UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 81:90

/



GLASBENI STAVEK /

Umetniška gimnazija - glasbena smer; /

modul A: glasbeni stavek 25

0

2

Umetniška gimnazija s slovenskim učnim 0 .

1

jezikom na narodno mešanem območju v .

3

1

slovenski Istri - glasbena smer; modul A:

glasbeni stavek



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: glasbeni stavek

Izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek:

obvezni predmet (560 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Vitja Avsec, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; Aleksandra Gartnar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Robert Kamplet, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Peter Novak Smolič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; dr. Gregor Pompe, Filozofska fakulteta; mag. Katarina Pustinek Rakar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; mag. Črt Sojar Voglar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; dr. Leon Stefanija, Filozofska fakulteta; dr. Urška Šramel Vučina, Šolski center Velenje, Gimnazija; David Veber, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo

JEZIKOVNI PREGLED: Manja Žugman

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA



DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-glasbeni-stavek_um_gl_a-

um_si_gl_a.pdf

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 253146371

ISBN 978-961-03-1206-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, določil učni načrt glasbeni stavek za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul A – glasbeni stavek) in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul A – glasbeni stavek).

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 245. seji, dne 19. 6. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu glasbeni stavek za izobraževalni program umetniške gimnazije (glasbena smer, modul A – glasbeni stavek) in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri (glasbena smer, modul A – glasbeni stavek).



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta ........................................... 9

Temeljna vodila predmeta ........................... 10

Obvezujoča navodila za učitelje ................... 10

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 11

Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 11

Splošna didaktična priporočila ..................... 11

Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 13

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ..................................... 14

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 19

1. LETNIK, HARMONIJA I ................................... 20

Štiriglasni strogi stavek s temeljnimi elementi

oblikoslovja ................................................. 21

2. LETNIK, HARMONIJA II .................................. 23

Štiriglasni strogi stavek z elementi oblikoslovja

.................................................................... 24

3. LETNIK, KONTRAPUNKT I .............................. 26

Od enoglasja do trojnega floridusa z elementi

oblikoslovja ................................................. 26

4. LETNIK, KONTRAPUNKT II ............................. 28

Triglasni motetni stavek z elementi

oblikoslovja ................................................. 28

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 31

Opredelitev predmeta.................................. 31

1. letnik, harmonija I .................................... 32

2. letnik, harmonija II ................................... 32

3. letnik, kontrapunkt I................................. 33

4. letnik, kontrapunkt II................................ 34

PRILOGE ............................................... 35





8


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

3

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Glasbeni stavek je splošni izraz za področje kompozicije in ga sestavljajo tri področja – kontrapunkt, harmonija in oblikoslovje.

Kontrapunkt obravnava razvoj vokalne polifonije predvsem v 15. in 16. stoletju po karakteristikah Palestrinovega sloga. Primeri, razprave in pravila so povzeti iz različnih praktičnih in predvsem teoretičnih literatur, ki v veliki večini temeljijo na klasičnem delu Kontrapunkt Knuda Jeppesena in Gradus ad Parnassum Johanna Josepha Fuxa. Obvladanje tega sloga znotraj strogih načel usposobi dijaka do zapisa večglasnih melodij v prefinjenem sozvočju ob ravnovesju oblike, ki nudi dobro pretočnost posameznih glasov. Šele ob spoznanju ozkih meja glasbe v vokalni polifoniji, predvsem zaradi dobre intonacije ter samostojnosti posameznih glasov, je obvladovanje tega sloga predpogoj za prefinjeno strukturo kompozicije 18. stoletja in dalje.

Namen poučevanja harmonije je razvoj sposobnosti za delo s temeljnimi elementi glasbenih harmonskih struktur, katere je na abstraktno−znanstveni način sicer težko doseči zaradi specifike umetnosti, umetnikov in obdobij. Zato poučevanje harmonije poteka na preprost in jasen način glede vertikalnih harmonskih struktur na osnovi durovih in molovih lestvic, z modulacijami, kromatiko in enharmonijo kot nadgradnjo. Obvladovanje harmonizacije basa in igranje generalbasa na klavirju je predpogoj za harmonizacijo melodije.

Oblikoslovje se ukvarja z razlago urejenosti ustvarjalnega glasbenega dela, ki sicer po nagonu temelji na neizčrpnih melodičnih, ritmičnih in harmonskih možnostih. Gre za najpomembnejše temeljne estetske zakone, ki so predpogoj za ustvarjanje in sprejemanje umetniškega dela, ko prepoznavamo novo v raznoliki, a vseeno enotni obliki.

Skupaj z ostalimi strokovnimi predmeti tako Glasbeni stavek celostno oblikuje glasbenika in mu ponudi orodja za boljše razumevanje glasbe pri procesih ustvarjanja in poustvarjanja. Razumevanje zgodovinsko in slogovno pogojenih načel večglasne glasbe ter gradnje glasbenih oblik omogoča kritični odnos do glasbene literature ter analitični pogled na vlogo posameznega glasbenika pri individualnem in skupinskem muziciranju. Ob skupinskem in individualnem reševanju harmonskih in kontrapunktičnih nalog se razvijajo v samostojne glasbene osebnosti ter tako pridobijo izhodiščna znanja za študij kompozicije, dirigiranja, muzikologije in glasbene pedagogike.

