Sistemski odgovor na temeljno vprašanje o namenu kaznovanja krepi jasnost in koherentnost kazenskopravnega sistema ter hkrati sodiščem pri odločanju o sankcijah zagotavlja skupno izhodišče, ki je v skladu z rezultati več mednarodnih študij eden od ključnih dejavnikov, ki delujejo proti arbitrarnemu odločanju o sankcijah in zagotavljajo spoštovanje načela enakosti v kaznovanju. Slovenska ureditev je od osamosvojitve naprej brez takšne načelne ureditve, zato luknjo zapolnjujejo tako odločitve instančnih sodišč kot tudi ustaljena spoznanja stroke. Čeprav je kot slovensko izhodišče mogoče označiti eno izmed mešanih teorij, v katerih retributivni element sorazmernosti deluje omejevalno, znotraj prostora, ki ga uokvirja, pa prevladujejo utilitarni elementi, povezani z rehabilitativnimi izhodišči, nekatere težave nakazujejo na potrebo po bolj načelni rešitvi tega vprašanja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-B5GINQZ7

COBISSID

12804945

Objavljeno

05.10.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Mihelj Plesničar, Mojca (2012). Namen kaznovanja in njegov vpliv na odločanje o sankcijah. Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991), letn. 72, str. 181-210, 314-315. URN:NBN:SI:DOC-B5GINQZ7 from http://www.dlib.si

MLA:

Mihelj Plesničar, Mojca. "Namen kaznovanja in njegov vpliv na odločanje o sankcijah." Zbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991) letn. 72 (2012) str. 181-210, 314-315.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5GINQZ7>

Zbornik znanstvenih razprav
1991-
(Zbirni zapis)