gt. 54.                                          VGorici, v ton-k dnc 7. julija 1903.                                 Letnik V.
i/.liaja vs;i' toi'fk in sollu((t ol:
II. in i pivilpoldm* /.a mcsto Irr ni, '.*> iin
|(i|i. /..i ili'/.clo. Ako |i;idi' na !;i dn< va
pra/nik iziilc il:in pri'j nl> (>. /.vi'i'vr. Slain1
po poAti pn>jt'in;ui all v (loriri na <forn
pošilpn ci'loli'lno 8 \, pollclno i K in
OHi'tlrtii.') 'J- K. l'nnlaja sr v (iorici v l<>
hakiiniii1 Seh war/ v Šolskili iilicali.
.1 •• I I c r a i t /. v Nunskih ulicali in !'¦'-
itan  na  Wnlijevcrn  trk;iliš(hi p<> H vin.
GORICA
(ZJutmuj« i/flaiijc)
Treiluivtvo in upravniitv«' w
nahajata v «Narodni tiskarn,».
iihca  Vftttirini  h.  At. 9.
linpise j»' nasloviti na u.-fiiniStvn,
'iplast- in naro.'nino pa na upr:tvni4lvn
»(iorir»*«. Ojfla^i st* račumjo po pclit-
vratat» in sicer <tk<> se tiskajn 1 krat po
12 viii., 2-kral j>o 1U vin., .H-kral po
8 vin. Ako »•• vcčkrat tiakajo, racu-
nijf) «•• po pojtodbi.
Izdajalelj io odgovonn  urednik Josip Marusic.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSic).
Krvna setev.
Prvi ftin srbske kraljove tragedije.
liiio je v zadnjem desetlelju i/.haja-
jočega osemnajHlega sloletja, k<> sta gnala
ijva nioža previdno Htrahop«tno malo
credo ovfic \'\ jagnjel po obronkili gor;\,
kalrre ho raztezajo po sredini Srbije Ija
do Save, slarček in mladenic. Oba sta
bila kmeeko opravljena. SL.reek, upognjen
od Atevila let, slopal je poča>i, opirajoč
se nu palico in pri vsakern koraku se je
tre«el, kuteri ga je I> 1 iZ<^ privedel na :nejo
drago domovine. Mladeniu paje bil krepak
inoi s U'iiinim obrazom, c'rnimi, koslanjo-
vimi iasmi in živimi očini, in le ta je
veduo in vedno naganjal e'-eta, naj krep-
keje stopa. Toda njegove besetie nisn
mnogo izdale. Nameji.kjer meji avstrijsko
poseslvo na srbsko, sede stareek na Ijub-
Ijena niu tla, povzdigne svoje roke proti
sinn  in  milo vzdihne:
„Pusti ine, da tu ostanem, dragi moj
Jurij", dejal je. „pusti, naj tu umrein v
dragi domovini, star aern in ne rnorem
te Mpremljati v tujino*'.
,.Neumni starec!'4 zavrne ga mla-
denic, ,.ti nočeš, ti more3! Ne veä !i, ila
nas Turki zalezujejo. ali ne veä.da gotovo
zapadeä smrti, ako te dobe v roke? Gro-
zovitni, mučni smrti, ako t« ujamejo brez
iiHMie tvojega sina svojega najveöjega sov-
ražnika? Ali naj prepustim svojega očeta
rokam mučiteljov V'4
„Oni me umore, moj sin, oni me
umore in jaz umrern v domaci zemlji!
Star sem in truden, kaj je na tein ležeče,
pusti me umreti, a ti öi mlad, ti lahko
Se innogo koristiž domovini!u
,Jaz tebo v roke sovražnikov, svo-
jega očeta, naj izdatn požrežnosti divjih
Turkov? Nikdar, nikdar! Vstani in pojdi.
Ako ne, pri rnilem lio^u, te ustrelim!"
Totegnil je pužko izza pasn in obrnil
jo proti starcu. Toda vse žuganje ni po-
magalo, starček se ne »ano.
,.Union nie moj Jurij, uinori me!"'
ilejal je, „raj padein od tvoje roke, nego
po rokab divjakov. Hajo v domovini, nego
v tujini!''
Sin ni vedel, kaj bi storil. „Ali
gresM'4   kriüal je,   „ali  naj oba umreva?'4
„Niti HlopinJH dalje, umori me, to
je moja zadnja proSnja!"'
Na bližnjih obronkih vstajale so
čudne podobe, bili so janičarji, iskali so
ta par, mladenic jib zagleda, vedel je, da
st* mu bliza nevamost. Vzdignil je orožje.
,.H<treS? ne niorem!"' l'uska poči in
starč(^k pade poleg svoje čredice na Ila,
katora je lizala njegovo arčno kri. Se
cnkrat ne ozre mladenic na starcka, potem
pa se spusti kakor obstreljena /vor po
grmovju do reke, katero urno pr<iplava.
Onkraj je bil v varnosti.
Ta j<* bil Jurij IVtrovi«-. imunovan
Karadjordjevii, drni Jurij, pod tein irne-
noin gji pozna vsa Srbija. Vratopil je v
avstrijsko armado. / sičnostjo prr-nasal
je prosti sin gora takratno strogo av-
strijsko vnjaskü «luibo, ne »1h bi rnignil
z očesom, podvrgcl se je biču predütoj-
nikov, na vojnem polju opazoval je .svoje
predstojnikf, opaznval je. zapornnil si je.
Vedel je zakaj; nobena važna reč mu ni
u^la; vsak dogodck v domovini je gledal
z bistrim očesom, iz svoje voja^ke izbe
pa je pripravljal s«e na ustajo v Srbiji;
in ko je ta pocila, postavil se je na čelo
ustaAem. Z veseljem ga je sprejela do-
movina.
Čeprav je bilo znano, kaj teži src»
brabrega junaka. čeprav se je mnogim
gnusilo pred morilcem očetovim, nobeden
se mu ni zoperstavljal, vsak mu je zaupal
ter mu izročil vodstvo, kakor star junak.
Vdobil je zmago za zmago, v kratkem
času  izginili so janičarji iz Srbije
Osvobodil je Beligrad, a s tem je
bila končana njegova zmaga. Ni ga bilo
jednakega junaka v Srbiji. Toda sreča je
opoteCa. Njrgova sreča naj bi bila tudi
nesreča. Narod ga je ljubil, toda med
vodniki je vlailala javnost, zavidali so
hrabremu Juriju njegovo srečo, in ko je
vojna končala, napeli so vse moči, da
bi ga odstranili. To je uzrok da se mu
je zmagovalna sre<''a izneverila; kakor je
prej zmagal, tako je zdaj bežal. Bežal je
v Avstrijo. Srbijajebila r.gubljena. Samo
jeden seje naSel, da reši propadajočo do-
movino. Mil je Miloä Obrenovic. Kmet,
kakor Kara, bojeval se je ra svobodo
drage   domovine;  premagal je 1.  1815   v
odloeilni bitki  pri  Mačvi   Türke   pod  Ali
paäem in tako je- srečno   končala  vojna.
(Vprav je bila nagrada ponujena
za glavo slavnega Jurija, vrnil se je vendar
ta v domovino. — Bila je temna noč, ko
\<> begun potrkal na vrala nökdanjega
Mvojega tovariSa. Vredel je, da ga Milož
sovraži, toda vedel je, da je Slovanu gost
svetaosebu.M Io3, zair.^i gostu se prestraäi;
kajti bili so Turki prernagani, ^n je bil
zmagovalec, toda vedel je, du je odvisen
(xl (larigrada. Kako, ali naj zdaj varuje
izobOenca ? Kaj naj stori V L'pal je, da
ga povzdignejo v knfržji Htan, čeprav je
že bil. T(»da «lavil se je Se vedno Črni
Jurij. V rjfsnih ga je ljudstvo blagrovalo
in castilo. Sprejel je gosta. ponudil mn
^ruha in soli in dolgo ata sedela skupno
pri vinu, razmotrivajoč osodo  domovine.
Dolgo je že spal gost. MiloS pa je
sedel ob mizi ter bojeval hud boi: pr?a
so se mu vzdigovala in padala. Vzdignil
«e je, vzel bandžar z mize ter stopil v
sobo. kjer je Črni Jurij spal. Vstopil je.
Speči je ležal na postelji. samo en pogled
je vrgel na njega. prekrižal ga z levico
a z desnico mn zabodel handžar v  prsa.
Vzdignil se je Crni Jurij, ter «ikušal
z rokami obdrž*\ti kri, katera mu je brizg-
nila visoko ii prsi Ko je čntil, da se mu
bliža smrt. vzdigne roko proti morilcu in
z mrtvaSkim glaaom zakliče:
^Preklet bodi. da si mi to storil.
tvoja kri naj se railije na tebe in tvoje
otroke. tvoje ime naj bo neäreca Srbije
in tvoj zadnji vnuk naj pade pod brat-
skimi rokami, katerim zaupa, kakor sem
jaz pod tYojimi!u Padel je vznak in bil
je mrtev.
Kakor obsojenec 3e vrne Miloš iz
sobe. Drugo jutro poälje glavo mrliča v
Carigrad in potem ga kmalo progla9ijo
za kneza.
Kdo ve. ali je res izustil umirajoči
to kletev, ali pa da jo je sam narod po-
ložil umorjenemu v usta ogorčen nad
bratskim umorom, kateri ne more nikdar
ostati brez osvete, to nam ne pove zgo-
dovina. Ali se je to zgodilo ali ne. pro-
kletstvo je ječalo nad hiäo Obrenovica.
Vlada njegova je bila necrečna. Res je
bil povišan v kneza,  toda ustaja je na-
daljevala in alednjič- je bil odstavljen s
prestola. Kot osemdeset-letni starček je
prižel zopet na prestol, toda kmalu potem
umrl. Sin njegov Mihael je bil dne 10.
junija 1868. umorjen. Milan, prvi srbski
kralj, je umrl v prognanstvu, in 10. junija
končal jm zadnji Obrenovic, kralj Alek-
sander, življenje, umorjen od svojib pod-
ložnikov.                                               A.
V
Se ii(vkaj o bami Jelueiru.
i'1'iž»;  v  Mihaeljfv.i
»Hazlomirno njih spohn m odvr/imo
od gebe njitj jari-m.
i'sal m II. 3. v.
Veliko, du. cela knjiga bi se dala
napisati o nepozabnem banu, kat^rega
spomin smrti je vsa domoljubna Hrvatska
te dni 120. maja t. 1.), da. v teh „črnih
dnevihu trojedine kraljevine tako sijajno
obhajala. Toda nedostaja mi časa za to.
Seveda. so tega slavnega moža sovraž-
niki Slovanov in dinastije različno sodili.
Toda pomisliti bi pač morali. da ta mož,
ki je v času mnogostranske zmesnjave
ne glede na svojo iastno asodo z vsemi
močmi in z redkim pogumom in odloč-
nostjo se potegoval in bojeval za prestol
in svojo domovino in Avstrijo proti onim,
ki so jo hoteli na najaebičnejši način
uničiti. da bi ga morali tudi njegovi po-
litični protivniki bolj nepristransko so-
diti. Naj si bodo pa nameni njegovih
protivnikov katerikoli, kar je tedaj ho-
telo ljodstvo trojedine kraljevine, in kar
ono hoče tudi sedaj, se da izreči v be-
sedah: Zvesto biti kralju, zjedinjeno
oatati z nerazdeljeno monarhijo. varo-
vanje in obranjenje narodnosti in samo-
stalnost financ, prosti razvitek iste poleg
vsake druge. To je na kratko povedano,
kar zahteva Hrvatska. Ako se je to le z
nevoljo moglo brati, kar se je tedaj o
njem pisalo (1. 1848.) od mažaronske
strani, in to o možu. ki je bil v vsakem
oziru častivreden, brez madeža in graje,
ki ni ničesar atoril kakor to, kar je zah-
tevala narodnost njegove domovine ter
kar je zahteval haaek skupnega avstrij-
skega cesarstva, in ki je imel pogum ob
takem času obče äibkosti in nemoštva
dajati   izgled   kreposti,   bistroumnoati   in
USTKK.
