OS oda sk brtnisk » nar o Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemanc za celo leto 3 fl. 60 kr. , za pol leta, 1 fl. 80 kr. za ćetert leta 90 kr» pošiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. / Ljubljani v sredo 3. septembra 1862. Sej pšenico zgodaj * da rjja medena kemu. Ob enem pa se tudi gospodu Terpinc-u, predsedniku rosa ne napadate. Umni kmetovavci so se prepričali, da se rija m medena rosa pšenici odvrne, ako se, kar je moc zgodaj poseje. Pri nas hitijo kmetovavci v jeseni s setevjo tako, da jo že kake 3 te dne pred sv. Mi h a el o m sejejo. Preden ■■■■■^HHHHMMI^HHÍMMIBMM^H í če druge sv. Mihael pride, je ze večidel vsa pšenica posejana, setve ne zadržuje neprenehano deževanje ali kakošne overe. Ržena setev mora navadno čakati, dokler se pšenica večidel ne poseje. V poprejšnih časih, ko se ni toliko pšenice sejalo . je bilo v tej reći vse drugače. Ko se je večidel rž že posejala , se je začela potem še le pšenica sejati. In po tem takem se je začela pšenična žetev potem, ko je bila rž že požeta ; zdaj mora pa rž dostikrat čakati, in pride na vrsto, ko je že pšenica požeta, da ni prezrela in da se ji preveč zrnja ne otrese. Začnimo tedaj pšenico zgodaj v jeseni sejati, in to delo moramo tako-le opravljati, če hoćemo zgodnjo in bogato žetev. njiva, Novina, ki je čez leío v prahi ležala, in na kteri je 9 postavimo, ogrsica rastla, ki je za pse nično posetev namenjena, se morate zadnji teden mesca vćlikega srpana (avgusta) za posetev preorati, da se oralna zemlja nekoliko posede. Preden se jame pšenica sejati in preden se setev dovrši, se morajo ostanki plevéla in str- vsega za nišče z njive potrebiti, da se more pšenica brez držka posejati. Kdor hoče pšenico na krompirišče ali re pišče sejati, jo mora na krompirišče popred kakor na re-pišče sejati, zato se mora tudi krompir ali drugo korenstvo že pred ali saj okoli sv. Mihaela pokopati, da se koj za tem na spraznjeno njivo pšenica poseje. Po znej o setvo marsiktera napaka vremena zadene ; ker tudi se mora gosteje sejati, je tedaj več semena potreba, gosteja posetev pa se tako ne ukorenini kakor bolj redka in potem takem tudi tako bogatega pridelka ne donaša © kakor una. Allg. L. u. F. Z. Gospodarske krajnske kmetijske družbe lepo zahvaljujem, da so mi bla cr » ovoljno semena poslali. Iz lljašovc. Janez Kralj, posestnik 0 Poduk zastran pravega gleštanja domaće živine zavoljo tega da ne zboli in zastran tega, kaj naj stori kmetovavec kadar mu živina zboli. (Dalje.) Koliko klaje gré živini. Koliko klaje živini , se ne ravná samo po velikosti živine, temuć tudi potem, kakošna je in kako se rabi gre k r m a zakaj živina naj ne dobi samo toliko živeža i kolikor za življenje potřebuje, temuč še toliko več, kolikor je treba, da more storiti, kar človek od nje terja. Ako hočeš, da ti bo konj bolj težke delà opravlja), mu moraš tudi več tecnega živeža da jati kakor pa konju, kteri cele dni v hlevu stojí; brejo kravo, ktera mora v svojem telesu mladica rediti, zraven pa še tudi mleka dajati, moraš bolje rediti, kakor pa kravo, ktero imaš samo zavoljo mleka. Zdravju živine silno škodljiva vraža je tedaj, da morajo vse živinčeta enega plemena enako veliko klaje dobivati. Premalo klaje je živinoreji najveća škoda; kmetovavec nima samo velike zgube, ampak tudi živino napadejo bolezni, ktere se sicer ne izcimijo naglo in se ne spoznajo koj ; prihajajo pa bolj in bolj hude in spodkopujejo zdravje v • • • živini tem vec čem dalje trpe. Prvo pravilo (regeljca) bodi vsakemu kmetovavcu , kteri hoče zdravo živino imeti, da naj raje manj živine redi, pa to naj dobro redi. Veliko živinčet mu ne pomaga nič, če nima toliko krme, da bi jih mogel tudi tečno rediti. Ne sodi pa krme po večem ali manjšem kupu, ampak na to posebno tr © ledaj i je krma dosti redivna ali ne. Tako, postavimo, je veliko živini živina se i ri obsajanji ozkih potov s sad nimi dre- Ako bi se živini krompir brez vsakemu znano, da slama malo redi; daj jo veliko, še celó toliko, kolikor je more požreti ti bo pa vendar slabo redila. Ravno taka je s krompirjem. dajal, bi ga, vsega druzega vesi) se mora le ena stran z drevesi zasaditi in sicer: da bi se nasitila, veliko potřebovala, ne zředila bi se pa če drži pot od jutra proti večeru, naj se sadijo na južni vendar ne, ker krompir malo prave moči krvi dá, če strani; pri tistem potu pa, ki drži od juga proti severju, po njem tudi živina varnpasta postane. Pri klaji mora tedaj da posadi jih na večerno stran, da ne bodo njivam več sence kmetovavec tudi gledati, kako je redivna, ako hoče kakor cesti prizadjale. To bi bila napaka , kajti kap z se mu živina po volji redi in da mu zdrava ostane. Pre dreves sadeze preveč zamořuje, in manj je pridelka potem, picla reja je živini škodljiva, pa ravno tako ji tudi pre Ob cestah naj se tudi le bolj take drevesa sadijo, ki bolj kviško ( v piramide) kakor na širjavo rastejo. ečen živež marsikako škodje, posebno če ga vajena, če se hitro od pičlega do zlo živina ni tecnega živeža pre- delà rabi, kakor je bila va- slabo letino; sena smo malo, otave pa nismo celó nič do- jena. Tako se dostikrat primeri, da začnejo konji za smoliko (Mo h or res d obra klaj a). Mi imamo letos jako stavi, ali če se za drugačne bili; pšenice in rži je na slami več kot lani, al žalibog! ali koliko bolehati , kteri so bili pred menj tečne krme va zrnja pa na pol manj, ajda je slaba, koruza ravno taka, jeni, pa so naglo druge dobili. Ravno tako se lahko do krompir je lep. Slaba nam poje, posebno za živino bo hudo. stikrat vidi, da prav lahko konja klati zacne, kteri je svo- dobival, pozneje pa več dni ni Jaz sem letos tudi v „Novicah^ priporočani mohor sejal, ki se je v tej veliki suši kaj dobro ob nesel; dobra klaja je; konji ga kaj radi žrejo; priporočam ga tedaj vsa- živež jemu delu primeren delal in vendar ravno tak živež imel. Kakor konjem, V ce ravno ne tako očitno, je tudi drugi domaći živini škodljivo ? 