Pouk glasbenega stavka dijakom ponuja tudi osebnostni in socialni razvoj. Dijaki spoznajo pomen in lepoto skupnega dela, oblikovanja umetniških vsebin, pomen odgovornosti, zaupanja in medsebojne pomoči. Tako pridobijo osebnostne odlike, ki so pomembne za vsakega poklicnega ali ljubiteljskega glasbenega umetnika.



9





8


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

TEMELJNA VODILA PREDMETA .

0

1

.

3

1

Dijaki na področju homofonije (harmonija) spoznavajo in usvajajo temeljne kompozicijske tehnike, ki so osnovane na štiriglasnih vertikalnih harmonskih strukturah. Skozi harmonsko analizo raznih kompozicij spoznavajo literaturo slovenskih in tujih skladateljev ter pridobljeno znanje povežejo s prakso.

Na področju modalne polifonije (kontrapunkt) se usposobijo napisati triglasni motetni stavek, katerega samostojno vodenje posameznih glasov v dobrem sozvočju z drugimi pričara polifono glasbo v strogem renesančnem slogu. Znotraj evolucijske melodične gradnje za ustvarjanje napetosti uporabljajo tudi disonance z ustreznimi razvezi ter z mislijo, da bo glasba ob izvedbi tudi intonančno čista, kar je tudi eden od pomembnih ciljev kompozicijske tehnike tega obdobja.

Na področju osnov oblikoslovja širijo in poglabljajo vednost o oblikovnih zakonitostih, kar je nujno potrebno za njihovo ustvarjalno in poustvarjalno tolmačenje. Analizirajo primere iz glasbene literature v oblikovnem pogledu za boljše razumevanje glasbenih slogov ter obdobij, pridobljeno znanje razumno uporabijo pri ustvarjanju in poustvarjanju.

Pri izvajanju pouka je zelo pomembno ozaveščanje dijakov o globljem pomenu poznavanja in uporabe vsebin glasbenega stavka pri ustvarjanju nove glasbe ter poustvarjanju že obstoječe.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Spoznavanje nove snovi mora temeljiti na primerih iz glasbene literature, s pomočjo katerih učitelj smiselno poveže aktualne učne vsebine in cilje posamezne učne ure, medpredmetno povezuje snov z drugimi glasbeno-teoretičnimi predmeti ter hkrati širi dijakovo poznavanje slovenske in tuje glasbene literature.

Metode in oblike dela učitelj prilagaja potrebam in zmožnostim dijakov ter spodbuja medsebojno pomoč in povezanost dijakov v razredu.

Učitelj pri svojem delu uporablja partiture glasbenih del, učbenike, klavir in druge akustične instrumente, glasbene vilice, računalnik in druge avdiovizualne pripomočke (projektor, interaktivno tablo …), tablo z notnim črtovjem, notne zvezke in drugo strokovno gradivo ter sodoben profesionalni notografski program z midi klaviaturo.

V učni proces je potrebno vključiti tudi izvajanje zapisanih harmonskih in kontrapunktičnih nalog. Z dijaki tako za potrebe pouka lahko oblikujemo komorne pevske ali inštrumentalne zasedbe.



10





8


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

0

1

.

3

1



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne

usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole

(https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in

gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se

navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne

in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike



11

8

1

:

9

0

/

/

/



didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .01 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .31 skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in

potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji

vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene,

(med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi

področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi

avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in

umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);

» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in

so dosegli cilj);

» pomena različnih dokazov o učenju in znanju;

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju,



12





8


1

:

9

0

/

/

/



reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .01 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .31 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja.

V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja

standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti

in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;



13





8


1

:

9

0

/

/

/



» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.01.3 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 1

itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake

zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti

lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.

Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

» temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti,

sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in



14

8

1

:

9

0

/

/

/



» prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije 5202 dijaka),.01.3 dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in 1

interesov,

» kulture, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju tako v razredu kot tudi izven njega. Obisk koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Glasbena znanja pripevajo k razvoju pomembne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov.



Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev.

Posamezen letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pod vsako temo (letnik) so nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom. V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih.



Glasbeni stavek je splošni izraz in obsega področje harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja. Skupaj z ostalimi strokovnimi predmeti celostno oblikuje glasbenika in mu ponudi orodja za boljše razumevanje glasbe pri procesih ustvarjanja in poustvarjanja. Razumevanje zgodovinsko in slogovno pogojenih načel večglasne glasbe ter gradnje glasbenih oblik omogoča kritičen odnos do glasbene literature ter analitični pogled na vlogo posameznega glasbenika pri skupinskem muziciranju v komorni zasedbi, pevskem zboru, orkestru in tudi vokalno-inštrumentalni zasedbi.

Podajanje nove snovi naj tako vedno temelji na analizi obravnavane tematike v primerih iz glasbene literature, ki ji sledi uporaba obravnavanih elementov v harmonskih ali kontrapunktičnih nalogah. Za uspešno napredovanje je pomembno dijakovo sprotno samostojno domače delo ter analiza in vrednotenje le-tega pri pouku. Tedensko to pri harmoniji predstavlja vsaj dve rešeni nalogi pri pouku in vsaj dve samostojno doma, pri kontrapunktu pa vsaj štiri vaje v šoli in vsaj toliko doma. Pri vsebinah s področja oblikoslovja je potrebno



15

8

1

:

9

0

/

/

/



analizo glasbenih primerov izvesti na notnem gradivu ob poslušanju zvočnega posnetka glasbenega dela. Na ta 5202 način spodbujamo ustvarjanje povezave med notnim zapisom in zvokom..01.3 Dijake je potrebno usmerjati tudi k analizi skladb, ki jih pojejo v zboru ali igrajo na svoj inštrument solo, v 1

komorni skupini ali v orkestru. Sprotno zavedanje vloge glasbenika v zasedbi lahko znatno izboljša rezultat pri skupinskem muziciranju in hkrati oblikuje pozitiven socialni vidik poustvarjanja glasbe v skupini.