Vqjni ioioillu 1.1848. v Trstn in t Islri.
(Spisal  M.  M i li a el j v \.)
»llrili sc  tn:ij»v in  lirasl.,
/vi'aloha  Slovi'in'a in1 j;;'un'*.
K o s i1 s k i.
Nam \p tudi novojša lastna zgodo-
vina premalo znana, akoravno bi morala
biti ista učiteljica prihodnosti; zato hočem
s temi vrsticami podati vsaj jeden m'tjhen
donesek k isti, kako se je vedla lstra in
Trat. v burnern 1818. letu nasproti teda-
njemu malemu Piemontu, ko je ta s po-
močjo laäke prekueije   napadel Avstrijo.
Kakor v mirno vodo padajoč kamen
napravlja valove svetükajoce se v solncu
in jih rahlo pehä proti obrežju, dokler
se isti ne pozgube, tako so se razäirjali
tresljajiporušenega trancoskega cesarskega
prestola, žurajoč vsej Evropi; ta prekueija
se je dotaknila, da, celo pretresla je tudi
tla našega cesarstva.
Na Dunaju, v Pragi, Pešti, v Milanu
in v Benetkah je krvava ustaja že razvila
svojo zjstavo; dozdevalo se je, da se
ceaarstvo stresa v svojih tomeljih; ne le
meščanska voj,ska v notranjem, ampak
tudi zunanji sovražniki so pretili prekuc-
niti dvoglavega orla. Tužni, mučni dnevi
so prišli za Avstrijo. Mar naj so se iuieli
sovražniki veseliti zmage, mar naj se je
imela stara država, v kateri ni (pod
Karlom V.) zahajalo solnce, raznesli, v
šibre, mar naj bi ostal habsburški prestol
brez oporeV!
Ne, kremplji dvoglavega orla so bili
dovolj ojstri, da so kljubovali in upor
zlomili; cesarska armada je stala kakor
skala v šumečem, razburkanem morju
saj so ji stali na čeiu Radetzky, Win-
dischgriilz in slavni ban Jelaču-, cesarska
armada, ki se je zmagovalno borila po 1
nadvojvodorn Karolom pri Aspernu (1809.)
in pod Schwarzenbergom pri Lipsiji,
(1813.) združena z Rusijo in Prusijo za
svojo in ostale Evrope svobodo, ista ar-
mada je bila biti ludi dovolj močna, da
brani in varuje cesarski prestol. Da, —
ona je tudi to bila. Ona sama je bila
podpora ceHarjeva, zažčitnica države in
njen meč. Nji se ima zahvaliti domovina,
da je zopet vstala iz težke nadloge in
nevarnosti.
ltalija, že od nekdaj ognjišče rovar-
skega gibanja, je bila v srditi ustaji proti
Avstriji. Izgled mesta Milana (od 18---23.
marca 1848.) in Benetek je ščuval vse
povsod na posnemanje, ne le v Lom-
bardiji in v Benečiji, kjer so pričakovali
pomoči Karla Alberta, tudi v naäem sicer i
mirnem Primorjo, — ne sicer med Hr-
vate ali Slovence, katerih zvestoba je
dovoljkrat že akušana bila, — toda med
italijanske prebivalce istrskega polotoka
je padlo seme ustaja na rodovitna tla.
Res, da ni bilo še italijansko ljudstvo
Istre in Trstn prešinjeno, — kakor je
žalibog danes, mamečega glasü o zje-
dinjeni Ualiji, toda k f.einu so spodbujali,
četudi le maloštevilni, agitatorji, ki so
hoteli ribariti v motni vodi ter so v ta
namen obenem izdali geslo: „konštitucija-
ustava!il Ti besedi so razlagali lehko-
miselnemu laäkemu prebivalstvu na de-
želi na kratko tako, da odsihmal bodo je-
njali vsi davki in vplačila, in da bode
v«akdo svoj lastni gospod in zapovedo-
valec! — —
Kvasili so, da kralj sardinski se bo
boril za to svobodomiselno stremljenje
in tako se je posrečilo tem aposteljnom
neodvisnosti najti tudi med istrskimi Ha-
lijani, ki so nekdaj spadali pod beneškega
leva, nekaj pristašev, s katerimi so upali,
da bodo podpirali iskrcanje sardinskega
brodovja, ki je imelo vsaki hip pripluti
na obalo lstre. Cesarska krdela, razpo-
stavljena po Istri, so imela nalogo to
preprečiti,   katerih   število  pa je   bilo z
ozirom na obsežno obrežje in skrite za-
tone, premajhno.
V Tratu je bil tudi domači polk,
tedaj princ Leopold, (pozneje Wimpfen
in Weber, zdaj grof Lacy, ätev. a2.),
imenovan. V aprilu 1848. sta bili 17. in
IS. stotnija, pri brambovskem batalijonu
5. in 6. stotnija postavljeni; zraven teh
je stal v Istri še en batalijon pešpolka
Hess štev. 40., Čegar poveljnik polkovnik
Teimer, je opravljal službo brigadirja.
S temi tremi batalijoni se je moral
polkovnik Teimer, z eno raketno in eno
12 tuntno baterijo, truditi, da obrani vso
Istro, posebno pa preprečiti že napove-
dano iskrcanje Sardincev ob istrski obali.
On je hot spreten vojskovodja razdelil
to malo število svojih vojakov v majhne
tako imenovane „leteče kolone%l po raz-
ličnih lukah, s strogim ukazom, da naj
dobro pazijo na vse, kar se godi na
morju, naj sovražno brodovje spremljajo,
kakor hitro jim dojde na vid, in da naj
se kar najbolj zoperslavijo slehernemu
poskusa iskreanja. V ta namen so pra-
vilno službo brzotekov in siužbo s zna-
menji napravili, da so se mogli veči od-
delki hitreje zbrati na opasnih obrežnih
točkah.
(Dalje pride.J
garskimi prodnjimi stražami. Pri teh bojih
mo navHduo zmagovalci Bolgari.
TurSka vlada je odprla velike za-
loge oro/ja v Drinopolju, iz kalerih ho
vsem lurAkim mladeničem in inožem, ki
so sposobni za boj, deli orožje. V skla-
diScih ob meji nabirajo Turki živeža,
kakor za vojsko. Ako Kvropa no posre-
duje, jo t u r š k o-b o I g a r h k a voJHka
noizogibna.
V  Cepino je napadla tur.Ška prodnja
straža, ob.stoječa iz 200 mož, mojno bol-
garsko stražo. Turkov jo 30 oslulo mrlvih
na  bojiAcu, orl Bolgarov jo bilo samo par
ranjonib.
V  Brusi jo lurško vojno minislerstvo
sestavilo dva nova polka   konjenikov   in
j 11 pOHlalo v Macodonijo.  V vseh turskih
vojaSkih arzonalih so krčevito dola.
Skoro vsi Turki zapu^cajo zadnjo
dni Bolgarijo. Iz ju/.nih ' dgar.skih most
prihajajo porxjila, da so tur.ik. va^-i
prazno kor so sc prt-bivaloi izsolili. Colo
cigani mohamedanske voro beže u Bol-
garijo. Ti cigani javno izjavljajo, du pri-
dojo skoro nazaj plonit. Slieno izselje-
vanje jo bilo moj Turki ludi prod zadnjo
rusko lurško vojsko. Splosno so smalra
tu kot pred/.namenje vojsko.
Domače in razne novice.
INtstiia vest. — Ho.štna olicijala
g. Krnost   Nas Iran vKovinju in g. Kr.
11 as nor v Trstu sta irnonovana poslnima
konlrolorjoma v I'ulju.
Za „Solbkl Dom" so plačali pred-
sednistvu: Anton Krušič, krojaSki mojster
v Gorici 5 K; g.čna Jelica Berhuč lotnino
za l(.)03. 20 X. -     Srčna hvala!
Sklrp solskoi;.'« leta iirnili zavo-
dov „Solskt^a Doma". - V nodeljo
12. t. in. oh 9. uri predpoludne so slo-
veHno sklono šolsko loto moške obrlno-
nadaljovalno Sole. Ta dan dobodo učenci
spričevala, odlicni učenci pa se pri ti
priliki obdarujojo. Po razdelilvi spričoval
in daril odpre so v risarski dvorani r»z-
stava. Pri ti razstavi so bodo lahko vsakdo
prepričal, da so učenci tudi v tern letu
lepo napredovali. Kogar veseli napredek
naše mladine, prido naj si ogledat to raz-
stavo in prepričal se bo o važnosti to
Solo. — Ta dan odpro se tudi razstava
izdelkov ženske obrtne sole, pripravljav-
nice za .^enska-izobraževališča in sest-
raz,redno dekližke Ijudske Sole. Tudi ta
razstava obeta mnogo znamenitega in
pomenljiveua. Hazstava bode odprta v
nedeljo in v ponodoljek od 9,—12. pred-
poludne in od 3. f>. popoludne — V
ponedeljek due 13. t. m. pa bodo sklep
Ijudske sole, in bode sv. maäa z zabvalno
pesmijo v župni cerkvi na Travniku, pri
kateri priliki bodo polo učenke viSjih
razredov. Po sv. rnaSi dobodo ucenci in
učenke spričevala oziroma šolska spo-
ročila.
Šolska vest'IIca „SolNke^a Doma".
— Kakor druga lota, pnredi so tudi lo-
tos na dvorišču „Šolskega Dorna'1 o pri-
liki sklepa šolskega lota, šolska veselica.
Veseliea bode pri ugodnem vremenu v
soboto ob ;">. uri popoludne, ponovi se
pa v nedoljo istotako ob f). uri popo-
ludne. Vspored veselice bode obsegal
igro, deklamacije in petje. Naslopile bodo
pri veselici učenke višjih razredov. Nade-
jati se je obilno udeležbe.
Praznik sv. Cirila in llctoda. —
V nedeljo na praznik slovanskih apo-
stolov sv. Cirila in Metoda jo bila ob 9.
uri v cerkvi sv. Ignacija sv. ina^a, katero
je darovHl drž. in dež. poslanec dr. Gre-
gorčič. Gerkev je bila polna pobo/.nega
slovenskega Ijudstva iz vseh stanov. Peli
so slovensko prav lepo in ubrano pod
vodstvom ^osp. Bajta njegovi pevci.
Potrjen /upan. — Cesar je potrdil
iz volitev dr. Venutti-ja goriškim županom.
Slovesno umeSčenje se zvrši v soboto
opoludne.
ŽaioHtni uspohl na ^oriski ^im-
naziji. — Pričetkom šolskega leta 1895.
je bilo v slovenskem oddelku prvega
razreda 55 učencev, izmed katerih je
prišlo v letošnji osrni razred celih 6. K
zrelostnemu izpitu se je bilo letos oglasilo
12  slovenskih učencev, a izpit so napra-
vili — štirje.   Te številke   govoro   jasno
ter dokazujejo, da so razmere na goriški
gimnaziji anormalne in nezdrave. te ža-
lostne razmere se dajo korenilo spreme-
niti   le z upeljavo   slovenskega, oziroma
laškega  učnega jezika.   Boljäi  uspeh je
nemogoč, dokler mori našo mladino ptuji
nemški učni jezik. Z upeljavo materinega
kot   učnega   jezika   izginejo   tudi    ptuji
nemäki   učitelji,    ti     ostanejo  vedno le
ptujci med ptujci, ki ne poznajo   našega
jezika,   naših  razmer in potreb in torej,
äele   potem   se  reäimo tudi   tistih   „hei-
)ovcev,u ki se navdušujejo na raznih shodih
tukajšnjega   bulferajna in   Südmarke  za
nemški most do Adrije, kateremu je se-
veda   najbolj   na poti   naraščaj   domače
iteligence.