300 če jim začnejo naglo boljšega ali pa ploh druzega živeža klasti, zlasti pa skusnj uči prijetna ali pa bolj prebavljiva ; tako ji krmo dostikrat raz da breje krave in ovce rade režejo, kakor slamo (rezanico), repo, krompir. večkrat jo žejo, če se jim krma naglo premem. Kako sna mora biti klaja. Vsaka krma, bodi si kakoršna koli, mora dobra in v » zt s kropom poparijo ali skuhajo, večkrat jo okisajo ali osole ali sicer tako ali tako napravljajo. Kadar dobiva živina toplo pijaco, je sploh skrbeti, da pijaca ni pretopla, ker želodec in čeva omagajo, če preveč in pregorke pi živini vini primerna biti, če ne, ji ne tekne. Ako pride med krmo jače dobiva; nasledki tega so marsiktere bolezni. Tako kaj y česar želodec ne more prebaviti (prekuhati), kakor umetno narejene krme ne smejo predolgo na zraku stati, drobno kamence lahko i prah , pesek itd. i živina ne zboli samo ker se rade skisajo; to pa živini ni samo neprijetno, ampak y ampak še celó poginiti mora dostikrat zavoljo tega. tudi zboli lahko. Sploh naj gospodarji pri vsakteri krmi, V i v • . V. ft mm - - . Dasiravno v začetku ne tako očitno, skodje živini tudi ktera se more skisati, kakor pri tako imenovanem ruja přemočeno seno ali slama, pre m eri, gnjil ali vem senu, ktero se samo po sebi sogreje, ali pri mokri kaljiv krompir in repa, drozevje, ktero je bilo pre- detelji, skrbno gledajo, da se kisanje o pravem času ustavi. malo iztiskano ali predelano, in je torej V se dosti vinskega ali pa da se krma še le potem živini klade , ko se je že cveta v njem, moljavo zernje, premalo prelezano seno, popolnoma skisala. Sicer se krma lahko spridi in živina ne pred kratkim še Ie požeto zernje žita iu sočivja, mokra mara za-njo, če jo pa zavoljo lakote uživa, mora pa zboleti. detelja, ktera se še le pari > in druge take mastné trave, Kadar dobiva živina osoljeno krmo, je treba po potem sploh zeliša, na ktere je kaka škodljiva strupena sebno za to skrbeti, da ima tudi dosti pijace. Po slani je namreč živina žejna, iu če se dosti ne napaja, rosa ali boiezen prišla. Posebno se ravna dobrota kerme krmi po kraji , v kterem je bila spravljena. Tudi dobra klaja utegne celó zboleti. utegne škodovati, če se v prašenih, vlažnih ali zatuhlih krajih hrani, skozi ktere nikoli nobena sapa ue potegne. (Dal. prih.) Zavoljo tega |HHnaj se spravlja klaja na odrih nad hlevi samo kadar je hlev ali obokan (velban), ali pa je leseni strop dobro zapažen, da para iz hleva ne more skozi strop. Natoroznanske reci. tedaj Kako se razširjajo rastliiie in živali po svetu. Dozorelo seme ne odpade deleč od rastline, če ga ne Tudi cevi za odganjanje soparice, kjer jih imajo, ne smejo odnese veter, voda ali kaka druga moč; in živali, ko so pod streho napeljane biti, ampak skozi streho morajo iti. se rodile, ne poslove se rade od rojstnega svojega kraja, Ravno tako se morajo line, skozi ktere se klaja znad hleva dokler jih ne přežene kaka neugodnost ali uima. Gotovo v hlev meče, dobro zapreti dati in morajo tako prte biti, dokler jih ni treba odpreti. dolgo za je, da je tako razširjanje sila počasno, vzlasti, če se raz lične rastline razširjajo po poedinih rastlinah, živalske ple Kakor domača živina ni vsa enega plemena, tako tudi mena po posamnih parih. ne tekne vsaka klaja enako; tako se podá zernje, kot Kar se tiče ras ti in, najhitreje jih razširja vihar in goveji živini, voda. So semena, ktere so krilate, nekako kosmate poglaviten živež, bolj konjem kakor ovcam in kterim se le o posebnih priložnostih, postavimo, pred spojem naste in lahke, tako da jih y koci vzdigue vetrovna moč. in od y bolj za priklado kakor kot živež d a j e. Kisla trava in nese veliko milj delec. Mnogotere druge seno s te trave se prileže konjem prav dobro manj pa sprejmejo potoci, reke, morski valovi, pa jih odnesó v najdaljne kraje, kjer goveji ž i v i n i y dasiravno je tako seno manj tečno kakor jih izroce zemlji v krilo. Voda jih vrze na obrežje, odkodar sladko; ovce pa skoraj gotovo zbolé, če tako seno vedno se mnogotere V * uzivajo Sočivje je prav rediven živež y plodé naprej o novem kraji; vetrovi, ti jih pa sami razsejajo na deleč in na široko povsod okoli. Odtod pa želodcu je težek, tedaj, da se prikažejo zelišča na tacih mestih, kjer malo ne sme se ga tedaj toliko živini dajati y kakor zrnja žita. prej Pa tudi zmje ni vse enako redivno; postavimo, ce £0 ni bilo ne duha ne sluha o njih. Z i va li se presele, če jim rojstna zemlja ali če jim spodar svoji živini ovsa ali V f rzi ali turšice daje, ji mora podnebje ne u gaj a Jim namreč zmaujkuje živeža j potreb tega