Diferenciacija, individualizacija

Pouk glasbenega stavka ponuja oblike, metode in didaktične pristope dela, ki same po sebi ustvarjajo pogoje za diferenciacijo in individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Pri skupinskem pouku lahko učitelj individualizira delo znotraj posamezne glasbene vsebine: oblikuje glasbene naloge posameznim skupinam dijakov s podobnimi glasbenimi izkušnjami. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost dijakov pri glasbenih dejavnostih: izvajanje, poslušanje in ustvarjanje.

Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje glasbo in rešuje avtentične, problemske naloge.



Medpredmetno povezovanje

Učitelj uresničuje horizontalno in vertikalno medpredmetno povezovanje, tako z vidika procesov učenja kot tudi učnih vsebin in pojmov. Dijaki se medpredmetno povezujejo npr. pri komorni igri, v vokalno-instrumentalnih sestavih, v orkestrih, pri korepeticijah. Svoje teoretsko znanje, pridobljeno pri pouku solfeggia, zgodovine glasbe, uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar prispeva k boljšemu razumevanju in bolj kakovostni izvedbi skladb.

Medpredmetno povezovanje se uresničuje v čim večji možni meri s timskim delom in v prožni organizaciji učnih ur. Udejanja naj se tudi na ekskurzijah, gostovanjih dijakov doma in v tujini, pri projektnem in raziskovalnem delu.



Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja

Pod vsako skupino ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja se dosega skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijakov.

S preverjanjem znanja učitelj spremlja dijakov razvoj in napredek v okviru vsake ure pouka. Po preverjanju daje dijaku povratne informacije o njegovem napredku.

Ocenjevanje skupinskega pouka je lahko ustno in pisno.



16

8

1

:

9

0

/

/

/



Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, Skupni cilji 5202.01.3 zdravja in dobrobiti, digitalne kompetentnosti in podjetnosti.1

V okviru pouka dijak:

Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost



» Spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika (1.1.2.2).



» Analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi (1.1.4.1).



» Razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo (1.1.5.1).



» Vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje (1.3.1.1).



» Spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst (1.3.2.1).



» Uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih (1.3.4.1).



» Svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje (1.3.4.2).



» Živi kulturo in umetnost kot vrednoto (1.3.5.1).



Trajnostni razvoj



» S pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem (2.1.1.1).



» Gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov (2.1.3.1).



» Kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe z upoštevanjem različnih perspektiv

(2.2.2.1).



» Sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost (2.4.2.1).

Zdravje in dobrobit



» Uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje (3.1.2.2).



» Glasbene dejavnosti spodbujajo radovednost (3.1.4.1) in sprostitev (3.2.3.2).



» Vključuje se v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja



(3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja (3.2.4.1).



» Razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine (3.3.3.1).



Digitalna kompetentnost



» Pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja



digitalno tehnologijo (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1).



» Upravlja svojo digitalno identiteto (4.2.6.1).



» Prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati (4.5.1.1).





17





8

1

:

9

0

/

/

/



Podjetnost 5202.0 » Uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov (5.1.2.1), (5.3.1.1).1.31 » Vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev (5.3.5.2).



» Uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju (5.3.5.3).





Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami



Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek.



Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa, zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.



Literatura

Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (Spletna izd.). Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil

Holcar, A. idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS.



18





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


8


1

:

9

0

/

/

/



1. LETNIK, HARMONIJA I 5

2

0

2

.

0

1

.

3

1

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak na osnovi mešanega pevskega zbora ob zakonitostih posameznih pevskih glasov usvoji zapis strogega štiriglasnega harmonskega stavka v okviru diatonike. Pridobljeno znanje, skupaj s temeljnimi elementi oblikoslovja, uporablja teoretično in v praksi.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Glasbeni stavek je potrebno obravnavati kot živ organizem. Pravila naj pridejo iz abstrakcije v glasbeno prakso s petjem in z igranjem na klavir, s poslušanjem in z analizo. Izdelava vaj iz homofonije je mogoča na več načinov. To so:

» harmonizacija basa z generalbasnimi označbami,

» harmonizacija basa brez generalbasnih označb,

» harmonizacija že metrično urejenih podanih funkcij brez generalbasnih označb,

» harmonizacija soprana (vključujoč ljudske napeve),

» dopisovanje notranjih glasov ob že izpisanih zunanjih glasovih,

» harmonizacija alta in tenorja,

» ustvarjanje lastnih vaj ali harmonizacij, lahko vključujoč besedilo.

Vse vaje je potrebno igrati na klavirju. V razredu se vaje lahko tudi prepojejo. Določene harmonske vzorce (kadence, harmonizacija lestvice ipd.) je potrebno na klavirju igrati na pamet v vseh tonalitetah. Isto velja tudi za lažje modulacije. Vaje morajo biti sestavljene tako, da vsebujejo prvine glasbene sintakse. Lahko je podatek začetek vaje in mora dijak logično nadaljevati, lahko so prvine glasbene sintakse nakazane in dijak obdela nakazano tematsko gradivo, lahko pa je podatek že vaja kot celota, ki jo dobi dijak od učitelja ali pa jo napiše sam.



