Nisem najbolj naklonjen obletnicam, zlasti ne pompoznim dogodkom ob tem. Kakšna pa je razlika med starostjo 69 in 70 let ali pa 29. ali 30. obletnico nekega dogodka? Celo več, vidim, da nekateri slavijo najprej rojstne dneve za 18 let in potem spet za 20. Pa postavljajo mlaje in rože; v prvem primeru moškim oz. fantom in v drugem primeru ženskam oz. dekletom. Bi verjel, da je lepo proslaviti tudi 30. ali 40. obletnico, kasneje pa se že človek sprašuje čemu; ali zato, ker je dosegel in dočakal neko zaokroženo starost, ali morebiti zaradi česa drugega. Slavljenec se ob takih obletnicah lahko z bolj ali manj prijetnimi spomini obrača v preteklost, na prehojeno pot, a v ozadju je zavedanje, da vsaka visoka obletnica pomeni korak več k večnemu počitku. So pa na teh dogodkih toliko bolj veseli gostje, ki navadno s tem niso soočeni ali pa vsaj ne v tolikšni meri. Pa vendar se z leti vse bolj radi spominjamo preteklosti in na dan vse močneje silijo spomini na pretekla dejanja. In v resnici se je lepo spomniti preteklega dela ali dogodkov v življenju posameznika, ustanove ali pa, recimo, kar naše revije Geografija v šoli. Dočakala je 30 let izhajanja. Lep jubilej, zagotovo! Revija izhaja od leta 1991 in danes, leta 2022, zaokrožuje 30 let izhajanja. Sicer bi morala biti stara že 32 let, a vmes dve leti ni izšla (leta 1994 in 2015). O vzrokih danes ne bomo. O jubileju smo nekaj zapisali že v letošnji prvi številki, nekaj besed pa bo temu posvečenih tudi v tej. Namreč, ob bienalni konferenci učiteljev družboslovnih, humanističnih in umetnostnih predmetov (DUH), ki je bila 28. junija 2022 v Kongresnem centru Brdo, smo se spomnili tudi naše obletnice s posebnim dogodkom, o katerem lahko preberete nekaj več na naslednjih straneh. Mogoče kakšen zapis ostane še za tretjo številko, kajti obletnica se bo zaokrožila šele s popolnim letnikom 2022. In tako revija počasi obrača nov list v svoji zgodovini s pogledom naprej, kajti prepričani smo, da ima dobre osnove za nadaljnji obstoj, a se bo treba prilagajati zahtevam digitalne dobe, ki tiskanim medijem ni najbolj naklonjena. A to ni največji problem; revija bo obstajala tako dolgo, dokler jo bodo brali učitelji in drugi, ki jih zanima geografska stroka. In to bo tako dolgo, dokler bo revija zanimiva, koristna, dokler bo prinašala nova spoznanja ali pa bo samo vir za navdih in razmislek. Kot trenutni odgovorni urednik OBLETNICE Dr. Anton Polšak Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si 3 GEOGRAFIJA V ŠOLI | 2/2022 uvodnik upam, da so pred revijo še mnoga uspešna leta. Da pa bo to res, lahko pomagate tudi bralci, tako da prispevate članke. Veseli jih bomo! Kaj najdete v tej številki revije? Uvodoma objavljamo nekaj novic o preteklih dogajanjih na področju šolske geografije, malo daljši prispevek v tej rubriki pa je o obeležitvi 30. obletnice izhajanja naše revije. Če pustimo ob strani vso skromnost, ki jo v Sloveniji morda kdaj pa kdaj preveč gojimo in smo premalo samozavestni, moramo reči, da gre za lepo obletnico in na nek način pomemben dogodek za revijo, ki ima gotovo nek pomen za razvoj slovenske geografske didaktike in tudi stroke nasploh. Nato je tu poglobljena analiza letošnjega tekmovanja iz znanja geografije, ki jo je z mnogimi prikazi in statistično analizo podprto prispeval Borut Stojilković. Sledijo članki, ki