zrnja vselej bolj po malem dajati. nega zavetja, morajo si ga poiskati drugej in hite torej v Listje skoraj vseh dreves, kakor tudi njih mladike, tuje kraje. Včasi se jih preseli cele drušine, preden nastane ktere živinčeta posebno na pašah v gojzdih kaj rade obe- zima. Nekteri ti cl zapuste leto za letom ledene krajine se- rajo, ne rede samo malo, temuč goveji ž i v i n i in drobnicam verne, kadar se zima povrne , pa dojdejo k nam , ker tii je dostikrat še celó zlo zlo škodljiva krma. Tudi kore- mraz ni tako hud. Nekterim ticani pa je premrzlo nase ob in krompir utegnejo ško nebje pozimi, postavimo: lastovkam. Zato bežé nine in korenstvo kakor repa dovati, če jih živina preveč dobiva, ker so želodcu pretežke zimo; pri nas ne bi imele drugam cez živeža. Al vrnejo se zopet na zavoljo tega y ker jih želodec ne more prekuhati. Ravno spomlad, ko zgine snezena odeja in se stopi led, solnce tako uteírnejo » za krmenje olarske ( prajarske) , zganjarske fr orkeje sije ter zbudí razne žužke, kteri so za živež urnim y priljubljenim ticicam. Ta»; es demonstracija, molčati o tein žalostném i Evg okoli Belega ada s Turki grozovito pretepal Je Iz Jarenine na Štajarskem 20. avg. Zelo stara bitka enkrat grozno dolgo trpěla ; kri je tekla potokama, fara sv. D. Marije v Jarenini, ktera je že leta 1135 pod pa zraage ni bilo na nobeni strani; zdaj stopi neki ime niten turšk duhoven gori na visok stolp tempelj i in glasno Evgena i solnograškim nadškofom Konradom I., bratom sv. Benedikta v Admontu darovana bila, je 20. t. m. redko veselje doži- vela. Dva častita starčka kmečkega stanu, Joanez Bračko • f Muhameda na pomoč kliče, pa na povelje princa mu neki cesarsk střelec s puško posveti; turški in Terezija, rojena Zupanić-eva, sta po srečnem 50. letu duhoven se prekucne in z visocega stolpa na tla craokne. zakona zlato svatbo obhajala. V cerkvi pred altarjem, kjer Turki se preplašijo, zbežijo — in zmaga je bila princ sta pred 50 leti stala in zarocena bila, so jih občnoljubljeni Evgenova. Od tistega časa Turki niso iraenovanega tem- castiti gospod Juri Matijašič, dekan v Jarenini, po kratkem peljna več obiskovali, čisto so ga zapustili, Srbsko mesto ima tudi lepe, široke, gladke » ginljivem nagovoru pred mnogo zbranira ljudstvom zopet ravne zaročili. Med veliko mešo so bili ljubi stariši ( jubilanti) s 303 svojimi otroci vred pri svetem obhájila. Med otroci je Franc Bračko, sedaj gimnazijalni profesor v Gradca. Po dokončani svečanosti v cerkvi so se na svojem domu jubilanti z rod- prav pošteno po slovensko veselili. hino Bog SVOJO m drugi m i jim daj še mnogo iu veselih let dočakati! Gorici 18. avg T-n. Jareninski. Da na tukajšnji normalki slovenščina dobro napreduje, je rodoljubni gospod ï-i v Novicah" že povedal. Oni pohvali moram še to dostaviti, da tudi gosp. Delkin, letos učitelj 1. ■V! slovenskega razreda, se za slovenščino nič manj ne trudi kot drugi njegovi so bratje, in da toraj tudi njemu ki pri prvencih zares v j kranjsko špraho" trebi in s slovenskim jezikom domestuje enaka hvala gré. — Slovenski jezik je do Ietošnjega sol- za podlago služit ; al resna volja skega leta le V V nemscim prečastitega c. k. šolskega svetovavca dr. Pa v i s s ich- a, kteri, obhajaje ljudske šole v Primorji, se je prepričal, da za boljšo omiko mladine je treba tudi bolj obsirnega pod učevanja v maternem jeziku, je storila, da beseda izustena od Njih Veličanstva našega Cesarja „enakopravnost za vse u v ti besedi ni dolgo le na papirji ostala, temuč se v djanji uresničila. Po njegovem nasvetu je deželno poglavarstvo oklicalo razglas, kterega, ker menim rodoljubnim bravcom Novic" ustreči, v glavnem njegovem zapopadku poslove- % • r> îijenega tukaj predložim: Stev. 1800/ <254* Prečastitemu nadzorništvu šolske okrajne v Po razpisu preslavnega c. kr. deželnega pogla varstva 22. preši. m. je bilo knezoškofijskemu konsi- storiju sledeče naznanjeno: Da poduk v ljudskih šolah, in sicer kar se jezika tiče, se s potrebo učencov in z dotičnimi zapovedmi strinja, je odločilo deželno poglavarstvo po predloženem naznanilu c. k. šolskega svetovavca in ogleda ljudskih šol dr. Pavissich-a prečastitemu knezoškofijskemu kou-sistoriju razodeti sledeče: a. Od začetka prihodnjega šolskega leta naj se podučuje v vseh ljudskih šolah v maternem jeziku, v slovenskih srenjah po slovenski in v italijan- toraj skih po italijanski. Od 3. razreda naprej naj nemški jezik kot zapovedan (obligaten) predmet po 4 ee uči ure na teden s pomocjo abecednika (italijansko-nem škega ali slovensko-nemškega) s prilično knjižico po e. Napredovanjski imeniki, znamke pridnosti in šolske spričev naj se povsod jeziku dotične šole n veljati f. prav I j a j > kar ima tudi za c. kr. glavne šole Naj se natanko po šolskih razredih izdelan italijanski in slovenski izkazi vseh učilnih in berilnih knj knj rt* » Î ki se v ljudskih in se vé da gré izbrat glavnih šolah rabij fktere zmed unih, ki so po viši oblasti dovoljene), natisniti daj in med vse šolske vodstva ras v tem neha delijo zato, da po šolah škodljiva različnost tf i Vodstvu normalne šole v Gorici naj se zau-pripravljence tamkajšnega pripravništva, kolikor kaže je mogoče, v tistem jeziku učiti telji v Primorji potřebovali. i ki ga bodo kot uči To naj se