All liolcmo po Nlli poNiK'mati
Ylevsela? — V sobolnern „Slovoncu"
nmo ('•ilali, da so jo raznonla po Ljub-
Ijani ^ovori(!H, da je bilo tamošnjim c':ast-
nikom prepovfldano udolezili so slavno-
nti, katera se jft priredila v nedeljo v
Ijubljanski „Zvezdi" v proslavo spomina
na.^oj^a posnika Kranceta Proper na. Ko
smo to čitali, posililo se nam jo v roke
pero, ua napiäomo to le opazke. — Ko
prireja v Gorici svojo volikonem^koslav-
noHti nemško dra.^tvo „Schulverein'', ta-
krat mrgoli pri toh slavnostih vso pol no
('•astnikov. hlolako ho udeležujejo čast-
niki v nbilom slovilu voselic, katero pri-
rejajo tuka^nja italijanskn dru^tva. Hilo
jo lanHkega lot«, ko jo italijansko pod-
porno druStvo v Gorici bivajočih itali-
janskih podanikov priredilo veliko veso-
lico v „Volodrornir1, pri kalori ho jo iz-
nrockal tudi ncki dar italijanskoga kralja.
Pri ti vosolici, ki ni bila nil': drugega
nogo volikanska irredontovoi--;. A-".r.nn-
stracija, vidol s. ...ed drugim občinslvorn
vse polno nasih častnikov. 0 pustn, ko
priroja italijansko druAtvo „Lega nazio-
nnkv' svojo ploso, pri katerib pa nikdar
no izo^tajajo prikrito in javno irndcn
tovske demostracije, vidis golovo tudi
lopo število na^ih siastnikov. Na praznik
.sv. Petra prirodili so lotos naSi Italijani
v korist istoga dnistva ,.Loga nazionalo"
na Tolovadnom trgu ljudsko vosolico. ki
jo nosila vos znak grde irrodontovsko
domonstracije, mrgolelo je islotako vse
polno nasih častnikov, ki so obriidovali
švigajočo rakole, ki so se drugaza drugo
v italijanskih barvab vziigale proti ncbu.
No ^lede na dornonstrativno protiavstrij-
sko zunanjo ohliko takih ve-o' c. jp ob-
jodnom v^akomu znano. da niso ta ilru-
AtvH, bodisi n^mSki ..Schulvoroin'1, bodisi
italijHnsko podporno druStvo nli pa tudi
,.Lpga nazionale" nikaknr prijazna na^i
državi, kar dnkazujo samo dojstvo na
sebi, da dobivajo izdatne podpore iz
Nemt'ije in iz Italije in so toroj nevarno
državnornu ohstoju. Vsa ta dra.^tva imajo
narnen potujčevati slovansko otroke ter
jih pripravljati ali za Nemčijo ali pa za
Italijo. Pri vsom lom pa obiskujojo. kakor
smo zgoraj omenili. nasi avstrijski čast-
niki pridno in v obilnem številu njih vo-
solice in jih na ta način grnotno podpi-
rajo v izvržovanju njih namenov. Kako
naj si toroj tolmačimo dojstvo. da 90
našim častoikorn propovoduje obiskovati
naše narodne vcsolice in posobno take
slavnosti, kakor je nna, ki so je vršila v
nodeljo v Ljubljani v proslavo spomina
naSega posnika prvaka Kranceta Pre-
Serna. in ki ni iinela drugega, ncgo kul-
turen pomen. Da hi pri sedanji smeri
avstrijske politiko in njenega zistprna
pričakovali. da hi so naäi častniki udo-
ložoTali vpselic družbe sv. Cirila in Me-
toda ali pa „Šolskega Doma", to soveda
nam niti ua misel ue pride, in veudar
so ta drustva tista. ki se v deieiuivruMn
namenu borijo za obstanek slovenskega
naroda, onoga naroda namreo, ki je bil
in je ie vedno zvest svojemu cosarju in
Avstriji, in ki tvori na jugu polej; hr-
vatskega bratskega naroda jedini zanes-
ljivi jez proti deroči roki italijanstva in
irredentizma, ki žuga od dne do dne
prepluti te južne pokrajine našena ce-
sarstva. — Mev.šo, taico pripovedujeljud-
ska jfovorica, sedel je na veji, ki jo je
toliko uasa žagal, da jo jo konečno pre-
žagal, ter telebnil i njo vred na tla. —
Vpraäaino, ali se no spodžagujejo s takim
po«5enjanjem, kakor smo jo zgorej opi-
sali, tudi pri nas veje, na katerih sedi
naša država? In ko se prežagajo to veje.
kam naj tolebimo potem mi, ako ne v
v italijansko inorjeV lločemo li še dolgo
časa posnemati Mevžeta?
„Katoli^ko dru^tvo slovenskih
lU'itoljit1" je imelo dne I. julija občno
zborovanje. Duhovni voditelj, preč. gosp.
žrpnik J. Kokošar je govoril o poeitnicah.
razvijajoč misel, kako zamore izpremeniti
vestna in vneta učiteljica težavno nalogo
celega šolskega leta sebi v prijetnost.
Društvenice so pele troglasno „Salve
regina" in „Spomladno pesen". Sklenilo
se je, da se napravi prihodnje ^olsko
leto slovesno zborovanje v cast petde-
setletnega proglašenja neomadeževanega
spočetja prečiste device Marije.
M. H. W.
Porotne obravnave. — (Konec.)
Na podlagi vsega tega, kar je Ker-
koč tudi priznal in kar so dognale raz-
lične priče, tožilo je državno pravdnislvo
Kristjana Kerkoča: a) da si je brez do-
voljenja svojega očeta in strica z name-
nom samega sebe okoristiti, prisvojil dve
hranilni knjižici ter ju ožkodoval za
1290 K; b) da je osleparil požtno hra-
nilnico za 80 K; c) da je ogoljufal tvrdko
Jona za 19 200 K; d) da je brez dovo-
ljenja nosil revolver. — Josipa Louviera
in Angela Braulina pa, da sta Kristjana
Kerkoča osleparila s tern, kersta v imenu
drugih oseb vzela pri njem kot posojilo
voč denarnih zneakov, katere zneske sta
porabila za-sp, kakor tudi, da sta osle-
parila tvrdko  Jona   za   razne   denarne
znosko, kal(!ro sla pri tvrdki Jona na
Kerkočove pnnarojene knjižice brez nje-
govoga naročila vzela.
Pryi je bil zaslišan Krisljan Kerkoč,
ki jo vse potrdil, kar jo navedeno v ob-
tožbi. Predsednik sodno^a dvora^ hotel je
Kerkoča slovonski izpraäevati. Vsled pred-
loga zastopnika obtožbe, Jeglifa, in ker
nista proti tpmu na predsodnikovo vp»"a-
šanje ugovarjala ne obtožonec, pa tudi
ne njegov za^ovornik dr. Turna, vrSilo
se je izpra^evanje vnomskem jeziku, <üe-
tudi je bilo le vse preskrbljeno za tol-
mača, ki hi bil italijanskim porotnikom
v italijanskorn joziku tohnačil ohtožen-
čevo slovonske izpovodbo. Kakor zgoraj
omenjono, jp ohtožonec vse priznal. Na
prodsodnikovo vpra^anje, da-li sta soob-
toženca Louvior in Uraulin vedt;la, da
°o knji/.ice ponarejono, jo odgovoril Ker-
koč. da Louvipr in liraulin, vsaj kolikor
jo njomu znano, toga vedela nista. ()<\-
ločno pa jo tnlil, da sta smola Louvier
in Hraulin lo na njegova naročilajemati
donar na njpgov*' knjizice, tor da sta si
prisvojila jodenkrat 100, adrugikrut 3000
K brez njo<; woga vodenja. Poleg tega je
tudi povedal, da rnu ni bilo nikakor
znano. da bi bila Louvier in Braulin
dobivala donar pri tvrdki .Jona. ker sta
mu pravila, da sta dobivala denar, in
sicer na prv.i knjižico od jedne gospo.
Louvior .n Mraulin sta pri izpraševanju
trdila. du sta nedolžna. Po.sobno je trdil
Loovier, da jirna je dal Kerkoč oblast
jemati denar na knjižice po njuni volji.
Ker je pa pri izpraSovanja obtožencev in
prič prišlo glP'lf Louviora in Braulina
Ae marsikaj na dan. če^ar ni dosedanja
prei°kava do^nala, in ker se je izkazala
potroha. da «f» pro^li^ijo Sp drugpprice,
in pročitajo ^p drugi spisi, predlagal je
zastr.pnik obtožbe Jpglič. da so obravnava
proti njima ndloži. ter da se dokonča
obravrava Ip jjlpdo Kerkoča. Zs^ovornik
Louviorov in Brsulinov jo sicer tpmu
ugovarial. a sodni dvor vsprpjpl je
predlog drž. pravdništva. Vsled tega sta
so Louior in Rraulin odvodla v zapor in
nadFljpvala sp jo obravnava le proti
Kerkočn PrPčitali so se razni spisi in
porotnikom bila so stavljena tri glavna
vpra^anja in s;cpr : prvo zaradi 1290 r'.
za kalero svoto je Korkoč oškodoval
pvojega očpta in strica. drugo glede, onih
svot. za katere jp bila opeharjena tvrdka
A. V. Jona in tretje. zaradi revolverja,
kateroga jp Kprkoč nosil brez dovoljenja.
Glede prvpga vpražanja predlagal je za-
govornik. da bi se stavilo še drugo pod-
redjeno vpražanje. češ, da ni Kerkoč.
svojoga očeta in strica oäkodoval za
znosek. ki presega 600 K, in to zaradi
tega. ker je Kerkoč svojemu očetu 700
K povrnil. Ta predicts pa ni bil vsprejet.
Ko sta govorila zastopnik obtožbe Jeglič
in zagovornik dr. Tuma, in je predsednik
sodnega dvnra podal kratek spregled
tele obravnave. odšli so porotniki v po-
svetovalno sobo. Čez četrt are pa je
naznanil njih načelnik predsedniku sod-
noga dvora. da so porotniki na v&e tri
vprašanja odgovorili z dvanajstimi gla-
sovi. da. Le gledö prvega vprašanja gla-
sovalo je le šest porotnikov za to, da bi
znašala škoda, katoro je napravi! ob-
toženec svojemu očetu in stricu nad
(iOO K. Na podla^i tega pravoreka, ob-
sojen je bil KerkoČ na štiri leta težke
ječe. poostrene vsak tretji mesec z jednim
postom in tnlim ležiščem, kakor tudi na
povrnitev sodnih stroškov in vse äkode,
katere je provzrocil raznim strankam.
rtonil je v neieljo zvečer pri ko-
panju 12-letni Gvido de Marco laški de-
lavec pri opekarni za goriškem pokopa-
liščem, v enej ondotnih mlak.
Strela ubila je včeraj ob 6. uri
zvečer Jožeta Vižina iz Kronberga, kr-
cmarja bivšega cerkvenika v trenutku, ko
je prijel za na kostanju obešeno koso,
da bi ž njo odšel domov. Nagle in ne-
previdene smrti reSi nas o Gospod!
Svllodni trp;. -- Do 3. t. m. je bilo
prodanih svilodov 23038 kilogramov. Ta
dan bila jim je najnižja cena 2 K 80 v,
najvišja 3 K 70 v.
Iz Brauice nam pišejo: Braniška
cesta dovršena je, hvala Bogu od rihem-
berške pa do šmarenske ceste in nadejati
se je, da se kmalu dovrši tudi oni del
te važne ceste, ki naa zveže potem s
Kranjsko. Kakor čujemo, dobimo tudi v
Dolenji Branici najbrže svojo solo. Pro-
stor za äolsko poslopje je baje že določen.