20

8

1

:

9

0

/

/

/



ŠTIRIGLASNI STROGI STAVEK S TEMELJNIMI 5202. ELEMENTI OBLIKOSLOVJA 01.31

CILJI

Dijak:

O: usvaja harmonizacijo podane melodije v sopranu in harmonizacijo podanega basa z generalbasnimi označbami v duru in v vseh kombinacijah mola (harmonični, melodični in naravni mol). Pri tem uporablja trozvoke, četverozvoke in dominantni peterozvok v osnovni obliki in obrnitvah v okviru diatonike z izjemo znižane šeste stopnje (moldur) ter uporablja tudi harmonsko tuje tone. Zapisuje in izvaja diatonične modulacije, do uporabe molove subdominante;

I: na klavirju izvaja kadence, harmonizira lestvice, izvaja generalni bas, igra harmonske vezave po nareku in se uvaja v improvizacijo;

O: spoznava gradnike glasbenih oblik ter enostavne in sestavljene pesemske oblike;



(1.1.2.1)

O: ustvarja in ureja digitalne vsebine v različnih formatih;



(4.3.1.1)

O: razume pomen vsakodnevnega gibanja za zdravje in dobro počutje;



(3.2.1.1)

O: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.



(5.3.5.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» pri harmonizaciji soprana in basa uporabi trozvoke in četverozvoke vseh stopenj v duru, molduru in

vseh kombinacijah mola, muzikalno in iznajdljivo;

» na klavirju zaigra kadence, generalbasno vajo, harmonske vezave po nareku, harmonizira lestvice in

improvizira;

» razume predstavljene gradnike glasbenih oblik ter pesemske oblike in jih analizira.



TERMINI

◦ harmonija ◦ tonaliteta ◦ funkcija ◦ stopnja ◦ funkcijska lestvica ◦ vodilni ton ◦ tritonus ◦ notacija ◦ akordične lege ◦ vrste gibanj dveh glasov ◦ paralele ◦ preskok in doskok ◦ harmonična shema ◦ harmonični ritem ◦ generalbas in označbe ◦ funkcijske označbe ◦ potek funkcij ◦ premeščanje ◦ melodična vezava ◦ svobodna vezava ◦ figuracija ◦ poudarjeni harmonsko tuji toni ◦ nepoudarjeni



21

8

1

:

9

0

/

/

/



harmonsko tuji toni 5 ◦ moldur ◦ stranske stopnje ◦ akordična območja ◦ sorodnost akordov ◦ veriga 202 sekstakordov ◦ kadence ◦ četverozvok VII stopnje ◦ ostali četverozvoki ◦ harmonizacija v melodičnem molu .01 ◦ akord z dodano seksto ◦ dominantni peterozvok ◦ diatonična modulacija ◦ motiv ◦ dvotaktje ◦ stavek .31 ◦ perioda ◦ tema ◦ figura ◦ pasaža ◦ enodelna pesemska oblika ◦ dvodelna pesemska oblika ◦ tridelna pesemska oblika ◦ sestavljene pesemske oblike ◦ samospev ◦ dominantni četverozvok ◦ trozvok ◦ paralele ◦ stroga vezava



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Za harmonizacijo soprana lahko uporabi tudi melodije iz domače in svetovne literature, pri katerih so skladatelji uporabili harmonije, katere so v danem trenutku v učnem programu. Pri tem lahko dijak primerja svojo harmonizacijo s skladateljevo ter tako svoje delo kritično vrednoti in razvija ne samo tehnično spretnost, ampak tudi muzikalno smiselnost in logično sosledje harmonskih zvez. Za popestritev učnega procesa lahko nekaj primerov takih harmonizacij oblikuje tudi za druge instrumentalne sestave, npr. klavir. Če je le mogoče, naj harmonizirane primere, ko gre za štiriglasni vokalni stavek, dijaki tudi zapojejo. Ob praktičnem delu naj tudi harmonsko analizira skladbe, ki jih igra pri pouku instrumenta ali druge primere iz domače in svetovne glasbene literature.

Priporočljivi so obiski koncertov, opernih in baletnih predstav ter drugih glasbeno-scenskih prireditev, katerih analize se vključijo v pouk.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

V vsaki konferenci se znanje ocenjuje s pisnimi preverjanji ter z ustno ali tudi praktično oceno (na klavirju).



OPISNI KRITERIJI

Pri harmonizaciji basa pravilno vodi posamezne glasove, pri vezavah upošteva osnovna načela vodenja glasov glede skupnih tonov, paralel, ustreznih podvajanj ter razdalj med glasovi. Pri disonančnih akordih (četverozvokih in peterozvokih) ustrezno pripravlja in razvezuje disonance. Zazna modulacije in jih glede na pojavnost analizira.

Pri harmonizaciji soprana upošteva potek funkcij na osnovi razširjene kadence ter ustrezen harmonski ritem, v dobrem ravnotežju za ustvarjanje napetosti uporablja tudi obrnitve vseh akordov (tudi četverozvokov in peterozvokov) in razne kadence. Uporablja več vrst harmonsko tujih tonov in po potrebi izpelje ustrezno modulacijo.



22





8


1

:

9

0

/

/



2. LETNIK, HARMONIJA II /

5

2

0

2

.

0

1

.