zgodi, gledé na ure, v tistem redu i ki «•a je c. kr. šolski oglednik v pomenitvi 30. avgusta vpričo čast. knezoškofijskega • V višega šolskega ogleda razloži!, in po kterem je odkazal se ravnati. Dalje naj se za prihodnje leto dober glasovir za vajo priprav-ljencov v najem vzame in zastran najemnega zneska semkaj naznani. h. V vseh ljudskih šolah naj se kolikor je mo- goce y petje V f UĆI i in v ta namen se priporočujejo od ministerstva potrjene bukve Franca Siniko-ta v 3. majhnih zvezkih. Naj se nobeden manj kot 6 let star učenec v i. javne šole ne sprejema; v šolo hoditi morajo fantje skozi 6 let, dokler niso 12 let stari. k. Učenči in učenke naj se sprejemljajo v javnih šolah in to v slehernem posameznem razredu le v prvih 15 dneh i ker drugači ni pričakovati šolskega reda in tudi napredovanja ne. 1. Zunaj polletnih javnih preskušinj (§. 59 pol. šolske vravnave) naj se napravi v vseh šolah proti koncu vsacega me^ca vpričo vodja (fajmoštra) mala preskušnja, da se tako mladina vedno prav marljiva obdrží. m. Kar se tice solskih praznikov pri c. k. glavnih šolah, je treba se ravnati natanko po ministerském ukazu 5. marca 1855. Pri ljudskih šolah naj ne trpijo šolski prazniki v vsem skupaj ne več kot 5 tednov. n. Poduk v ljudskih šolah naj je bolj praktičen, govorov. b. V vseh ljudskih šolah naj se podučuje kate kizem po vseh razredih v učnem jeziku. V šolah fur- naj se poslužujejo učitelji in kateheti lanskega okraja jezika predpisanih šolskih bukev, in ne furlanskega. treba le toliko držati, kolikor je v 1. se- Tega se je mestru 1. razreda neobhodno potrebno, da se poduk bolj razjasni in vse razumljivo dopové. V vseh učilnicah za dekleta naj se nemški c. Tisti čas, ki jim po tem ostaja, naj se jezik izkljuci. liekleta v ženskih ročnih delih bolj izurjajo d. V c. kr. glavnih šolah za fante v Gorici in Gradiški naj se začne poduk v nemščini, kot učen predmet od 3. razreda naprej, in to po naravnem načinu v branji, govorjenji in pisanji. V 3. razredu naj se odmenijo za to 4 ure na teden, v 4. pa pet. Pri tem se je posluževati v 3. razredu abecednika (itali-jansko-nemškega ali slovensko-nemškega) s pripravno knjižico pogovorov, v 4. razredu prvega berila s knjigo pogovorov. da namrec srce obdeluje. Ker pa do tega ni moc priti, dokler um resnic ne zapopade, po kterih se ima djanje ravnati, je zato skrbeti, da si učitelji prizadevajo otroke napeljevati k razumljenju tega, kar se uči; le po tem načinu jim bo nicah se ravnati. mogoce po zapopadenih naukih in res o. Zadnjič je na to gledati, da okrajne šolske nadzorništva od c. kr. vladařstva izhajajoče uravnave, ki ljudske šole zadevajo , kolikor v pedagogičnem in odloga podučljivem oziru učitelje zadevajo, jim brez in prav natanko naznanijo. Učiteljem naj se potem dolžnost naloži, si takošne ukaze prisvojiti, kar bi se utegnilo na vsako vižo po posebnih, po šolskem zakoniku zapovedanih, tako imenovanih pisanih pravilnikih, najbolje dognati. Od knezo-škofijskega konsistorija v Gorici 21. novembra 1861. Andrej 1. r. knezo-nadškof. ? Janez Ev. Mozetic l. r. viši šolski ogleda. Iz Rihenberške doline 20. avg V naši okrajni Vsi učni predmeti v vseh štirih razredih oběh eodnii v Ajdovšini imamo nektere prav vrle gospode, ki so ... .. « . ^ . - - • V « » I, v -r « 11 __1____1?| emenjenih glavnih šol za fante naj se razlagajo v ma- pravični jeziku našemu. Ne bom na dolgo in široko hvalil ternem jeziku učencom v Gorici v italijanskih oddelkih visokospoštovanega gosp. predstojnika, ki vsakemu daje kar po italijansko, v slovenskih oddelkih po slovensko mu gre ne bom hvale pel vrlemu našemu aktuarju pu uaiijaiionu , » oiuivuoniu uuuumiu pu niu » tunni» , --"v . ..v...» --------- --------j - 7 — v Gradiški po italijansko, in tako tudi naj se imenuje je kot trd tiroljsk Lah brez znanosti slovenskega jezika pred v Gorici vsak posamezni oddelek le italijanski od- 2 letoma k nam přišel, pa jo zdaj v ' ' V ze prav dobro slovensko «lelek slovenski oddelek. reže, ker se je jezika našega na vso moc přijel (uamesto 304 smodk in pipe, kakor drugi, nosi v svojih taškah raje 55 Ja bolj poprijema primernega delà , kot se je pred nekterimi V . V /V nezica'* le eno dogodbo hocem povedati, ki se je uni leti godilo, kjer so se vozniki po veliki cesti kraljevali y dan pripetila pri naši sodnii in ini je neizrečeno dopadla. S tem se pa noce reci, da bi naprava poseb 1 za V. toži Janeza L. za dolžnih 5 tr old. ; tožbo je položil v ženske delà ne bila potrebna; marvec se že dalje časa de nemškem jeziku. Na dan obravnave se Janez z gosp. ad laj nasveti in nacrti, kako bi se tukajš šolsko poslopje junktom v kancelii vpričo tožnika v nemškem pogovarja. razširiio in povikšalo, da bi se prostor dobil tudi za de Tožnik, ki ni razumel, kaj se pogovarjata, nekako hud rece na to gosp. adjunktu: „Gospod! zdaj ni čas več po nemško pred nami Slovenci se pogovarjati. kliško učilnico; samo ene in sicer d e nar j a, d e n a rj a. Ze davno P°g reči manjka upanje stavi na za a Na to mu jo gosp. ad ložnico postojnske j a m govori se, če bi jo junkt prav modro zasoli ter reče: „Prijatel! ker ste mi dobila v roke y soseski potem za šolo kaj več se dalo storiti tožbo v nemškem jeziku přinesli; moram pac misliti, da Pa med tem, ko se je vedno