscular prevention strategy to reduce injuries in youth soccer: a cluster-randomised controlled trial. British Journal of Sports Medicine, 44(8), 555–562. 12. Goodworth, A. D. in Peterka, R. J. (2010). In- fluence of stance width on frontal plane po- stural dynamics and coordination in human balance control. Journal of Neurophysiology 104(2), 1103 –1118 . 13. Hile, E. S., Brach, J. S., Perera, S. in Wert, D. M. (2012). Interpreting the need for initial support to perform tandem stance tests of balance. Physical therapy, 92(10), 1316–1328. 14. Hodgson, M., Docherty, D. in Robbins, D. (2005). Post-activation potentiation: under- lying physiology and implications for motor performance. Sports Medicine, 35(7), 585–595. 15. Kent-Braun, J. A. (1999). Central and pe- ripheral contributions to muscle fatigue in humans during sustained maximal effort. European Journal of Applied Physiology and Occupational Physiology, 80(1), 57–63. 16. Kim, Y. D., Lee, K. B. in Roh, H. L. (2015). Imme- diate effects of the activation of the affected lower limb on the balance and trunk mobi- lity of hemiplegic stroke patients. Journal of Physical Therapy Science, 27(5), 1555–1557. 17. Kiss, R., Schedler, S. in Muehlbauer, T. (2018). Associations Between Types of Balance Per- formance in Healthy Individuals Across the Lifespan: A Systematic Review and Meta- -Analysis. Frontiers in Physiology, 9 (1366). 18. Komi, P. V. in Bosco, C. (1978). Utilization of stored elastic energy in leg extensor muscles by men and women. Medicine and Science in Sports, 10, 261–265. 19. Lorenz, D. (2011). Postactivation potentiati- on: an introduction. International Journal of Sports Physical Therapy, 6(3), 234–240. 20. McGowan, C. J., Pyne, D. B., Thompson, K. G. in Rattray, B. (2015). Warm-Up Strategies for Sport and Exercise: Mechanisms and Appli- cations. Sports Medicine, 45(11), 1523–1546. 21. Paillard, T., Kadri, M. A., Nouar, M. B. in Noé, F. (2018). Warm-up Optimizes Postural Control but Requires Some Minutes of Recovery. The Journal of Strength and Conditioning Research, 32(10), 2725–2729. 22. Peterka, R. J. (2002). Sensorimotor integra- tion in human postural control - senzorna integracija. Journal of Neurophysiology, 88(3), 1097–1118 . 23. Rassier, D. E., in Macintosh, B. R. (2000). Coexi- stence of potentiation and fatigue in skeletal muscle. Brazilian Journal of Medical and Biolo- gical Research, 33(5), 499–508. 24. Robbins, D. W. (2005). Postactivation poten- tiation and its practical applicability: a brief review. The Journal of Strength and Conditio- ning Research, 19(2), 453–458. 25. Seitz, L. B. in Haff, G. G. (2015). Factors Modu- lating Post-Activation Potentiation of Jump, Sprint, Throw, and Upper-Body Ballistic Per- formances: A Systematic Review with Meta- -Analysis. Sports Medicine, 46(2), 231–240. 26. Tsolakis, C., Bogdanis, G.C., Nikolaou, A. in Zacharogiannis, E. (2011). Influence of type of muscle contraction and gender on po- stactivation potentiation of upper and lower limb explosive performance in elite fencers. Journal of Sports Science and Medicine, 10(3), 577–83. 27. Vallbo, AB. (1971). Muscle spindle response at the onset of isometric voluntary contrac- tions in man. Time difference between fusi- motor and skeletomotor effects. The Journal of Physiology, 218(2), 405–31. Katja Čop Waldorfska šola Ljubljana Streliška 12, 1000 Ljubljana katja.cop@waldorf.si