3

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijak uporabo diatonike v strogem štiriglasnem stavku nadgradi s kromatiko in enharmonijo, teoretično in praktično. Pridobljeno znanje, skupaj z elementi oblikoslovja, uporablja teoretično in v praksi.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Glasbeni stavek je potrebno obravnavati kot živ organizem. Pravila naj pridejo iz abstrakcije v glasbeno prakso s petjem in z igranjem na klavirju, s poslušanjem in z analizo. Izdelava vaj iz homofonije je mogoča na več načinov. To so:

» harmonizacija basa z generalbasnimi označbami,

» harmonizacija basa brez generalbasnih označb,

» harmonizacija že metrično urejenih podanih funkcij brez generalbasnih označb,

» harmonizacija soprana (vključujoč ljudske napeve),

» dopisovanje notranjih glasov ob že izpisanih zunanjih glasovih,

» harmonizacija alta in tenorja,

» ustvarjanje lastnih vaj ali harmonizacij, lahko vključujoč besedilo.

Vse vaje je potrebno igrati na klavirju. V razredu se vaje lahko tudi prepojejo. Določene harmonske vzorce (kadence, harmonizacija lestvice ipd.) je potrebno na klavirju igrati na pamet v vseh tonalitetah. Isto velja tudi za lažje modulacije. Vaje morajo biti sestavljene tako, da vsebujejo prvine glasbene sintakse. Lahko je podatek začetek vaje in mora dijak logično nadaljevati, lahko so prvine glasbene sintakse nakazane in dijak obdela nakazano tematsko gradivo, lahko pa je podatek že vaja kot celota, ki jo dobi dijak od učitelja ali pa jo napiše sam.



23

8

1

:

9

0

/

/

/



ŠTIRIGLASNI STROGI STAVEK Z ELEMENTI 5202. OBLIKOSLOVJA 01.31

CILJI

Dijak:

O: spoznava kromatično gibanje kot posledico širjenja tonalitete s stranskimi D, S in VII stopnjami;

O: spoznava alterirane akorde diatoničnega in kromatičnega tipa ter akordne zveze na osnovi stabilnih in labilnih alteracij, realteracij ter enharmonije;

O: diatonične modulacije nadgradi s kromatičnimi in enharmoničnimi ob uporabi vseh vrst poudarjenih in nepoudarjenih harmonsko tujih tonov;



(1.1.2.2)

O: harmonizira podano melodijo v sopranu ter podan bas z generalbasnimi označbami v duru in v vseh kombinacijah mola z uporabo alteracij, realteracij in enharmonije;



(1.3.4.2)

I: na klavirju izvaja kadence, harmonizira lestvice, izvaja generalni bas, igra harmonske vezave po nareku in se uvaja v improvizacijo;

O: spoznava renesančne in baročne polifone glasbene oblike ter suito, rondo in temo z variacijami;



(1.1.2.1)

O: pozna licence in spoštuje pravice avtorjev ter jih ustrezno citira.



(4.3.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» diatonične, kromatične in enharmonične zveze ustrezno uporabi pri harmonizaciji basa in soprana ter

pravilno izpelje vse vrste modulacij;

» muzikalno uporabi različne vrste harmonsko tujih tonov in je pozoren na ustrezen harmonski ritem;

» razume predstavljene glasbene oblike iz obdobja renesanse in baroka in jih analizira.



TERMINI

◦ kromatika ◦ alteracija ◦ realteracija ◦ stabilne alteracije ◦ labilne alteracije ◦ prečje ◦ umetni vodilni toni ◦ izmiki ◦ stranske dominante ◦ stranske sedme stopnje ◦ stranske subdominante ◦ elipse ◦ alterirani akordi diatoničnega tipa ◦ alterirani akordi kromatičnega tipa ◦ mnogostranost alteriranih akordov ◦ harmonsko tuji toni ◦ frigijski akord ◦ napolitanski sekstakord ◦ zvečani akord na D in S ◦ zmanjšani četverozvok na II v duru



24

8

1

:

9

0

/

/

/



◦ 5 italijanski akord ◦ nemški akord ◦ francoski akord ◦ nemško-francoski akord ◦ zvečani četverozvok z malo 202 septimo ◦ kromatična modulacija ◦ enharmonična zveza ◦ enharmonična modulacija ◦ enojni zadržki .01 ◦ dvojni zadržki ◦ trojni zadržki ◦ appoggiatura ◦ anticipacije ◦ orgelpunkt ◦ sekvence ◦ kanon ◦ ricercar .31 ◦ invencija ◦ fuga ◦ fantazija ◦ preludij ◦ passacaglia ◦ ciaccona ◦ suita ◦ rondo ◦ tema z variacijami

◦ toccata



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Za harmonizacijo soprana lahko uporabi tudi melodije iz domače in svetovne literature, pri katerih so skladatelji uporabili harmonije, katere so v danem trenutku v učnem programu. Pri tem lahko dijak primerja svojo harmonizacijo s skladateljevo ter tako svoje delo kritično vrednoti in razvija ne samo tehnično spretnost, ampak tudi muzikalno smiselnost in logično sosledje harmonskih zvez. Za popestritev učnega procesa lahko nekaj primerov takih harmonizacij oblikuje tudi za druge inštrumentalne sestave, npr. klavir. Če je le mogoče, naj harmonizirane primere, ko gre za štiriglasni vokalni stavek, dijaki tudi zapojejo. Ob praktičnem delu naj tudi harmonsko analizira skladbe, ki jih igra pri pouku inštrumenta, ali druge primere iz domače in svetovne glasbene literature.