oziralo v samo jamsko za znate nemško!'4 Jože V. omolkne; zastopil je y kaj je logo, se je boljši čas pustil memo zbežati gosp. adjunkt s tem hotel reči: Pišite po slovensko, pa se iz druzih virov lahko za šolo kaj pridobil Vam bo po slovensko odgovorilo; kdor trka se mu odpre! er bi se bilo . Ni se gledalo, ne da bi se bil kak srenjski naklad za šolo obrnil, ne da bi Iz Skrile 28 avg A. R Rihenberški. V 35. listu se bere iz v m Gorice pritožba da ndašnj c. k « ^ U Je venskem jeziku pisano řešila v laškem jeziku vlogo . To v slo m J res se bil kak dobrotnik za tistega přivábil; zdaj pa koso ve pridobki z vožnjo po veliki cesti nehali, ni ne čas za nove naklade ne mesto za bogate dobrotnike. Vendar bi se še zdaj dalo kaj več storiti, samo da bi se nasveti in nacrti napaka, ki je nihče rjati ne more. Naj Vam pa jez za šolske reči ne valjali leto na leto po pisemskih razdelih povem drugo dež veselo, tej dogodbi ravno protn y od in bi se napravljal načrt načrt in nasvet na nasvet bi riske nemu odboi ř«» db Županija Kamnje je dežel pospeha. Še bi se tudi dnarni pripomočki utegnili tukaj prosnj lj razdelitve občinskih u dobiti po tacih potih, po kakoršnih se drugod dobivaj y predložila v nemškem jeziku čejo t y ces y ker druge uradnije no- tudi ljudje niso toliko bogati. Pa toliko bodi zadosti o tej prejemati slovenščine , toliko manj bo storil deželni reči; delati je tukaj več treba kot prazno pisariti odbor laški mej y jev přejela županija s „St. 732. Slavni župan se naznanja, da nje pr poslušajte k odiok. na ktei k vlogo v Kamnjah pri AjdovsčiniJ i zavolj razdelitve Vertovinskih in K se tako glasi: Slavni županii Iz 2*lanine 25. avg (Odprto písemce predragi moji sestrici Ločanki). Ljuba domorodkinja! Prebiram in pre- biram zmiraj „Novice44, pa nikjer ne najdem več Tvojega nenskih zemljišć se bode s posebnim nasvetom dežel zboru ob cr » lasa v njih. Kako, da si tako omolknila? Ali Ti je veselje prihodnjem njegovem shodu predložila Gorici 31. julija 1862. Deželni glavai Od deželnega odbora v „špraho44 vzelo ali pa žalost? Pověj mi saj to. Mislila sem i u i.: rio ao o«; t ti A ; MP« čin y Pace 1. r. Kj so taki da se bos saj tudi Ti pritozila, da ste imeli spet V boš „Julija;4 „Romeova"! Zalega srca slišim, da so ne možje v odboru, kakor je visokospoštovani gosp. Winkler, me o-ta44 v loškem teatru, pa molčiš! Saj vendar ne se nam pač ni bati krivice o národnih pravicah. Velike " * ~ hvale vreden je tudi naš ljublj v Ajdo1 pisma, takih mož gosp Kozler, c. k. notar ktere Locanke národnost na kol obešle, pa si izbrale ne ki našim ljudem uje v enskem jeziku rodnost za svoje geslo. Piši nam kmalo kaj; saj si brala, da vsak razume , kar v roko dobi vredno Bog daj veliko da „IVovice*4 želijo tudi pisateljk, ne pa samo pisateljev. Kar je pa grajama y am tudi jez Pokažimo me Slovenke, da se ne sramujemo svojih mater. žalostno potožiti, da v našem kraju se županije še niso nič ampak da spoznamo, da zoper osabno nemskutarstvo je po- : pošteno slovensko ženstvo. Zatoraj slovenščine poprijele, akoi je njih dolžnost, pravičnim biti domaćemu jeziku. Tudi naša c. k. okraj y S glavna pripomoć Ajdovšči ima še tako tesno napravlj poska v i pisar- ne omaguj ; vloge nicah svojih, da slovenske nikakor ne morejo. Zakaj? ne vem. noti e vratica pri še zlezejo, veil pa ko raj za velja! J. K. vedno za dom navdušena Gorenka. Iz Hoteđršice 20. avg. N. N. Tudi pri nas bojo šolo zidali, da se bo mladost izurjala v potrebnih naukih. Iz Vii> 1 ept rudi pi nas y ak Bog dá, se Spoznati pa moramo našemu prečastitemu gosp fajmoštru m enkrat po domače razveseliti in slovesno „besed v veliko cast in hvalo , da so se dozdaj veliko trudili za napra lega v v pondeljek 8. dne t. m. y to je y popoldne ma- naše mlade ljudi in jih podiicevali kolikor je le bilo mogoce. S mar Bog jim daj ljubo zdravje se za naprej f Pivke. H V 30. listu ..IV dop 5? je bila iz slovenskih krajev tudi beseda s Pivk y k ed je 7 Jaiçerseh 19. avg Ljube n Novice" ! prosim za zastran Postoj omenila potřebnost Radi bi bili tukaj brali kak nasvčt delà. taka šola dala v djanje spi kak d e k 1 i s k e » da bi se pa dopisnik s svojim kotiček, da tudi jez o letošnjih pridelkih spregovorim. Pri nas smo bili žito že omlátili; snopja je bilo prav veliko; kjer al zrnja je malo in drobno je, posebno pšenice in v f rzi y ste bile vorom ni segal globoko v to pra sa nj N drugi strani ženstva to- polegle. Vse drugo pa lepo kaže. Hrušk bo obilo je pa vendar o lenobi in neročnosti tukajšnega liko vedil povedati , da se mu saj postojnske dekleta zato sluha. Krompirjevec je po njivah nekoliko posmojen, krompir še ni bolan . in tudi lánsko leto ni bilo o bolezni ne duha ne ne bodo lepo hval o tej trebna Pred reči. Naj tedaj jez nekoliko več pišem 8v. Uršule s skalami (plošami) Pred malo leti je bila naša podiarna cerkev krita y ktere pa so tako y teg Da je učilnica za ženske ročne tlela zlo po- slabe bile , da so zmiraj doli cepale. Lánsko leto je nam je v Postojni vsak uměn človek prepričan. G. Sedej od sv. Jošta pri Polhovem Gradcu novo streho iz • 1 • i i i • # > • i t • hrastovih skodelj tako izvrstno dodělal, da se je v resnici mojstra skazal. Letos smo vso cerkev pobelili , da zdaj malo leti se je bila za te* privât