Tako je tudi prav, saj imajo tudi Do-
bravlje svojo šolo, akoravno niso nikakor
tako oddaljene od Sv. Križa, kakor je
naäa vas oddaljena od Šmarja, kamor so
morali in morajo äe hoditi v šolo naši
otroci. Govoreč o Dobravljah opomnil je
dopisnik, tudi neki dogodek, ki se je
pripetil pri zadnji veselici v Dobravljah,
ki bi bil sam na sebi, ako se je v resnici
dogodil,  jako  žalosien,   katerega  pa ne
maramo priobčiti, ker se ga ne maremo
nikakor vespliti, d'Pravno bi zaslužil prav
pikrih opazk od nase slrani, in bi ga
izvestna stranka prav gotovo hlastno po-
grabila ter ga izkoristila v svoje namene,
ako bi ga zagre^ili nasi somi^ljeniki.
PoiH'srecVni iilom. — V Štorjah
na Krasu so hotoli zaf'njega junija okolo
polunoči neznani zlikovci vlomiti v du-
hovnikovo stanovanje. F'osku5ali so z do-
bolimi hrastovimi gredami vreči železje
iz okon. Pri hramu in veži se jim ni po-
srečilo, potem pa so se lotili okna, kjor
je pisarna. Havno so zat'oli, pa pride
mimo domačin rnlokar z vozom in zli-
kovci takoj zbežijo. Komaj pa rnlokar
odido, s<° zopet vrnejo in lotijo ..dola".
Hazbijpjo dvojne sipo ter odpro ok no,
potem skuSajo vroči šo žolozjo. Toda
močni sunki z gredami probudijo du-
novnika, ki ima ravno nad pisarno spalno
sobo. On hitro skliee svoje domačo t. j.
očeta, brata in mator. lor hiti v pritličje
a zlikovci so mod torn zho/.ali. V raz-
kopanem oknu je tičala tožka hra^tova
greda. druga je bila na tleh, v bli/.ini pa
sta bili 5e dve izruvali so jih iz bliž-
njega trtnega latnika. Odnesli nisf) dru-
zoga. kot en kljuc za kolo. ki je bil na
oknu. Bili so gotovo lujci. Dogodek je
ntt/nanjen žendarmeriji.
„Okrajna  posojilnira" \  Bovcii
imela bode svoj letni občni zbor v ne-
deljo 12. julija ob 4. uri popoludne v
gostilni pri Huborju z navadnim dnovnim
redom po |j 37. druätvenih pravil.
N a č e I s t v o.
Bankovrl za 10 pi. — Do31.av-
gu^ta 1903 še sprejemajo vsi uradi ban-
kov< e po 10 gld.. poznoje do 1. sep-
tembra \90'A samo glavni zavodi avstro-
ogerske banke Po 1. septembru sp za-
menjajo ti bankovci samo s posebnim
dovoljenjem generalnega sveta avstro-
ogrske banke.
Raz^Iednice z utlsnjeno poštno
znamko so glasom odredbe poštne
uprave dovoljene.
Xova banka. — Listi poročajo. da
ae vrše priprave za ustanovitov katol.
banke za Trst in Istro.
Dri.štvu   sv.   Cirila   in  Metoda
sta vročila v petek gg. brata Perdana
1000 K 5.. pripomnjo. da bo družbi šča-
soma še večega prispevka od vžigalic. ki
nosijo njeno ime, če vi, Slovenci, hočete
in izključno le nje rabite. — Družba pa
ob tern obilnem dam izreka tej domo-
ljubni bratski dvojici svoje prisrčno pri-
znanje in svojo iskreno zahvalo.
Prešernovi slavnost v Ljubljani.
— Preäernova slavnost v Ljnbljani se je
izvršila kar najsijajnejže. Udeležba je bila
ogromua. Na vstopnini nabrali so kakih
7000 K.
Xasli so živo vodo. — Kakor naš
Kras. tako Je tndi veöji del Istre jako
slabo preskrbljen z vodo. Pomankanje
vode v Istri postajalo je od dne do dne
občutljivejši. Posebno so bila slabo pre-
skrb'jena z vodo isterska raesteea na za-
padni strani Istre, kakor tudi vse mno-
goätevilne občine, ležeče na ti strani. V
zadnjih letih napravili so sicer mnogo
vodnjakov, v katere se je stekala streš-
nica. Ali tudi ta je popolnonm pošla, ko
ni po več mesecev zaporedoma deževalo.
Tako se je dogajalo, da so morali do-
važati zadnje čase v Poreč in Hovinj na
parnikih vodo iz Pulja, kar je stalo mnogo
denara. Zdaj pa poroöajo iz Rovinja. da
so naleteli t^m na živo vodo. ter da so
je našli-toliko, da ne bode z njo preskrb-
ljeno mesto k Rovinj, ampak tudi njegova
okolica.
V desetih dueh iz Petrojjrada
do Velike^a oceana. — Po sibirsui
železnici se je nedavno s posebnim vlakom
vozil neki ruski general. Iz Petrograda
do Vladivostoka ob Velikem oieanu je
vlak potreboval le desei dni. V vsaki uri je
vlak pretekel po 75 vrst ^1 vrsta = 1067 m.)
Tako poroča ruski list  rSvetu.
Zadnja vest. — Iz Rima dohaja vest,
iz katere bi so dalo sklepa ti,
da je sv. oče papež o priliki ko
to pišemo, žemrtev. Zdravje
sv. očeta papeža shujäalo se
je od sobote sera in se nahaja
v taki nevarnosti, da so zdrav-
niki izgnbili vsako upanje,
ter da pričakujejo nastopsmrti
od trenutka do trenutka.
Obhajali so s v. o c e t a slo-
vesno v nedeljo zvečer ob 6. uri
in pol, poslednje olje pa so mu
podelili sinoči ob osmi uri. V
Rima zbrani so skoro že vsi
kardinal i. Po vseh cerkvah se
moli za sv. očeta. Ko je vsprejel
3V. oče v nedeljo sv. obhajilo,
:• e k e 1 je nekemu kardinal u, ki
je stal blizu njega: „N a h a j a m
se na vratih veßnosti". Sv. ode
papež obolel je za vneijem pljuč.
zvestobe, ae pač mora s pohvalo orae-
njati hrvatske novine, ki so odgovaflale
mirno in dostojno na aurove napade in
oeitanja mad;arakega podivjanega časo-
piaja, pač pa so one z velikim navdu-
äenjem zastopale zadeve domovine in
banove. Toda opljiv bana na vse Jugo-
slovane jo postajal sebičniin arpadovim
:n hunskim sinovom bolj in bolj ne?a-
ren. Ni jim bilo to dovolj, da so ga v
9vojih časnikih in „terentete-jeziku" zani-
čevali z najbolj razuzdanim in nepriza-
nesljivim sramotenjem, marveč ker ga
niso rnogli nagniti a tako tiskano mačjo
godbo k odstopu, so ga začeli aumničiti
pri rjn. Ceaar Ferdinand, ki ae je
radi ustaje na Dunaju (13. marca^ a
svojo cesarako druzino umaknil v lno-
moat v deielni grad, je tu obolel in ležal
bolan. V tern tesnem atanjn jo javilo
ogrsko miniaterstvo avojemn (oesarju in)
kralju, da ao „Rajci" ali Srbi v Vojvo-
dini in Banatu napadli pod srbskim ge-
neralom Knicaninom, svojo aosedo ogr-
ake državljane, kar bi bili pa oni lebko
sami zabranili. Niso pa povedali, da je
bilo tega napada krivo ograko minister-
atvo aarno, ker so jih hoteli ailoma po-
niadjarili, in Srbi ao odbivali silo s silo,
t. j. z orožjem v roki, da je morala kri
teci. Toda to je prišlo Madjarom ravno
prav, da ao v imenn svojega naroda
vskliknili na ves glas : „Domovina (mad-
jarska") je v nevarnosti !'4 in da je vae
to napravil Jelačič. Da, celo samničili ao
oni bann. da je v zvezi a panslavisti (teh
se boje Madjari bolj nego Luciferja in
njpLOTih pristašev!), in da je v zvezi tudi
z nemiri v Pragi (I. 1848.). Vsled
toga so izsilili polagoma ceaarju oni raz-
glas proti Jelačiču, ki ma je odvzel vse
njegove alužbe in dostojanstva, katere
pa da bode dejansko §e le tedaj izgubil,
ako bi se on ne udal namenom ogr-
akega minister9tva. Da. v istini, izmed
vseh hib in napak, katere je storilo mad-
jarsko ministerstvo, je bila ta največjain
tudi za njih lastno deželo najnevarnejša.
Jelačič je bil torej najprej pozvan ce-
sarskim ročnini liatkom v Inomost na
opravičenje, ter zraven ma je bilo tudi
naročeno, da ne sme zborovati na dan
5. junija 1. 1848. v Zagreb sklicani de-
Želni zbor. Navaden človek bi bil vsled
toga slučaja nekoliko premišljal, se dal
omamiti in bi takoj odatopil; ne patak-
žen značaj, kakor je bil ban, ki je hotel
ali zmagati ali umreti za pravično stvar.
Na ta „zemaljski sabor" brvatäki, na ka-
terem se je imelo vräiti slovesno usto-
ličenje bana, so prispeli iz vseh pokra-
jin (tudi iz biväe Granice) poslanci v
Zagreb, in Jelačie, ki je znal uganiti, pod
kakim upljivom je dobil ravno omanjeni
poziv, je sklenil vkljnb temu obdrževati
„semaljski sabor", na katerega ječakal ves
narod z velikim hrepenenjera. Bil je naj-
prej sloveano ustoličen kot ban vpričo
vsega naroda. V tistem hipu, v katerem
ga je stiskani kralj moral zaznamovati
za ,.izdajicou, je imel Jelačič v aaborski
dvorani v Zagrebu oni krasni govor, ki
je na tiaoče src vnel k navduäenosti in
zvestobi za njih gospoda in kralja. Ne
vedoč, kaj prav za prav hoče njegov ce-
sar ž njim storiti, je nastopil Jelačič 12.
jnnija na Čelu deputacije svojo pot v
Inomost. Njegova vožnja skozi Tirolsko,
čegar prebivalci so a svojo zvestobo do
cesarske hiäe trdno sklenjeni s Hrvati,
je bila podobna zmagoslavjn. Povsod so
ga navdušeno pozdravijali z godbo in
petjem. Ime Jelačič je bilo na jeziku
V8eh Tirolcev, ker so oni pod njegovira
očetom premagali Francoze pri Feld-
kirchm (1. 1809.).              (üalje pride.)
Politiöni pregled.
Notranjl polltlčnl položa).
Cesar se äe vedno ni odločil. Tako
pripovedujejo najnovejäa poročila z  Du-
naja.   Dočim   so   prinesli   vsi   listi   brez
razlike miäljenja in  strank in   tudi   oti-
cijozni listi prejänji teden vest, da je dr.
Körber z vsemi svojimi ministerakimi to-
variši   podal   ostavko,  zanikujejo   danes
trdoViai.no  oficijozni   listi,  da to ni res.
Pravijo namreč,   da dr. Körber ni podal
natnvkn   naß   na da ie   ministeraki   svet
sestavil neko spornenico do ceaarja, glede
svojega bodočega poatopanja, t. j. da je
dr. Kürberjevo ministeratvo predložilo
cesarju nekak program v odobrenje. l)e-
misija celegh ministerstva da je torej od-
viana od tegu, ako eesar ta program
aprejme ali pa ne. Ali kakor rečeno ceaar
ae ni äe odloeil. Ob jednem ae trudijo
olioijozna glasüa prepričati svet, da pro-
gratna bodočega delovanja dr. Körber-
jevega ministerstva nt nikakor provzro-
čila čežka obatrukcija, marvec zgodilo da
se je vse to jedino le vsled zadnjih do-
godkov na Ügrakem. Potem takem bi bilo
koncesijo, a katerimi je ogrska vlada sku-
šala panati ograko opozieijo, tako daleč-
aežne, da bi morala valed njih jako oäko-
dovana biti ne le lelokupnoat naše dr-
?,ave, marveč tudi interesi toatranake
državne polovice. Tako namreč zatrjujejo
vai oni listi, ki stoje dunea v alužbi dr.