Priporočljivi so obiski koncertov, opernih ter baletnih predstav in drugih glasbeno-scenskih prireditev, katerih analize se vključijo v pouk.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

V vsaki konferenci se znanje ocenjuje s pisnimi preverjanji ter z ustno ali tudi praktično oceno (na klavirju).



OPISNI KRITERIJI

Pri harmonizaciji basa pravilno vodi posamezne glasove, pri vezavah upošteva osnovna načela vodenja glasov glede skupnih tonov, paralel, ustreznih podvajanj ter razdalj med glasovi. Pri disonančnih akordih (četverozvokih in peterozvokih) ustrezno razvezuje disonance. Zazna modulacije in jih glede na pojavnost analizira. Pozoren je na kromatična gibanja in enharmonične posebnosti.

Pri harmonizaciji soprana upošteva potek funkcij na osnovi razširjene kadence ter ustrezen harmonski ritem, v dobrem ravnotežju za ustvarjanje napetosti uporablja obrnitve vseh akordov (tudi četverozvokov in peterozvokov) in razne kadence. Uporabi več vrst harmonsko tujih tonov in po potrebi izpelje ustrezno modulacijo, še posebej ob kromatičnih in enharmoničnih gibanjih v podanem sopranu.



25





8


1

:

9

0

/

/



3. LETNIK, KONTRAPUNKT I /

5

2

0

2

.

0

1

.

3

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijaki spoznajo osnove vokalne polifonije iz obdobja renesanse ter jo v triglasju uporabijo teoretično, praktično in analitično.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Glasbeni stavek je potrebno obravnavati kot živ organizem. Pravila naj pridejo iz abstrakcije v glasbeno prakso s petjem in z igranjem na klavirju, s poslušanjem in z analizo. Izdelava polifonih vaj naj vsebuje:

» uporabo ključev, značilnih za posamezni glasove;

» izmenično uporabo vseh modusov;

» pri večglasju naj bo cantus firmus v različnih glasovih, lahko tudi prevzet po gregorijanskem ali

protestantskem koralu;

» ustvarjanje lastnih vaj, lahko vključujoč besedilo.

Vse vaje je potrebno igrati na klavirju. V razredu se vaje lahko tudi prepojejo.



OD ENOGLASJA DO TROJNEGA FLORIDUSA Z

ELEMENTI OBLIKOSLOVJA



CILJI

Dijak:

O: na podlagi temeljev vokalne modalne polifonije iz obdobja renesanse se uči oblikovati cantus firmus ter dvoglasne in triglasne kontrapunktične vaje v različnih disciplinah;



(1.3.4.2)

O: uporablja različne moduse z ustreznimi klavzulami in možnimi alteracijami;

I: kontrapunktične primere poje in jih izvaja na klavirju;

O: spoznava sonatno glasbeno obliko;



(1.1.2.1)



26

8

1

:

9

0

/

/

/



O: 5 pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi uporablja digitalno tehnologijo ter pri tem upravlja s svojo 20 digitalno identiteto.2.01 (4.2.2.1).31





STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» triglasni polifoni stavek v trojnem floridusu zapiše tehnično ustrezno in muzikalno;

» razume sonatno obliko in jo na primeru analizira.



TERMINI

◦ kontrapunkt ◦ cantus firmus ◦ metrum ◦ ritem ◦ notacija ◦ C ključi ◦ modusi ◦ kromatične spremembe ◦ klavzule ◦ nota repercussa ◦ nota finalis ◦ ambitus ◦ pikardijska terca ◦ floridus ◦ punctus contra punctum ◦ nota medianta ◦ avtentični tonski načini ◦ plagalni tonski načini ◦ unisono ◦ istosmerno gibanje ◦ paralelno gibanje ◦ protismerno gibanje ◦ antiparalelno gibanje ◦ stransko gibanje ◦ tritonusne paralele ◦ križanje glasov ◦ višek ◦ antepaenultima ◦ paenultima ◦ ultima ◦ nota cambiata ◦ sinkope ◦ sonata da camera ◦ sonata da chiesa ◦ klasicistična sonatna oblika ◦ ekspozicija ◦ izpeljava ◦ repriza ◦ uvod ◦ coda ◦ sonata kot ciklična oblika ◦ portamento



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak zapisuje primere dvoglasja v različnih disciplinah (1:1, 1:2, 1:3, 1:S, 1:4, 1:6, 1:F, F:F). Tudi pri triglasju se uri v oblikovanju kontrapunkta v različnih disciplinah s ciljem oblikovanja trojnega floridusa. Ob prepevanju in igranju analizira lastne primere in dela skladateljev iz obdobja renesanse.

Priporočljivi so obiski koncertov, opernih ter baletnih predstav in drugih glasbeno-scenskih prireditev, katerih analize se vključijo v pouk.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

V vsaki konferenci se znanje ocenjuje s pisnimi preverjanji ter z ustno ali tudi praktično oceno (na klavirju).



OPISNI KRITERIJI

V posameznih disciplinah, ki privedejo do triglasnega floridusa, ustrezno vodi posamezne glasove glede razvoja melodike in ritma, pravilno uporabi možne disonance z ustreznimi klavzulami v vseh uporabnih modusih ter melodične in ritmične posebnosti.



27





8


1

:

9

0

/

/



4. LETNIK, KONTRAPUNKT II /

5

2

0

2

.

0

1

.

3

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Dijaki spoznajo gradnjo renesančnega moteta na osnovi imitacije ter veščine uporabijo teoretično, praktično in analitično.