telj y dokler se j poprijela takega početka služba naklonila; zdaj pa je več ni stanovitua ih šivaric, ki dekleta drugod ročnih del adijo y nektera več. nektei y brez placila. Šivati y plesti marij y se vé da ne praznično oblečena na hribu stoji. Veliko so nam dobrot iiiki po Cerkljanskem in na Kranjskem z darovi pripomo cr » y tudi bolj umetno s šivanko ali kterim se prav srčno zahvalujemo in kterih se tudi naš s kaveljekom delati, to vse se zná v Postojni ze toliko, da marljivi dušni pastir pri vsaki božji službi očitno spominjajo A. T., ključar. ni treba ne kmecke ne gosposkega oblačila veliko drugam v delo oddajati. Tacih deklet, ki bi še gumba ne znale se menda tukaj ne bo veliko našlo; če ob cesti se Z Bogom. prisiti, delavke bolj držijo v hiši in se tedaj ne vidijo, se jih po stranskih ulicah mnogo nahaja pred durmi ali pod senčnim drevesom; deklice s šestimi ali sedmimi leti se že vadijo plesti nogovice. Sicer, da povem resnico, se ženstvo zdaj Iz Dovjega na Gorenskem 22. avg. G. J. \V V Steber in prvi pogoj človeške omike so šole. 0 naših šolah naj tedaj najpred govorim. Po marsikterein kraji hodivsi sem se sam prepričal, iz druzih krajev pa po časnikib zve de!» Obljubljeni popisi nam bojo dobro došli 305 kako se v poslednjih časih sole zmiraj bolj povzdigujejo, nove nazijalnemu veliko hvalo poje, da je mladež , ki je pod poslopja vstajajo, pripomočki množijo. Nasa sosedna ob- Nečasek-ovem vodstvom preveč zdivjala (!!), tako lepo čina Kranjska gora daje nam v tem obziru najbližji in vredil, in da je za to službo „mehr als geeignet". Ni nas naj lepši izgled. Al pri nas je novo šolsko poslopje vedno volja nikomur njegovih r> zaslug krajšati in radi danio vsa še le na papirji, če je ravno že davno vse za zidanje kemu kar mu gre tedaj tudi sedanjemu začasnemu ravna pripravljeno, in bi le samo še ukaza okrajne gosposke tre- telju, kolikor mu je gré. Al kar je enemu pravo, je dru balo, da bi se delo začelo. V ) Zavoljo tega He mora pri gemu drago. Celi naš svet vé, zakaj je bil gosp. Nečasek vatna hiša na stroške farmanov tako dolgo rabiti, da se nekteriin trn v peti, in zakaj zdaj ravno tisti, ki so se mu do šolsko poslopje ustanovi. Vsemu temu vkljub pa omika nase tal uklanjali in se mu lizali, dokler je gimnazijalni ravna- šolske mladine ne zaostaja, kar se je posebno pridnemu in telj bil, ter celó krokodilove solze prelivali pri odhodu nje-vrlemu našemu učitelju Jakobu Kozelju zahvaliti, kteri mi govern (exempla sunt odiosaî) mečejo kamnje za njim. Da nasledniku ne more ljuba nj ego vem u naj ne zameri, da ga tukaj v pohvalo javno imenujem. Res taka nepoštenost tudi buditi se mora človek, ako vidi kakošne napredke so storili biti, smemo sodi ti iz letošnjega programa ljublj. gimnazije, Kar se tiče materialnega ker pod razdelkom VIII. je sam zapisal hvalo Nečasku, „lobenswerthen , wi8sen šolarčki pod njegovim vodstvom. blasra našega kraja, nam o občnem opomanjkanju ni treba ki mu je si. vlada priznala za tožiti, akoravno se posebno dobrih pridelkov, kakor se iz schaftlichen und sittlichen Zustand des Laibacher Gymnasii uzih krajev čuje, nimamo hvaliti; turšica (sirk) in ajda siums pro 1861." Ali iz takih ust, kakor so dopisunove dobro kažete; sadja je sploh precej 55 Tagesp. a y more hvala tudi nasledniku njegovernu prijetna Iz Loke 29. avg. Ker 55 Novice" le resnico ljubijo, biti, je težko verjeti. Sicer pa menimo, da ne segamo cez in da se tukajšna domoljubu protivna čeravno celó majhna večkrat zagotovljane pravice ravnopravnosti, ako zahtevamo y družbica nepotrebno ne kaci , mi pisavec iz Loke v 35. da mož, ki ima ravnatelj naše gimnazije biti, slovenski jezik 55 Novic" ne bo zameril, da mu dopis nekoliko popravim toliko zna, da se more s starši učencov pogovoriti, in kadar listu in povem , da je iz tega namena gledišče polno bilo y ker bo obveljala ravnopravnost tudi na naši gimnazii y da more so se „čisti" dohodki tukajšnim revnim obljubili. Izročilo razsojevati sposobnost učiteljev in učencov. Dokler ravna se je od teh dohodkov 11 gold. mestnemu županu y da jih telj tega ue premore, se vidi, da „Tagespoštar" le v hi yy • v med uboge razdeli. Dostavljam še, da so stevilo poslusavcov perbolah govori, ako mu pise v spricevalo svoje: „mehr als pomnožili tuj ci, ki skozi poletje tukaj prebivajo in le geeignet." Kaj pa bo s slovenščino na naši gimnazii nemški jezik razumejo , in pa taki tukajšni ali iz bližnjih prihodnje leto, to le sam Bog ve y ako je to res , da se krajev, ki so prijatli gospodom, kteri so se igre udelezili. Eden, ki resnico ljubi. hoče učeni cr to* Marn temu predmetu od povedati. Se vendar ne bojo zopet tisti časi vrnili, ko je učenik slovenščine z Iz Inanjih Goric poleg Ljubljane. V petek 29. dru zim i predmeti učence strašiti moral, ako je hotel 5 da dne p. m. je bil pri nas straseu požar. Pogorelo je 22 go- so njegovo revno vednost v slovenščini spoštovali in niso spodarjem 24 his in blizo 60 druzih poslopij; zgorelo je pri nj i zaspali! — V 17. listu „Učit. Tov." gosp. pisateli razun veliko žita in klaje tudi mnogo telet in prešičev „Imeuozlage farnih vaši na Krajnskem" veliko filipiko piše Pogorelci so bili vsi zavarovani z 17.450 gold. Skoda pa zoper kritiko, ki je bila o se ceni na 68.084 