Körberja. Po mnenju teh liatov niao di-
ferenoe med Čehi in našo vlado nikakor
tako velike, da bi ae ne dale poravnati.
Tako pravijo nanm»č, '.«ÄOr reeeno, oli
cijozna ^lasilu dr. Körberjeve vlade. Ker
je pa znano, da otieijozna glaaila nikdar
ne pi^ejo resnii-e, ampak da pisdjo vselej
le to kar jim kaže, imamo mi najmanj
povoda, da bi jim tudi sedaj kaj vero.ali.
Po našem mnenju bode stvar pa
najbrže taka. da je dr. Körber se le zdaj
spoznal, da se je gledc Čehov jako motil
ter da je mislil, da jjh bo s svojimi ob-
ljubami in s svojimi „rožnjami še nadalje
lahko vodil za nos. Čehi so se skazali
do sedaj veliko boljši avstrijci nego bi
jih rad prikazal pred svetom dr. Körber.
Podredili so že toliko svojih opravičenih
zahtev, takozvanim državnim potrebam;
ali ob jednem povedali so vsakikrat dr.
Körberja, da pridejo konečno tudi s svojimi
zahtevami odločno na dan, ter pripraviii
dr. Körberja do raznih obljub. Dolg, ka-
terega je napravil dr. Körber nasproti
Cehom, pa je postal tako velik, da so
bili prisiljoni Čehi nasproti dr. Körberju
nastopiti s tožbo, ker so se bali, da ne
postane dr. Körher konečno celo insol-
venten. Ali kakor vse kaže, vložili so
Cehi svojo tožbo proti dr. Körberju v
resnici ie skoro prepozno, kajti dr. Körber
postal je v resnici insolventen in je zato
napovedal svoj politični konkurz. In ravno
sedaj se njegovi prijatelji trudijo, da bi
prišlo med dr. Körberjem in njegevimi
upniki do nekake poravnave, ter da bi
ae omogočilo, da bi dr. Körber s svojo
barantijo še nekoliko časa nadaljeval.
Nemška „gemeinbürgschaft" in katoliškl centrum,
Od katoliäkih nemSkih strank v av-
strijski zbornici so doslej pristopili iibe-
ralni nemäki zvezi edino le antisemiti z
dr. Luegerjem na čelu. Kmalu zatem je
dunajski „Fremdenblatt"* sporocil, da se
tej skupini pridruži tudi katoliški centrum.
Nasproti tej vesti je, kot znano v „Grazer
Volksblattu" izjavil poslanec Hagenhofer,
da njegova atranka o tem še ni ničesar
sklepala, da pa simpatično pozdravlja ze-
dinjenje vseh nemških strank. S to Ha-
genhoferjevo izjavo se pa, kakor razvidno
iz „N. Tir. Stimmen", ne strinjajo vsi
člani katol. centra. Imenovani list namreč
piäe: „0 centrovem stališču napram novi
nemški zvezi se mnogo govori in piše.
Posebno krščanski socijalci bi radi videli,
da bi se katoliški konservativci priklo-
pili novi zvezi voditelja nemäke-ljadske
stranko dr. Derschatte. Toda pri vseh
simpatijah, ki jih gojimo do dr. Luegerja
in njegovih prijateljev, ne more biti za
nas nikak povod dejstvo, da jih nahajamo
v tej drnžbi, da bi spremenili svoj stari
politiški kurz in sledili kompromitojočim
zgledom Vse drugačen vzgled nam daje
ravnokar z novimi častmi iz boja izišti
mogočni nemški centrum. Kaj neki reko
na Danaju, da je ravno ta centrum po-
vodom ožjih volitev izdal naslednje na-
vodilo: Nemški katoliki, delajte pri ožjih
volitvah za katoiiškega Poljaka proti nenri-
Skemu protestantskemu antisemitu! To je
bilo od nekdaj tudi naäe starotirolsko
staliSöe, valed Cesar imamo za vaa, še
tako ginljiva vabljenja nernško ljudskega
pobratimatva le en sam odgovor, in ta
je: za tak nestvor centruma ne dobite!
— Taka odločna beseda centrovega gla-
sila seve ni po godu nemško-nacijonalnim
in liberalnim elementom, in ker ne mo-
rejo drugega, paujejo nemške katolike z
„ultramontanci".
Dogodkl na Hrvatskem.
Po dvadnevni kazenski obravnavi
so obsodili v Zagrebu znanega in od-
ličnega hrvatskega pisatelju župnika Je-
meršiča in njegovega kaplana Šusterja,
katerima se očita, da sta razdelila mnogo
manil'estov na hrvatski narod, ki so ga
pozivljali, da a silo odpravi vse mad-
jarske napise, vsakega na seat mesecev
ječe.
Novi hrvatski ban grof Pejačevic
je položil v soboto prisego v cesarjeve
roke. Z Dunaja se je odpeljal grof Pe-
jačevič v Budimpeäto in se je tam pred-
stavil   novemn   miniateratvu.   0   novem
hrvataktMii bann piAo roški „Novi listu
jako nepovoljno ter pravi o njem. da
ni v njem prav nič Urvata, ter da je
vzgojen tako, kakor ae danes aploh vzga-
jajo madjar^ki ariatokratje. Poleg tega ima
za ženo madjarko, ki mrzi vae, kar je
hrvatskega in ki ima veliko mod nad
svojim možem. Gros Teodor Pejavevič je
najbogatejai človek v Slavoniji Mož jo
jako razburljiv in nagle jeze, dočitn je
bil njegov prednik grol Khuen Hedervary
jako hladnokrvn in ae je lo smijal, ako
ga je kdo oatro prijemal. Zapomnil pa ai
jo vsako žaljenje in je večkrat Iota in
Iota čakal, predno se je znesel nad
svojim nasprolnikom. Sedanji podban
Krajčevič odstopi že te dni. Na njegovo
mosto pride posl. ^umanovic. 0 Kraj-
covic u pravi „Information", da jo bil
pop ilnoma neaposoben in slepa Khue-
nova kroatura.
Tudi pravosodni sekcijaki načolnik
Klein odatopi in atopi nu njpgovo mesto
poalanec Stvovic. 0 Kleitui pa ae govori
du je bil dober administrator ali slab
jurist. Tako piäejo nekatori liati. Dunajska
„Information" pa zagotu.';a, da no po-
atauo Krajčevičev naslednik nobedon drugi
ako ne aedanji namei,.nik oseškoga ve-
likega župana dr. Haprak, ki bode prav
za prav dusa Pejačevicevoga banovanja.
0 grofu Pejačeviču pise „Information"',
da je podedoval po očetu Vladislavu
Pejačeviču zgolj le ime. Njegov oče Vla-
dislav Pejačovič, da je bil popolnoma
črnožolt, dočim je njegov sin Teodor
rudec-bel-zelen, t. j. skozi in skozi Madjar.
„Information"' je ranenja, da se ta človek
ne bode mogol dolgo časa obdržati na
svojem mestu. Sposobnosti nt prepisuje
ta list novemu banu nobenih, paö pa pravi
o njem, da je ošabnež in  pustolovec.
Varaždinska županija je še vedno
v pravi uataji. Vojaštvo mora napenjali
vae sile, da zadržuje uporne kmete. Po-
aebno v ludbreškem okraju noče pro-
bivalatvo ničesar vedeti o nagli aodbi in
kar javno o belem dnevu trga dotične
lepake. V tem okraju so skoraj vso vasi
zasedene po vojaštvu, in dan na dan se
ponavljajo spopadi med kmeti in obo-
roženo silo.
Sedaj dohajajo natanjčnejša poročila
o znanih velikih izgredih v Kumoveih
pri Ludbregu. Po groznem spopadu med
kmeti in vojaštvom, v katerom spopadu
je bilo šest kmetov ubitih in 40 nanjenih,
je mnogo kmetov pobegnilo iz vasi in se
še le po noči povrnilo v svoja stanovanja.
Naslednjega dne zjutraj dobil je tamošnji
občinski tajnik nalog, naj aretira na-
čelnika upornikov. V ta namen poslužil
se je zvijače in je z nekaterimi avojimi
pristaši začel na vse grlo kričati: „Ži-
vela Htvatska! Doli s tirani!' — Kmetje
so rnislili, da jeobčinski tajnik njih pristas
in takoj se jih je okoli njega zbralo
kakih 200, oboroženih s vsakovrstnimi
predmeti in so mu sledili proti bližnjemu
sela v uverjenju, da gre<?o osvobodit
zaprte kmete. Ko je vsa ta „kmetska
vojska" dospela iz vasi, naletela je blizu
tamošnjega pokopališča na eno stotnijo
pešcev in ker so se kmetje nasproti vo-
jakom vid.eli v večini, so iste napadli.
Vojaki so najprej parkrat ustrelili v zrak,
a ker to ni pomagalo, sli so z bajoneti
proti kmetom in mnogo njih ranili. —
Med tem je prihitel vojakom na pomoč
en eskadron konjenikov in prijel kmete
od nasprotne strani.
Kmetje se niso mogli več ustavljati
taki sili in so začeli bežati. 80 kmetov,
med njimi mnogo ranjenih, bilo je are-
tiranih in provizorično zaprtili v kleti
gradu grnfa Batthyanyja, odkjer se od-
vedejo v Varaždin.
Urugi krvav dogodek se je dogodil
blizu Hakovčine.
Kakih 500 kmetov se je namreč
podalo iz Hakovčine v Ludbreg na pomoč
tamošnjim upoi'nikom. Na cesti pa so na-
leteli na peace in konjenike.
Vojaäki poveljnik je kmetom za-
ukazal, naj se povrnejo domov, ali isti
se niso hoteli pokoriti, vsled tega je
priälo do spopada med kmeti in vojaki.
Kmetje so na to pobegnili preko polja, a
vojaki so udrli za njimi in jih od 500
aretirali lö2, med katerimi je bilo tudi
več njih ranjenih in 18 celo tako težko,
da so jih morali prenesti v bolniänico.
Msd težko ranjenimi je bila tudi neka
ženska, mati štirih otrok. V obeh spo-
padih, kakor blizu Kumovcev, lako blizu
Kakovčine, je bilo več orožnikov in
kmetov ranjenih.
Vsi aretiranci pridejo baje pred na-
glosodno sodišče. — V varaždinskih bol-
niänicah je kakih 500 ranjenih kmolov
iz ludbreškoga okraja.
V   varaždinsko   županijo   dohujajo
vedno nove vojaške čete. Zatrjuje se, da
voliki   župan   varaždinski,   grof   Kubido
! Zichy,   kateri je tako   odločno   zahteval
i uvedenje nagle sodbe, zahteva sedaj, naj
se nagla sodba zopet   odpravi.   Gospodu
grofu postaja sedaj tnenda vroče.
Nemskl državnl zbor.
Vo končanih volitvah je nemSki
državni zbor tako-lo sostavljen: KatoüSki
centrum 102 posl., aoc. demokrali 81,
konservativcii öl, narodni libera|ci öl,
svobodomiselna zvoza 21. nemäka ljudska
atranka G, kmečka zveza 7, alzačani 7,
južna neinSka ljudska atranka (">, krManski
aocialci (protest.) 2, narodni socijalci l,
antisemiti V), Poljaki 16, državna stranka
19, volli 5, danci 1, „divjakov" je 9.
Napetost mej Rusijo In Ameriko.