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO

Glasbeni stavek je potrebno obravnavati kot živ organizem. Pravila naj pridejo iz abstrakcije v glasbeno prakso s petjem in z igranjem na klavirju, s poslušanjem in z analizo. Izdelava polifonih vaj naj vsebuje:

» uporabo ključev, značilnih za posamezni glasove;

» izmenično uporabo vseh modusov;

» cantus firmus naj bo v različnih glasovih, lahko tudi prevzet po gregorijanskem ali protestantskem koralu;

» ustvarjanje lastnih vaj, lahko vključujoč besedilo.

Vse vaje je potrebno igrati na klavirju. V razredu se vaje lahko tudi prepojejo.



TRIGLASNI MOTETNI STAVEK Z ELEMENTI

OBLIKOSLOVJA



CILJI

Dijak:

O: na podlagi temeljev vokalne modalne polifonije iz obdobja renesanse piše triglasni motetni stavek na podano ter tudi na svojo temo v treh epizodah, na osnovi naravne ter stretne imitacije;



(1.1.2.1)

O: v kompoziciji uporablja spretnost dvojnega kontrapunkta v oktavi, decimi in duodecimi;

O: primere izvaja na klavirju in se uči stilno improvizirati;



(1.3.4.1)

O: spoznava oblike za večje instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe;

O: spoznava orkestrske instrumente in njihove transpozicije, zasedbe orkestrov in postavitev partitur;

I: spoznava klasične komorne zasedbe,



28

8

1

:

9

0

/

/

/



O: 5 razume pomen vsakodnevnega gibanja za zdravje in dobro počutje;202 (3.2.1.1).01. I: 3 pozna licence in avtorske pravice, spoštuje pravice avtorjev in jih ustrezno citira;1



(4.3.3.1)



I: se zaveda lastnega potenciala in odgovornosti za trajnostno delovanje ter ukrepanje na individualni in kolektivni ravni.



(2.4.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» triglasni motetni stavek v treh epizodah zapiše tehnično ustrezno in muzikalno;

» razume predstavljene glasbene oblike za večje instrumentalne in vokalno-instrumentalne zasedbe, jih

pozna ter analizira.



TERMINI

◦ dvojni kontrapunkt ◦ imitacija ◦ proposta ◦ risposta ◦ glava teme ◦ naravna imitacija ◦ stretna imitacija ◦ istosmerna imitacija ◦ protismerna imitacija ◦ rakova imitacija ◦ realna imitacija ◦ prosta imitacija ◦ tonalna imitacija ◦ augmentacija ◦ diminucija ◦ koncert ◦ uvertura ◦ simfonična pesnitev ◦ kantata ◦ simfonija ◦ opera ◦ balet ◦ oratorij ◦ pihala ◦ trobila ◦ tolkala ◦ godala ◦ simfonični orkester ◦ pihalni orkester ◦ godalni orkester ◦ brenkala ◦ inštrumenti s tipkami



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak oblikuje triglasni motetni stavek z uporabo različnih imitacij v vseh modusih. Ob prepevanju in igranju analizira lastne primere in dela skladateljev iz obdobja renesanse.

Priporočljivi so obiski koncertov, opernih ter baletnih predstav in drugih glasbeno-scenskih prireditev, katerih analize se vključijo v pouk.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

V vsaki konferenci se znanje ocenjuje s pisnimi preverjanji ter z ustno ali tudi praktično oceno (na klavirju).



29

8

1

:

9

0

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202.0 Izkaže tehnično ter muzikalno dovršenost z uporabo triglasne imitacije, ki jo predstavi v treh različnih epizodah. 1.3 V posameznih glasovih uporabi spevnost, ki v triglasju deluje blagozvočno. Glede na obsežnost treh epizod 1

izkaže tudi spretnost uporabe dvojnega kontrapunkta v oktavi, decimi ali duodecimi ter prikaže stretno imitacijo.



30





8


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 3



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

» Osredkar, J.: Glasbeni stavek – Harmonija I, Glasbeni stavek – Harmonija II, Glasbeni stavek – Kontrapunkt

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga II

» Vrhunc, L.: Glasbeni stavek: Oblikoslovje

» Škerjanc, L. M.: Oblikoslovje

» Bratić, T.: Muzički oblici

» Skovran, D. & Peričić, V.: Nauka o muzičkim oblicima

» Lebič, L. & Loparnik, B.: Umetnostna vzgoja

» Amon, R.: Lexikon der Harmonielehre

» Louis, R.: Schlüssel zur Harmonielehre von Louis und Thuille

» Louis, R. & Thuille, L.: Grundriss der Harmonielehre

» Heinze, L. & Krenn, F.: Musik und Harmonielehre

» Richter, E. F.: Lehrbuch der Harmonie

» Riemann, H.: Handbuch der Harmonie und Modulations Lehre

» Riemann, H.: Handbuch der Fugen – Komposition III

» Grabner, H.: Allgemeine MUSIKLEHRE

» Magdalenić, M.: Osnove tonskog sloga I in II

» Červenka, B.: Kontrapunkt u klasičnoj vokalni polifoniji

» Krämer, T.: KONTRAPUNKT (IN SELBSTSTUDIUM UND UNTERICHT)

» Bellermann, H.: Der Kontrapunkt (1901)

» Kühn, C.: Analyse lernen



31





8


1

:

9

0

/

/

/



» Bailey, D.: Improvizacija 5202.0 » Adlešič, M.: Svet zvoka in glasbe1.31 » Michels, U./Kuret, P., Škulj, E.: Glasbeni atlas

» Devčić, N.: Harmonija

Interno gradivo v skladu z učnimi načrti, ki ga pripravijo učitelji sami.