gold. Goreti je začelo popoldne ob dveh je „ímenozlaga" „imenozlagi u v iy Novicah". Ker in n kritika44 svetu natisnjena, ni treba, da na nekem podu; požara je sumljiv neki vojak, od kterega bi se pisatelji une in te pričkali med seboj in govorili pravijo, da je nalašč zazgal ; ali je res ali ne, se ne more domu sua u y svet sam sodi y čigavo reci za gotovo. Mogoce je tudi, da je ogenj po nemarnosti se zatrosil. Iz gornje Siške. V nedeljo smo pokopali mlađega „pro je pravo, in potrjuje Levstikov temeljiti pretres. Sicer more oster sodnik, čeravno je „inimicus causae", vendar biti „amicus" in celó admirator personae". Tega načela naj bi naš sicer visoko- o* to 55 gospodarja Franceta Yrodnika, po domače Žiberta, spoštovani rodoljubni gosp pisatelj ki je 29. dne p. m., še le 28 let star in še ne leto in dan oženjen, nagloma umri. „imenozlage « nikoli ne prezrl. Kritika pa je bila res potrebna; ce bi bil gosp c. k. Iz Ljubljane. pisatelj enmalo po svetu pogledal, bi bil to sam slišal. Na Po mnogih deželnega poglavarja pride časnikih se bere, da za opazko, da so „Xovice" ono kritiko naj ele, nimamo gosp Konrád vitez E i nič druzega odgovoriti kakor: Prosim belsfeld, sedaj pri tržaškem deželnem poglavarstvu dvorni svetovavec; popřed je bil nekoliko let ravno to pri c. kr. to drobtinico: 55 • V Oče! saj u • # deželnem namestništvu v Zag rebu. y 55 od pusti jim, da si. vredništvo med „Poberke" vzame tudi Najeti „Tagespoštni" dopisun je te dni mene propagando zgrabil, češ, da sem v Lok i za slovenščino to (Pobérki iz raznih časnikov.j Te dni je ljub- delal, kazino in ondašnji „liebhabertheater" razruševal • rt • U _ 1 • « nr « r\ • CL a • • . • «■•■• j •• « v . . . «••v* ljanski dopisun „Pressni" zgrabil „Zgod. v ' Prt Danico" ter njeni tej priliki se pa tudi neke ponoćne nerodnosti ukrivičil itd. v 24. listu mimo pisani sostavek ,.o lepem napredku narodne naše reci" počrnil tako , da je celó dunajski časnik Vaterland" oštro zavrnil neslano brklarijo. Odgovorim to nesramnemu lažniku le zato, da svet eno laž iz njegove "55 n Triesterca" mavhe več registrira, ter inu povem, da se v Loki ni nobena taka neugodnost zgodila, kakor on po svetu trobi; je popadl a iz „Novic " dr. Srncov govor v Bledu ter se veselica, ki nikakor ni bila slovenski grozila , da poprašan propagandi namenjena y zavoljo etnografične meje slovenske ni bila od konca do kraja ne z najmanjo stvarco kaljena; med Štajarom in Krajno ni brž stopil z voza in s palico besedovanja na ulicah, ker druzega se ni zgodilo, se pa udaril na konfin! Čuda! Kadar „Velikonemci" stavijo mejo niso naši domaćini ukrivićiii, ampak gospodje, ki jih je nemško na jadransko morje, takrat pa „Triestercau ne črhne „Pozor" zagrebški imenoval ne bev ne mev. da 55 cr lorio a pel 55 Pisar „Tagespoštni y jez pa o njih zatega del u je te dni, se vé molčim, ker so y kakor slišim, najbolj razzaljenega gospoda y da bo sopet posada „im Bollwerk der deutschen Kultur in Krain" na naši bovce dobila gimnazu zagotovili, da nobenega niso žaliti hotli. Najbolj smešno bi in da so hvala bodi Bogu! tri nove bram- pa bilo, loško „kazino" in „liebhabertheater" razruševati tega dva začasna učitelja „von stark nationaler Fárbung" gore lista. zastran saj jima ze davnej samo po sebi kljenka , ker nista nase na suho posadili; pri tem pa ni povedal, ali je tudi °-osp Mislim, da je s tem ta rec dognana , in to le to še pristavljam, da smo mi zavoljo razžaljenja časti Radies zavoljo take „Faerbung-e" slovó dobil? Pri tej pri- tožiti hotli, pa to le za tega del opustili, da bi se po onih liki 55 Tagespoštar" tudi sedanjemu začasnemu vodju gim cr to Kdaj nek bomo slekli tisto železno srajeo, da nas v naš lastni prid morajo še le ukazi dregati, namesto da bi sami se lotili, césar je třeba. Vred. ospodih posiljeni razpor po svetu ne trosil; da bo pa le nam v čast, ako bomo po dopisunih primorani, zahtevati uradno preiskavo te komedije. Ker je memo takega 55 kolosa" kakor je dopisun „Tagespoštni" vsakemu le ve 306 lika cast biti mu „unbedeutend", poslednji opazki „der be- pride knjiga ta do oktobra reits einmal der làcherlichkeit uberliefert wui se podvizajo tudř odgovorim naročniki na Slovenskem, in će jim je drago, naj pošljejo na svetio, naj le to da se, ako je njegov j zmozen lu, vit* ov , «nu JV â.jv^vf» u li u v u j Mju.yj^w , --------- V------ lacherlichkeit iïberliefern" se tej osodi ponizno poklonem, izdatelju v Novi Sad. Da bode T) der kmali vredništvu „Novic" naročnino, da jo posije gospodu knjiga izvrstna, nam je ime in le to rečem, da je on po znani „erklárun » mestneg poglavarstva, ki je bila v „Laibacherci" št. 75 1. 