smo jih vključili z namenom, da jih uporabijo tudi tekmovalci na prihodnjem tekmovanju iz znanja geografije, in so na različne načine povezani z vodo in njenim pomenom. Ana Vovk v dveh člankih piše o onesnaževanju voda in problematiki meteornih voda, ki so lahko prav tako onesnažene, a bi jih bilo ob ustreznem čiščenju možno uporabiti za ponovno uporabo (reciklirana voda). Valentina Grubar Brečko in Gregor Kovačič pišeta o pomenu krajevnih vodnih virov oz. o pomenu njihovega raziskovanja. Sledita članka s tematiko uporabe digitalnih tehnologij za namen raziskovanja in za šolsko uporabo. S to problematiko se najprej ukvarjata Klemen Prah in Ervin Suljanović v prispevku o geografskih informacijskih sistemih za ugotavljanje storitvenih območij, nato pa še Iris Žnidar v rubriki Iz prakse, kjer predstavi nekaj spletnih orodij oz. aplikacij, ki jih učitelji lahko uporabijo pri pouku. Rečemo lahko, da lahko z uporabo digitalne tehnologije gremo dlje in hitreje. Tudi tokrat ne manjkata prispevka v rubrikah Zanimivosti in Pedagoški orehi, kjer je avtor teh vrstic zapisal nekaj ključnih ugotovitev o slovenskem ribištvu oziroma o neskončno dolgi in vedno aktualni zgodbi – o ocenjevanju. Zanimivo branje želim! Borut Stojilković borut.stojilkovic@zrss.si Izstopajoči geografski dogodki v prvi polovici leta 2022 Leto 2022 je z vidika geografije izjemno pestro. Zimski meseci so bili namenjeni pripravam na številne dogodke, ki so se zvrstili predvsem spomladi in v začetku poletja. Že januarja (11. 1.) je Ljubljansko geografsko društvo začelo sezono že tradicionalnih potopisnih predavanj, ki so vsak mesec navduševala udeležence z utrinki iz daljnih krajev, čeprav so potekala v virtualnem okolju. Predavanja so zbrana na https://www.youtube.com/channel/ UCE6qRBQYTfbvnepyGrFI_qw. Ko se je epidemija v Sloveniji začela umirjati, so nekateri organizatorji – kot denimo kolegi z Oddelka za geografijo UP z Geografskim večerom o Južni Afriki (13. 4.) – pripravili hibridne dogodke, ki so pritegnili širok krog poslušalcev. Februarja je izšla monografija »Geografski oris občine Loški Potok«, ki so jo pripravili na ljubljanskem Oddelku za geografijo, njen urednik pa je bil dr. Matej Ogrin. Monografija, ki obsega kakovostna fizično- in družbenogeografska poglavja in je nadgrajena z zanimivim izvirnim besedilom o loškopotoškem govoru, je dostopna tako v tiskani kot tudi spletni obliki (https://e- knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/ book/328). Največji slovenski geografski dogodek zadnjih nekaj let v Sloveniji je bilo zagotovo 23. zborovanje slovenskih geografov, ki ga je organizirala Zveza geografov Slovenije v sodelovanju z RRA Koroška, d. o. o. Dvodnevni dogodek je imel prav poseben namen, saj je obeleževal 100-letnico zveze, nosil pa je poveden naslov: »Koroška – od preteklosti do perspektiv«. Vabljeni k branju znanstvene monografije, ki je ob tem izšla in je dostopna na https:// doi.org/10.3986/zborovanje.016. Prvi dan zborovanja je bil namenjen predstavitvi izbranih referatov ter okrogli mizi o aktualnih temah, zaključil pa se je s slavnostno akademijo, kjer so bile podeljene številne pohvale, bronaste, srebrne in zlate plakete ZGS ter Melikovi in Ilešičevi priznanji. Vsem dobitnikom čestitamo! Drugi dan pa je bil namenjen strokovni 4 GEOGRAFIJA V ŠOLI | 2/2022 uvodnik