1. LETNIK, HARMONIJA I

» Osredkar, J.: Glasbeni stavek – Harmonija I, Glasbeni stavek – Harmonija II

» Vrhunc, L.: Glasbeni stavek: Oblikoslovje

» Škerjanc, L. M.: Oblikoslovje

» Skovran, D. & Peričić, V.: Nauka o muzičkim oblicima

» Lebič, L. & Loparnik, B.: Umetnostna vzgoja

» Amon, R.: Lexikon der Harmonielehre

» Louis, R.: Schlüssel zur Harmonielehre von Louis und Thuille

» Louis, R. &Thuille, L.: Grundriss der Harmonielehre

» Heinze, L. & Krenn, F.: Musik und Harmonielehre

» Richter, E. F.: Lehrbuch der Harmonie

» Riemann, H.: Handbuch der Harmonie und Modulations Lehre

» Grabner, H.: Allgemeine MUSIKLEHRE

» Magdalenić, M.: Osnove tonskog sloga I in II

» Kühn, C.: Analyse lernen

» Bailey, D.: Improvizacija

» Adlešič, M.: Svet zvoka in glasbe

» Michels, U./Kuret, P., Škulj, E.: Glasbeni atlas

» Devčić, N.: Harmonija

Interno gradivo v skladu z učnimi načrti, ki ga pripravijo učitelji sami.



2. LETNIK, HARMONIJA II

» Osredkar, J.: Glasbeni stavek – Harmonija I, Glasbeni stavek – Harmonija II

» Vrhunc, L.: Glasbeni stavek: Oblikoslovje



32





8


1

:

9

0

/

/

/



» Škerjanc, L. M.: Oblikoslovje 5202.0 » Bratić, T.: Muzički oblici1.31 » Skovran, D. & Peričić, V.: Nauka o muzičkim oblicima

» Lebič, L. & Loparnik, B.: Umetnostna vzgoja

» Amon, R.: Lexikon der Harmonielehre

» Louis, R.: Schlüssel zur Harmonielehre von Louis und Thuille

» Louis, R. &Thuille, L.: Grundriss der Harmonielehre

» Heinze, L. & Krenn, F.: Musik und Harmonielehre

» Richter, E. F.: Lehrbuch der Harmonie

» Riemann, H.: Handbuch der Harmonie und Modulations Lehre

» Grabner, H.: Allgemeine MUSIKLEHRE

» Magdalenić, M.: Osnove tonskog sloga I in II

» Kühn, C.: Analyse lernen

» Bailey, D.: Improvizacija

» Adlešič, M.: Svet zvoka in glasbe

» Michels, U./Kuret, P., Škulj, E.: Glasbeni atlas

» Devčić, N.: Harmonija

Interno gradivo v skladu z učnimi načrti, ki ga pripravijo učitelji sami.



3. LETNIK, KONTRAPUNKT I

» Osredkar, J.: Glasbeni stavek – Kontrapunkt

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga II

» Vrhunc, L.: Glasbeni stavek: Oblikoslovje

» Škerjanc, L. M.: Oblikoslovje

» Bratić, T.: Muzički oblici

» Skovran, D. & Peričić, V.: Nauka o muzičkim oblicima

» Lebič, L. & Loparnik, B.: Umetnostna vzgoja

» Riemann, H.: Handbuch der Fugen – Komposition III



33





8


1

:

9

0

/

/

/



» Grabner, H: Allgemeine Musiklehre 5202.0 » Červenka, B.: Kontrapunkt u klasičnoj vokalni polifoniji1.31 » Krämer, T.: KONTRAPUNKT (IN SELBSTSTUDIUM UND UNTERICHT)

» Bellermann, H.: Der Kontrapunkt (1901)

» Kühn, C.: Analyse lernen

» Bailey, D.: Improvizacija

» Adlešič, M.: Svet zvoka in glasbe

» Michels, U./Kuret, P., Škulj, E.: Glasbeni atlas

Interno gradivo v skladu z učnimi načrti, ki ga pripravijo učitelji sami.



4. LETNIK, KONTRAPUNKT II

» Osredkar, J.: Glasbeni stavek – Kontrapunkt

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga

» Škerjanc, L. M.: Kontrapunkt in fuga II

» Vrhunc, L.: Glasbeni stavek: Oblikoslovje

» Škerjanc, L. M.: Oblikoslovje

» Bratić, T.: Muzički oblici

» Skovran, D. & Peričić, V.: Nauka o muzičkim oblicima

» Lebič, L. & Loparnik, B.: Umetnostna vzgoja

» Riemann, H.: Handbuch der Fugen – Komposition III

» Grabner, H.: Allgemeine MUSIKLEHRE

» Červenka, B.: Kontrapunkt u klasičnoj vokalni polifoniji

» Krämer, T.: KONTRAPUNKT (IN SELBSTSTUDIUM UND UNTERRICHT)

» Bellermann, H.: Der Kontrapunkt (1901)

» Kühn, C.: Analyse lernen

» Bailey, D.: Improvizacija

» Adlešič, M.: Svet zvoka in glasbe

» Michels, U./Kuret, P., Škulj, E.: Glasbeni atlas

Interno gradivo v skladu z učnimi načrti, ki ga pripravijo učitelji sami.



34





8


1

:

9

0

/

/

/

5

2

0

2

.

0

1

.

1



PRILOGE 3



35