1. natis njena, „ im vollen sinne des wortes der V Ljublj 29 gusta 1862 lúge uberliefert Janez Globočnik Novič&r iz domačih in ptujiíi dežel. Iz Dunaja. Za presrčni sprejem dunajski, kterega smo v poslednjih listih omenili, se je presvitla cesarica s prijaznim pismom do mestnega župana zahvalila. Pravoslovci nemški so přinesli nekoliko življenja v naše zdaj tiho mesto. Gospodje so mnogo govorili o pra voslovnih in političnih zadevah, pa radi so tudi peii in še bolj pili. _ je nek, da sedanji c. kr. deželni po minister po -v glavar Ze v gotovo Trstu dr. baron Burger bode m o r s t v a. V Wiener-Neustadt-u so 31. p. m. slovesno odkrili spominek, ki je tù rajnki cesarici M pravljen, T na Starému Sťefanovemu turnu dunajské kve) počasi nova je turnu velike glava raste; dozdaj je h se le za 5 novih sežnjev dodelan, vendar mislijo, da bo letos 9 seznjev T*> h. Ker pa bo višava celega vrha 28 sežnjev, bo z ostali mi 19 sežnji mojster Ernst V se 3 leta delà imel. Delo je v taki višavi sila zamudno: kamen za > kamnom vlečej gon i in ko je ka gon , potřebuj se pol ure, da pride na svoje mesto; o dežji iu vetru celó ni močí delati. Slavonija. Iz Osek poslal Veličanstvu pi ? Zbor županije Virovitiske je , naj bi v ktei ga prosi ukazalo svoji vladi, da politiko zastran Turčije toliko pi meni kolikor potřebuje slovanstva. Česko. V Hoř slavnost bode pri nas T blagor šnjega kristjanstva in 1 Velika narodna dn t. m. neumrljemu Vacesl Hanku na čast, ko se bo tabla na rojstni dom v vedni spominek raj nema odkrila; zjutraj bo slovesná sv. maša, popoldne nimiv. r> od beseda > pi besede je vrlo za Tako bojo Cehi spet lepo pokazali, kako slavij oje ke Galicija. Iz L Di ministerstvo je z uka zom od 8 avg oklicalo, da je prebi Galicij popol drug cesarsk cr poske, svojega deželnega sodnije ali jezika posluževati. Gledé na ta ministerski ukaz je ijsko c. kr. deželno po predstojniko seh e> ga sposk izhodnje Galicije ukazalo, da naj oštro na to pazijo, da se njim podložni uradniki brž brž rusinskega jezika po- izdatelja porok obilen. Ogersko. Iz Pešta. Lastnoročno pismo cesarjevo ukazuje dvornému kancelarju, naj s pripomočjo višega deželnega sodnika (judex curiae) pripravi osnovo novih sod-niskih postav, ki se imajo kot kraljevi predlogi prihod-njemu deželnemu zboru namesti pomanjkljivih sedanjih postav izručiti. Laško. Razpor med Garibaldom in laško vlado vendar ni bil komedija, kakor je svet mislil. Ceravno še vse oko Zatega del bo tukaj shod pravoslovcov. deželnemu poglavarstvu na znanj na Slovensko ne pride tak ukaz daj Kako. da k ? Iz Vojvodine srbské. Iz N » S Slavni rodoljub E govincom na 20 pôlah pesmi, zg mil C a k r a izdal zabavnik ..S in Ilet bo na korist Crnogorcom gala bo ta knj a v. to Obse ga tice iz povestnice in življenja Ju odovinske novele, narodne pripovedke, Veljala bo le 60 ki » tako f da si jo tudi siromak » Naša junačka boreća se braca u Črnojgor i itd ročiti more. Hercegovini r • naš potrebuju pomoci, možemo naše saučašce da je nas svakoga dužnost cam: „kamen do kamena palača položaj bar da samo milosrdno! odgovoriti u s takov je da ji rukom pokazati, poslovi a i » onim ruka naši m uku per a obadvie obraz", mislim da nije potreba dokazivati Ker liscine niso znane, je vendar po vseh novicah zdaj gotovo (kar na prvi hip nobeden ni verjel), daje kraljeva armada pod vodstvom polkovnika Pallavačini-a in po kratkem pa hudem boji na gori Aspromonte 29. p. m. Garibaldita z 2000 njegovimi bojniki vjela; Garibaldi je na dveh mestih ranjen. Po časniku ,,Gazz. di Torino" je Garibaldi zahteval, naj s:a anidežka ladija pelje na Angležko. Francozki vládni časnik „Moniteur" od 31. • V avg. pa pise 5 laško ladijo djali, ki ga je da so ga brž na Iz imela v Spezzio peljati. Turina se piše, da pravda zoper Garibaldita in njegove tovarše se bo brž začela; ktera sodnija ga bo sodila, se pa še ne vé. Ko se je ta novica zvedila, je velik hrnp vstal po vec mestih; v Milani celó tako silen, da so konjiki morali ljudstvo razkropiti, pri kteri priliki jih je več ra Kaj se bo dalje zdaj na Laškem godilo. njenih bilo. beden^ še ne vé. Švajca. Iz Macing no a. V neki naš rad ho dijo Ijudje čuda polno trto gledat, ki ima 1600 grozdov Ce so le prav šteli? Crna ;;ora. Ce ni spet laž, kakor je že večkrat bilo ko je 0 pasa iz boj V V e> zrnate svoje sultanu v danes svojim br Carigrad spor orsko-turške imamo bridko novico i i £ i avg. ž g a 1 i ; ada ravnokar pi C e t i n j e, 9 î telegram iz namreč : da so T u r k naznaniti, ki jo j C 30 slavno mesto crnogorsko, v zeli HHHBH^B^HHH^PI HHHHH in knez Nikola in vojskovodja crnogorski Mirko st; be žal a. — Čuda bi ne bilo, ako se potrdi ta žalostinka mala pešica junakov mora konec vzeti, ako se sama mora 7 braniti vsaki dan pomnoženi sili : Tui v • pa se spet v d josti svoji slovanské krv lahko krohotá, da se je napil pasj kršćanske Razfflas Z razstavo cvetlic je kmetijska družba dunajska letos noma na voljo dano, se pri vseh pismih, naj je na cesarske zd V • tudi te rij P» ktei se bo dob za orodje Vrednost p t dst pa tudi različno ina itd. dobitke se ceni na 1000 gold. Ker je dunajska kmetij družba poslala naši krajnski 100 krajc rečk (lozov ) za razprodaj, si more vsak po 50 polnoma naučijo, tište pa, ki ta ukaz zanemarijo, z imenom družbin novih kolikor hoče. Dobivajo se v pisarnici Sreč- k a nj bo 15 k kupiti, Salendrovih ulicah) noter do 28. t. m. . oktobra. Odbor c. k. kmetijske družbe v Ljublj 1 septembra 1862 V Žitna cena v Ljubljani 30. avgusta 1862. Vagan (Metzen) v novem dnarji: pšenice domaće 5 fl. 17. banaske 5 ti. 70. tursice 4 â. 52. soršice 4 fl. 45. rež 3 fl. 35. 70. jećmena 3 fl. 43. prosa 3 fl. ajde 3 fl oves 1 fl. 80. Kursi na Dunaji Z. septembra. 5% metaliki 70 fl. 90 kr. Narodno posojilo 82 fl. 55 kr. Ažijo srebra 26 fl Cekini 6 fl. 10 kr kr Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Bldznik.