Amerikanci so silno užaljeni, da je
ruskn vlada tako radikalno odbila po-
nudbo Amerike, ki jo hotela priskočiti
na pomoe ziilom v KiSenovu in njega
okolici. Odločna ruaka beseda jo užalila
oholcga Amorikanca do dna duse. Nu
zadnjič objavljeni, ruski odgovor izjavlja
sedaj zunanji urad v Washinglonu, da
postopanja Atnoriko nikakor n<^ moro
r -:" ti stali^če Kusijo. Židovsko potieijo
in protoste ameriSkog:i probivalstva proti
dogodkom v Kišenovu hočojo AmorikantM
na vsak nKt^in izročili na morodajnom
mestu. — Obonotn so so pa jeli Amori-
kanci hudovati nad ruskim poslopanjem
v vprašanju gleilo Aland/urije. Musija je
po zatrdilu Amorikancov sku.^ala Kino
prisilili. da prolomi prisego nasproti zu-
nanjim velesilam, «katerim je bila zago-
tovljena politika odprtih vrat. V prvi vrsti
bi rada Husija Amerikanco popolnoma
iz,kljucila iz Mandžurijo tor jim onerno-
gočila vaako trgovino na ondotnih tleh.
— Uradno se poroča, da je bila la izjava
izdana na direklni poziv predsednika
Kooaevelta, ter da je provzročila apložno
pozornost. Pravijo, da jo diplomatic po-
ložaj mej tema dvoma državama silno
kritičen. — No, Kusi se že davno zave-
dajo toga dejstva in delajo obäirno pri-
prave za evenluvalni vsprojom amcriškili
„gostov"; znano jim jo pa tudi, da se
Japonci ter Angleži žo sedaj pripravljajo
na tiho protirusko sodolovanje. S tem v
direktni zvezi je bedanji izredni transport
vojaštva po sibirski železnici.
Macedonskl dogodkl.
Iz Drinopolja je prejela dunajska
„Information" to-le poročilo: Časi postali
ao skrajno resni. Položaj je jako kritičon.
Zdaj Htojimo pred velikimi dogodki. Ve-
liko število vojaštva, ki se nahaja zdaj
v turških evropskih pokrajinah, poaebno
pa v Mscedoniji in v našem vilajetu, se
ne more na noben naöin dolgo časa
vzdrževati, ker mu primanjkuje glavna
reč, namreč živež. Prosti vojaki, posebno
pa oni, nahajajoči se na mejnih posto-
jankah, stradajo v pravetn pomenu be-
sede. Zaradi tega pa pobegnejo veökrat
č«z m**jo, da prosijo tam milo^čine. Ali
tudi tam so slabo vzprejeti, ker ae jih
smatra za vohune. Med turškim vojažtvom
bilo je že vcč smrtnih slučajev zaradi
lakote. Vojaki, ki so nastanjeni po vaseh
pa jemljejo kmetom s ailo, kar jim pride
pod roke; kradejo in ropajo da je groza.
Da si ohranijo življenje, bežijo kmetje na
gore in čez mejo. Turški vojaki pa akru-
nijo ženske, ki ostanejo doma. E'ri tem
n«1 more n'kakor dolgo ostati. Ali mora
pr.ti do vojske, ali pa do razoroženja.
Naj se pa zgodi to ali ono, prebivalstvo
vničeno je za več let. Kmetje namreč
niso že dolgo časa ničosar osejali, polje
je neobdelano, a žitnice so popolnoma
prazne. Gena kruhu poskočila jo že do
zdaj tako, da stane danes kruh 4—5
krat toliko kakor jo stal po navadi
Jedna oka kruha (t. j. 1' 4 kilograma)
ki je stala poprej jedon pijaster (t.j.
jeden groš) stane sedaj 4—5 grošev. Ži-
vino porabi vojaštvo. Meso, posebno pa
jančevina postalo je skrajno drago. 0
trgovini s poljskimi pridelki, ki je bila
tukaj jako živahna po navadi, ne more
biti danes niti govora, kajti ni jih niti
toliko, da bi krili domačo potrebo. Sploh
prenehala je tu vsa trgovina. V Drinopol,.u
bilo je do zadnjih dni sicer Se nekaj pro-
meta, ali odkar so se v okolici prikazale
ustaške čete, prenehal je promet tudi
tukaj.
Stališče kneza Ferdinanda je vsled
dogodkov v Macedoniji nevzdržljivo. Ves
bolgarski narod stoji na strani macedon-
skega odbora, število knezovih pristašev
se manjša od dne do dne. Opozicija hoče
kne^.a z lepa pripraviti do tega, da se
odpove. Knez je baje rekel, da je s tem
zadovoljen, ako mu Bolgari povrnejo
štiri milijone frankov, katere je izdal za
zidavo raznih poslopij, ki bi potem po-
stala državna last. Poleg tega zahteva
letne rente 600.000 frankov, katere bi
po njegovi smrti dobival njegov sin Boris.
Glede 4 milijonov frankov se je že do-
seglo sporazumljenje, letne rente pa po-
nujajo Bolgari knezu le 480.000 frankov
in po smrti njegovi sinu Borisu 240.000
frankov. Ker nevarnost za kneza Fer-
dinanda postaja z vsakim dnem veča, bo
skoro gotovo sprejel te pogoje.
Od macedonsko-bolgarske meje pri-
hajajo vesti o bojih mej turäkimi in bol-
Loterijske ätevilke.
t. julija.
Dunaj......15     6    40    65     2
Gradec......81    66      2    65   78
Tržne cene.
Za 100 kg.
Kava: Santos .   .   .   K 170—  do   190-
„     SandominRO     „ 210*—    „   220 —
„     Java .   .   .   .   „ 210—    „   220 -
,,     Portorico .   .   „ 260—    „   280 —
„     Ceylon.....270—    „   280—
Slakdor.......88—    „     89-
Špeh......„ 176-—    „    180—
Petrolij v sodu  .   .   „   33"—    „     34 —
„    zuboju .    „    1075    „      11 —
Maslo surovo .   .   .   „ 168"—    „    172 -
..      kuhjino    .  .   „ 200—    „   210-
utrobi debele    .   .   „    10 40    „     12 —
,,       drobne   .   .   „    10*—    „      11-
Tursica stara .   .   .   „    15 50    „      18-
Ovos     ......„    1450    „      17 —
M o k a ogerska :
St. 0 K 27 10 St. 1  K 27 — St. 2 K 26 20
..  3  ..   2540,  „ 4 „ 24.60,   ,. b „   2380
St. 6 K 23—.
Pridno, spretno dekle
ki zna vsa domača dela in razume
tudi nekoliko v kuhanju, sprejme se
takoj službo. Mesečna plača je
22 K. — Natančneje se izve pri uprav-
ništvu našega lista.
Odlikovana delavnica!
n\NYKRÖsic7~
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl. občin-
stva v mestu in na deželi,
posebno čč. dnhovSčini. —
Ima bogato zalogo blaga
vsake vrste in za vsaki stan,
ter opozarja na ravno došlo
sveže pomladansko blago,
laslni izdelek gotovih oblek
in poz^rlnih sukenj. Cene
praz< solidstes
Drazbeni oklic.
Podpisano županstvo odcla
dm» '20. t. m. v ob<\ pisarni
zidanjr novc o1h\ hise (olu-in-
skrii'a doina) na ponudbeni
dražl»i (mI 11. do 12. uredop.
Poiuidniki u<U vla^ajo svoje
l'ostavno kolokovaiie ponud-
Iw. opi'cniljone z 10 odsto
varsrinr na ti:k. zupanstvo.
Narrti in |><>i;oji so laliko
oiilrdajo v tuk. pisariiiri.
/upimstvo v St. Andrexn,
•1. julijjt 1903.
A. Lutman,
župan.
Odda se v imjem
tri priüicne pr ostore
v ulici Vetturini st 9.
O^Uisiti se je v  „Xarodni Tiskarni".
^^^r   ^^^   ^^^^   ^^^   ^i^   "^^r-    -^^r-     -^^r     ^^      -^^     -^^
Ivan Bednarik
knjigoveznico
\ (Jorici
ulica Vetturini št. 3.
Anton  Pečenko
Vrtna   ulii-a S (iOUHA Viu Giardino 8
nnunmvu
pristna    bela
in črna   vina  J
Ix   wipawskih,
ffurlanskih.
briskih,   dal-
>    matinakih   in
isferskih  w i -
nonradov.
LiosiHvija na iKMii in   r:izposiijii   pi>  zcicz,-
.lici   na   vsc   krajc   avstro-cgiTsk»1   moiiarlüjo   ˇ
soilih od   66   litrov   naprcj.   Na  zahlevo   poäilja
tudi uzorct».
Cene zmerne. Postrežha po&tena.
KrojaŠka mojstra
Öufer <fe Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
1    v hiši g. Jernej a Kopača
i                         izdelujeta
vsakovrstne oblck^ *a možke
po meri, bodisi fitxc   ali pa
priprostc.
Priporočata se avojim rojakom
v Gorici in na deželi, posebno pa
č. duhovščini za obilna naročila.
Fani Drašcek,
zaloga šivalnih. strojev
Gnrina   S+nlna hüpq  h\k   k\   1
Prodaja
stroje tudi
na teden-
ske ali
rnesečne
obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše,
kakovosti
Priporoča
se slav.
občinslvu.
Podpisani priporoča slavnemu ob-
činstvu    v   Gorici   in    na   deželi   svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
licne moke iz Majdičevega mlina v Kranju,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, različna vina, goršice (Senf.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valencia v
llirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajočft blago. — Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Scmcniäki ulici h. fttv.  1.
(v laatni hiäi.)
Protokol. tvrdka
Lucijan Kovačič,
pri Sv. Luciji,
naznnnja s tern častitini obrluikoni iu tr^ovcciii
Soško, Baške in ldrijskc dolinc, da jo otvorila
svojo vcliko zaU>^'(i \) r i s t n v i; a tropiuc»,
ovHji, koru/c, mokt1 in vsakovrsluciia -kolo-
nijsiliH'üa hlagn, ter bo vso to ra/prodajala
na dcbolo |)i^ nnjni/jili koiikir.vnniili conali,
ki ne presežejo nikdar Cmriških tr/.nili cvw na
debelo. — lzvrsuje vsako uaročilo točno, ku-
lautno in pri vecjih ua zahtevo tudi s preva-
žaujem bla^a na doin priporoea se nakloisje-
nosti svojili domaciiiov.
Fo vseslranskcin   iirevdarku   in   preskusiiji   sc
bode vsakdo prepričal, i\a   a' kupujr pii tvrdki
; J. Zornik, Gorica ;
iilosposka   ulioa   7,   zmiraj ntijbolji   liajlepni   in
teiuu   priuierno   iiajceneje blago.   Fosclnio   pa:
Za dame :                                Za gospodo:
Krasne okraske za obleke,                  Hnznovrstno belo in barvano
trakove avile zadnje novosti               perilo najbolje vrste, jopice
za bluse, pajčolane, pasove,                 za hribolazce; kolesarjo, vpslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,          zadnjo novosti ovratnic,
dežnike, solnčnike, bluze, čevlje,         ovratnikov, zapostnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:        rokavic, hlačnikov, eopic,
podlage, sukanec, svila, gumbe,           čevljov, dežnikov itd.
vezenja, zaponke itd.
Opozarja
prečastite damo, na svojo veliko
zalo;rn občo [.riznano  na.iboljih
modercev vsuke c^ne.
Za birmarce                             Za slavnosti
in olroke; rokavice, nogavico,            in driik'o vcselice : vHakovrstno
pajcolnne vsake vrste, obleke,             narodne trakove, kojim preskrbi
čepice, razno perilo.                           na zahtevo vsaknvrstne nupiso.
11^"   Ceno brez vsakc konkurence.   "Tpflf
^K Mejnarodni panorama
%!r    iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah.
Itt'stuvniciia „LA BOIIKMKbS «orim, tHialisiV
Josipa Vmlija st. J5S.
l*otovanje po wvetu, za vseh zaiiimivo.
Vsak tedon nov program!
Od 5.  do  11. julija;  I'olovanjem  po slikovili
italijanski RIVIERI.
NiUo naj ne zamndi oaleflati si lei Itrasuih naravnih lepot.
Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
Vstopnina 40 fin., otroci in vojali flo aarednika 20 viu.
i             Sprejema
hranilne vloge
katere obrestujo po
41 V i) polumesečno; ne-
vzdign6ne obrestipripi-
suje konec leta k glav-
nici. Rentni davek pla-
čuje posojilnica sama.
Posojila
tidom na oHebni kredit po
<i' 0 iu na vkuji/.bo  po   5720/g
„Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
z glavnimi in opravil-
nimi deleži. Glavni de-
leži po 200 K, opravilni
po2K. Otvarja članom
tekoče račuae, katere
obrestujepo dogovoru.
lira due 11 r«
Vsak dan od <S. do 12. dop. in
pond, in (•«*trtekod2. ilo4.pop.
Št. 54.                                             V Oorici. v tori-k <lnf 7. julija 1903.                                  Letnik V.
Izliaja vsa'   tori'k   in hoIioIo ol>
II. ill i ph'ilpolilnr /a nii'sln liT oi, '.',. uri
I up. /,;i ilc/t'ln. Ako p;uli' n:t l;i din va
pra/.nik i/iilc il;iii pri'j o!) (i. /.vi'ot, Slanr
|iii [Kisli |)i<¦ j«>¦ 11;lii ;ili v (ionci n;i ilitm
posiljati ci'litlclni) 8 \, I'lilli'lni) i K in
('•I'tiHi'Liid '.', K. I'rodaja ii' v (Jorici v to-
liak.'irii.-ii' .s c li w ;i r / v Solskifi nlinili.
.1 I* I I c r , i (/. v Nunskih uliruli in I,«'
b a ii na \ I'liliji'vcin tck.'ilistiu po 8 vin.
GORICA
0«'<Vnio i/iluiijc)
Irfdiitstvo in upravniätvo  sh
naliajata   v   «.\ a r o d n i   t is karm»,
nlif-a  VfUuriiii li. At. 9.
lionise jc tiusloviti na urcdniAlvo,
'i(?last- in naroihiino pa na iipravniAtvo
>'ioric»'«. Oplasi «*• raäiiiiijo po petit-
vrstali in si(»*r ako »»• tiskajo 1-krat po
12 vin.. 2 krat po 10 vin.. 8-krat po
8 vin. Ako SH večkrat tiskajo, raču-
nijo  »c  po   pogotlfoi.
Izdajalelj in odgovorni urednik Josip Marušir.
Tiska  „Narodna thkarna" (odgov. J. MaruSic).
Krvna setev.
Prvi čin srbske. kraljeve tragedije.
Hilo je v zMilnjoiii desetletju i/.haja-
jorega osemnajstega nloletja, ko sla gnala
dva mo/.a providno strahopetno tnalo
credo ovac in ja^njct po ohronkili goru,
kalere se raidezajo p<> sredini Srbijo tja
do Save, stareek in mladonič. <>ba Hta
bila kmečko opravljena. Starcek, upognjen
od Atevila let, slopal j« počasi, opirajoč
sc na palico in pri vsakem koraku se je
treisel, kateri ga je bliže. privedel na mejo
drage domovine. Mladenie pa je bil krepak
imoz s U'Minim obrazom, crnirni, kosUnje
virni lasmi in živiini očrni, in le ta je
vedno in vedno naganjal otfeta, naj krep-
kt»jf* stopa. Toda njeguve bes<;!i. niso ;
nmogo izdalo. Na meji. kjer meji avntrijsko ]
posestvo na srbsko, sede starcek na Ijub-
Ijena mu  tla, povzdigne svoje roke proti
sinu  in milo vzdihne:
j
„Pusti me, da tu ostanem, dragi moj
Jurij1',   dejal je,  ,.pusti,   naj  tti   umrem  v
dragi   domovini,   star  sciii in  ne morem  ¦
te npremljati v tujino'1.
,,Neumni stared"' /.avrne ga mla-
ilenič, ,,ti nočeS, ti mores! Ne veS li. tin
nas Turki znlezuj(3Jo. ali ne veS, da K()lovo
zapadeA smrti, ako te dobe v roke? Gro-
zovilni, mu('ni smrti, ako te ujamejo brez
nicne tvojej^a sina svoje^a največjejja hov-
ražnikaV Ali naj prepustim svojega očeta
rokam muciteljev V"
,,()ni me urnorc,   moj   .sin,   oni  me
umore   in   jnz.   umrem  v domači   zemlji!
Star sem in truden, kaj je na tern ležeče, |
pusti   me umreti, a ti   si mlad, ti   lahko |
A« innotfo koristiA domovini!*'                     j
„Jaz tebe v roke sovražnikov, svo-
je^a očela,  naj  izdam  požresnosti   divjih
TurkovV Nikdar,  nikdar!   V>tani  in pojili. !
Akt>  ne,  pri  mi I em  Ho^ru, te  ustrelim1"       !
l'ote^nil je puAko i/,/,a pasa in ol mil
jo proti starcu. Toda vse žuj,ranje iii po-
ma^alo, starček s-e ne ^ane.
„Ui'^ori me moj Jurij, umori me!"
dejal je, ,.raj padeni od tvojo roke, ne^'o
po rokab divjakov. Haje v domovini, nego
v tujini!1
Sin ni vedel, kaj bi storil. „Ali
^res!"   krieal je,   „ali  naj oba umrevaV'4  [
I            „Niti   slopinje   dalje,   umori me, to
I je moja zadnja pro^nja!1
Na   bližnjih    obronkib    vslajale   so
( cudne podobe, bili ho janičarji, iskali so
ta par, mladenič jih za^'leda, vedel je, da
; si« mu bliža nevarnont. VzdiKnil je orožje.
J            „Mores? ne inorem!'1  l'uäka poči in
( .starček pade poletf wvoje čredice na tla,
katera jo lizala njegovo srčno kri. Se
enkrat se ozre mladenic: na stttrd'ka, potein
pa He Hpusti kaks>r ol>streljena /.v^r po
^rmovju do rekt% kutero urno preplava.
(»nkraj je  liil  v  varnosti.
!            Ta je  bit Jurij   IVIrovir.   imenovan
Karadjordjevir. čmi  Jurij.   pod  tcm  ime-
norn j;a  po/.na   vsa   Srbija.   Vstopil je v
i avHtrijnko armado. / srčnostjo prenasal
j*' prosti vin ^'ora takratno slro^'o av-
strijsko voja^iko ^lužbo, no ¦!«» \>, in.^uil
z ot'eHOiü, [iodvrgf'1 se je biču predstoj-
nikdv. na vojnem polju opazoval je svoje
predstojnik*'. opazoval j»'. zapomnil si je.
Vedel je zakaj; .lobena važna reč mu ni
nA'a; vsak dogndek v domovini je gledal
z bistrim oöesorn. iz svoje voja^ke izbe
pa je pripravljal se na untajo v Srbiji;
in ko je la pocila, postavil se je na čelo
ustaSem. Z veseljem na je sprejela do-
movina.
Čeprav je bilo zn;tno, kaj teži srr^
brabrega junaka. čeprav se je mnogirn
K'nusilo pred morilcem ocotovim, nobeden
se rnu ni zoperstavljal, vsak mu je zaupal
ter mu izročil vodstvo. kakor star junak.
Vdobjl jp zmago za zma^o, v kratkem
času  izK'inili so janičarji \z Srbije.
Osvobodil je Heligrad. a s tern je
bila končana njepova zmaga. Ni ga bilo
jednakega junaka v Srbiji. Toda aret-a je
opotet'a. Nji'.u'ova sreča naj bi bila tudi
nesreča. Narod «a je ljubil, toda med
vodniki je vladaln javnost, zavidali so
hrabremu Juriju nje^'>vo sreco, in ko je
vojna konrala, napeli so vse moči, da
bi x& odstranili. To je uzrok da se mu
je zma^ovalna srern izneverila; kakor je
prej zinagal, tako je zdaj bežal. Bežal je
v Avstrijo. Srbija je bila zj^ubljena. Samo
jeden seje naäel, da reši propadajočo do-
movino. Mil je Miloš Obrenovic. Kmet,
kakor Kara, bojeval se je za svobodo
drage   domovine;   premagal je I. 18lf>. v
0(Jlocilni bitki pri Mačvi Turks pod Ali
paiern in tako je .srečno   končala vojna.
(ieprav je bila nagrada ponujena
za Klavo slavnega Jurija, vrnil se jo vendar
ta v domovino. — Hila je ten.na noč, ko
je be^un potrkal na vrala nekdanjega
Mvojt^a tovariSa. Vedel je, da ga Miloš
sovra/.i. toda vedel je, da je Slovanu gost
Hvtaoscbu. M Io3, zazrsi gosta, se prestraži;
kajti bili so Turki prernagani, on je bil
zinagovalec, loda vodel je, da je odvinen
od (larigrada. Kako, ali naj zdaj varuje
izobčenca ? Kaj naj ntori ? ("pal je, da
jja povzd'i,nejü v knežji stan, čeprav je
le bil. Toda nlavil se je 4e vedno Črni
Jurij. V pesnih ga je ljudstvo blagrovalo
in častilo. Sprejel je gosta, ponudil mu
^ruhf-» in soli in doigo sta sedela skupno
j pri   vinu, razrnotrivajoč osodo   dornovine.
Dolgo je že spal gogt. MiloS pa je
nedel ob mizi ter boj^val hud boj; prsa
so sp mu vzdigovala in padala. Vzdignil
«<e jP. vzel handžar z mize ter stops] v
pobn. kjer je Črni Jurij spal. Vstopil je.
Speči ie ležal na postelji. samo en pogled
je vrgel na njega. prekrižal ga z levico
a z  de<«nieo ma zabodel handžar v prsa.
Vzdignil se je Črni Jurij, ter skašal
z rokami obdržati kri, katera mu je brizg-
nila visoko iz prsi Ko je čntil, da se ma
bliža smrt. vzdigne roko proti morilca in
z  mrtvažkim K'lasom zakliče:
^Preklet bodi. da si mi to storil.
tvoja kri naj se razlije na tebe in tvoje
otroke, tvoje ime na.. bo nesreča Srbija
in tvoj zadnji vnok naj pade pod brat-
skimi rokami, katerim zaupa, kakor sem
jaz pod trojirni'1' Padel je vznak in bil
je mrtev.
Kakor obsojenec se vrne Miloš iz
sobe. Drugo jutro požlje glavo mrliča v
Carigrad in potem ga kmalu proglasijo
za  kneza.
Kdo ve, ali je res izustil umirajoei
to kletev, ali pa da jo je sam narod po-
ložil umorjenemu v usta, ogorčen nad
bratskim umorom, kateri ne more nikdar
ostati brez osvete, to nam ne pove zgo-
dovina. Ali se je to zgodilo ali ne. pro-
kletatvo je ječalo nad hišo Obrenoviea.
Vlada njegova je oila nesrečna. Re9 je
bil  povi^an v kneza,   toda  ustaja je na-
rfaljevala in slednjič- je bil od^tavljen s
prestola. Kot osemdeset-letni starček je
priiel zopet na prestol, toda kmalu potem
umrl. Sin njegov Mihael je bil dne 10.
junija 1S(JS umorjen. Milan, prvi srbski
kralj, je umrl v prognanstvu, in 10. junija
koDčal je zadnji Obrenovic, kralj Alek-
saoder. življenje, umorjen od svojili pud-
ložnikov.                                               A.
V
Se nekaj o Iüiiiii Ji'IaFJru.
(Pis»;  v Mihaeljcv.)
»Razlumirno njili .-»pon»' in o-lvrzimo
od shLh njih jarijm.
I'sal :n II. :i. v.
Veliko. da. cela knjiga bi se dala
n»pisati o nepozabnem banu. katerega
spomin smrti je vsa domoljubna ilrvatska
te dni 20. maja t. 1.), da. v teh „črnih
dnevih" trojedine kraljevine tako sijajno
obhajala. Toda nedostaja mi časa za to.
Seveda. so tega slavnega moža sovraž-
niki Slovanov in dinastije razlicno sodili.
Toda pomisliti bi pač morali. da ta mož,
ki je v času mnogostranske zmešnjave
ne glede na svojo lastno asodo z vsemi
močmi in z redkim pognmom in odloč-
nostjo se potegoval in bojeval za prestol
in svojo domovino in Avstrijo proti onim,
ki so jo hoteli na najsebičnejši način
uničiti. da bi ga morali tudi njegovi po-
litični protivniki bolj nepristransko so-
diti. Naj si bodo pa nameni njegovib
protivnikov katerikoli. kar je tedaj ho-
telo Ijadstvo trojedine kraljevine. in kar
ono hoče tudi sedaj, 9e dä izreči v be-
sedah: Zve9to biti kralju, zjedinjeno
ostati z nerazdeljeno monarhijo. varo-
vanje in ohranjenje narodnoäti in samo-
stalnost finano, prosti razvitek iste poleg
vsake drn?e. To je na kratko povedano,
kar zahteva Hrvatska. Ako se je to le z
nevoljo moglo brati, kar se je tedaj o
njem pisalo (1. 1848.) od mažaronske
strani, in to o možu. ki je bil v V3akem
ozira častivreden, brez madeža in graje,
ki ni ničesar storil kakor to. karje zah-
tevala narodnost njegove domovine ter
kar je zahteval hasek skupnega avstrij-
skega cesarsiva. in ki je imel pogum ob
takem času obče äibkosti in nt'mostva
dajati   izgled   kreposti,   bistroamnosti   in
LISTKK.
Vojiii decodki 1.1848. ? Trstn in t Istri.
(Spisal   \l.   \l i ha .'I j t< \<.)
«llnli si'  inajf in  lirasl,
/vt'slolia  Sldvi'ina in1 {rune«.
K (» s c s k i.
Nam jo tudi novejša lastna zgodo-
vinä premalo znana, akoravno Li morala
biti ista učiteljica prihodnosti; zato hočem
s temi vrsticami podati vsaj jeden majben
donesek k isli, kako se je vedla Istra in
Trst v burnem 1S4S letu nasproti teda-
njemu malemu Piemontu, ko je ta s po-
močjo laške prekucije  napadel  Avstrijo.
Kakor v mirno vodo padajoč kamen
napravlja valove svetlikajoče se v solneu
In jih rahlo pehä proti obrežju, dokler
se isti ne pozgube, tako so se razširjali
tresljaji porušenega francoskega cesarskega
prestola, žujiajoč vsej Kvropi; ta prekucija
se je dotaknila, da, eelo pretresla je tudi
tla našega cesarstva.
Na Dunaju, v Pragi, Pešti, v Milanu
in v Benetkah je krvava ustaja že razvila
svojo zastavo; dozdevalo se je, da se
cesarstvo stresa v svojih temeljih; ne le
meščanska voj,ska v notranjem, ampak
tudi zunanji sovražniki so pretili prekuc-
Illti    rluslnlnunnr.    rtvlu     T1^.*-^___x_:   ,l„^..t
sovražniki voseliti zniage. mar naj se je
imel a stara država, v kateri ni (pod
j Karlom V.) zahajalo solnce, raznesti, v
šibre, mar naj bi ostal habsburSki prestol
brez opore ?!
Ne, kremplji dvoglavega orla so bili
dovolj   ojatri,   da so   kljubovali in   upor
zlomili;   cesarska   armada je stala kakor
skala   v   šumečem,   razburkanem   inorj«
saj so ji stali na čeiu Radetzky, Win-
dischgrätz in slavni ban Jelačic, cesarska
armada,   ki se je zmagovalno borila pol
nadvojvodom Karolom pri Aspernu (1809.)
in   pod    Sehwarzenbergom    pri    Lipsiji,
(1813)   združena z Rusijo in Prusijo za
svojo in oätale Evrope svobodo, ista ar- ¦
mada je bila biti tudi dovolj   močna, da  .
brani in varuje cesarski prestol.   Dä, — I
ona je   tudi to   bila.   Ona sama  je   bila
podpora cesarjeva,   zaačitnica   države in  ;
njen meč. Nji se ima zahvaliti domovina,
da je zopet   vstala   iz  težke   nadloge in (
nevarnosti.                                               j
Halija, že od nekdaj ognjižče rovar-
skega gibanja, je bila v srditi ustaji proti  j
Avstriji. Izgled mesta Milana (od 18—23. i
marca   1848.) in   Benetek je žčuval   vse
povsod   na   posnemanje,   ne   le v Lorn-
mirnem Primorju. — ne 9icer med Hr-
vate ali Slovence, katerih zvestoba je
dovoljkrat že skušana bila, — toda med
italijanske prebivalce istrskega polotoka
je padlo seme ustaja na rodovitna tla.
Res,da ni bilo še italijansko ljudstvo
lstre in Trsta prešinjeno, — kakor je
žalibog danes, — mamečega glasü o zje-
dinjeni Haliji, toda k temu so spodbujali.
öetudi le malo^tevilni, agitatorji, ki so
hoteli ribariti v motni vodi ter so v ta
namen obenem izdali gf'-?lo: „konštitucija-
ustava!" Ti besedi so razlagali lehko-
miselnemo laäkemu prebivalstvu na de-
želi na kratko tako, da odsihmal bodo je-
njali vsi davki in vplačila, in da bode
vsakdo svoj lastni gospod in zapovedo-
valec! — —
Kvasili so, da kralj sardinski se bo
boril za to svobodomiselno stremljenje
in tako se je posrečilo tern aposteljnom
neodvisnosti najti tudi med istrskimi Ita-
lijani, ki so nekdaj spadali pod beneäkega
leva, nekaj pristašev, s katerimi so upali,
da bodo podpirali iskrcanje aardinskega
brodovja, ki je imelo vsaki hip pripluti
na obalo lstre.   Cesarska   krdela, razpo-
«tavliAnft    nn    I«tri    an     imolu    n»lr»crn     lo
ozirom na obsežno obrežje in skrite za-
tone, premajhno.
VT Trstu je bil tudi domači polk,
tedaj princ Leopold, (pozneje Wimpien
in Weber, zdaj grof Lacy, štev. a2.),
imenovan. V aprilu 1848. sta bili 17. in
IS. stotnija, pri brambovskem batalijonu
5. in 6. stotnija postavljeni; zraven teh
je stal v Istri Se en batalijon pežpolka
Hess štev. 40., Čegar poveljnik polkovnik
Teimer, je opravljal službo brigadirja.
S temi tremi batalijoni se je mor;\l
polkovnik Teimer, z eno raketno in eno
12 funtno baterijo. truditi, da obrani vso
Istro, posebno pa preprečiti že napove-
dano iskrcanje Sardincev ob istrski obali.
On je kot spreten vojskovodja razdelil
to raalo Stevilo svojih vojakov v majhne
tako imenovane „leteče kolone1' po raz-
ličnih lukah, s strogim ukazom, da naj
dobro pazijo na vse, kar se godi na
morju, naj sovražno brodovje spremljajo,
kakor hitro jim dojde na vid, in da naj
se kar najbolj zoperstavijo slehernemu
poskusu iskrcanja. V ta namen so pra-
vilno službo brzotekov in službo s zna-
menji napravili, da so se mogli veči od-
delki hitroje zbrati na opasnih obrežnih
-  -•  ¦                                   \—*- i--------/
garakimi prodnjimi stražami. Pri teh bojih
ho navadno zmagovalci  Bolgari.
Turska vlada je odprla vebko za-
loge oro/.ja v Diinopoljii, i/. kateiih no
vsem turskim mladenicom in mu/em, ki
ho sposobni za boj, (U'li oro/je. V sklu-
diSčih ob moji nabirajo 'I'urki živeža,
kakor za vojsko. Ako Kvropa no posre-
duje, je I u r š k o l> o I g a r h k a vojska
neizogibna.
V   tlepino jo napa<llu lurska prodnja
strata, obs' >ioca iz 200 n\<\-}.t mejno bol-
garsko strivzo. Turkov jo !J0 oslalo mrtvih
na   bojiSc'ii, oil Bolgarov jo bilo samo phi
ranjenih.
V  1 Lr11si jo tursko vojno ministerstvo
seslavilo dva nova polka   konjonikov   in
ju  poslalo v Maeodonijo.   V vseh turSkih
vojaAkib  arzenalih so  kreevito debt.
Skur.) vsi Ttirki zapusoajo zadnjn
dni Bolgarijo. I/, ju/.nih bolgarskili most
prills,.., • poroOila, da ho tursko vasi
praz.no kor so so prebivaloi izsolili. Olo
t igani moliamedanske vor<< božo iz Bol-
garije. Ti eigani jawio izjavljajo, da pri-
dojo skoro nazaj plonit. Slieno izselje-
vaiijo jo bilo ificj 'I'urki tudi prod/.adnjo
rusko hirsko vojsko. Splosno se Minatra
to  knt  pred/.namenje  vujske.
Domače in razne novice.
Po-lnn   \o*t.           I'ostna   olicijul»
g.   Knifft   N as tran  v !<< > vi nju in '..'   Vr.
11  al'nor v Trstu ^la iinonovana pnšlnuna
konlrolorjouia  v   I'liljii.
Za ,,$ulskl hour* so placali pred-
setlnistvii: Anlon Kruši*"•. krojaski moj-tcr
v Uorici .j K, l'.oiki .lolu'a H¦*rI»uc" letmno
zji   I1. »03.  l'u K.         >rčna     vala!
Sklr|i so|sKcu;i Irta miiili /un o-
<lo\ „SoNlicmi Duma". V lit«.!»'!/)
12. I. in. ob '.* un prodpoludn«1 m> slo-
vosno sklone AoIsk<» loto musk«* obrtno-
nadalji'valne solo. Ta dan dobodo učenci
Hpriccvnla, odliOni ur«'nri pa ho pri ti
priliki obdarujojo. I'o rit*.•!«*!11vi HpruVvui
in daril odpro so v risarski dvornnirnz-
stava. I'ri ti razstavi so bod«'lahko vsakdo
prepričal, da so učenci tudi v torn !«*lu
lepo napredovali Kogar vesoli napredek
iiHšc mladint', prid«* naj hi ogledat to raz-
stavo in prepridal so bo o vaznosti to
sole. Ta ibiu odpre so tudi razstava
izdt'lkuv Afiiskc iibrtno A.>le. pripravljav-
nico /.a Aonska-izobraAovaliAfa in sost-
ra*redn»' dekliske ljudske Aolo. Tudi ta
razstava obeta mnn^'O znamenitoga in
pornonljivoL'«. Bazstava bndo odprta v
nodHjo in v ponodoljok o<l '¦. 12. pr«'d •
poludno   in   od    3.    It.    popoludno          \'
ponodoljok duo \'.i. t in. pa bode sklop
ljudsko solo, hi bodo xv. maAa z zafivalno
posmijo v župni corkvi na Travniku, pri
katori [>riliki bodo polo uronko visjih
ra/.rodov. l'o sv. nm^i dobodo tircnci in
iH'onk»' sprirovala oziroina Aohka Hpo-
roo.ua.
SoUka vosolica ,,S<»lsUo^n Doina".
Kakor dru^a Iota, prirodi so tudi lo-
to< na dvorišču „Šolsko^a Doma" o pri-
liki sklopa Aolsko^a l«'la. solska vosolira.
VpHolica bode pri u^odnom vroinonu v
noboto ob i). uri popoludno, ponovi so
pa v nodoljo istotako ob .'>. uri popo-
ludno. Vspurod voHoli«.:o bodo olno^al
i^ro, doklamacijo in potjo. Nastopile bodo
pri voHolici uc''«inko viSjih razrodov. Nado-
jati so. je obilno udolo/Jio.
Pra/iiik sv. ririla in >Io((m1h.
V nodoljo na praznik slovanskih apo-
slolov HV. (lirila in Motoda jo tula ob 9.
uri v corkvi sv. l^nacija sv. masa, katoro
jo daroval dr?.. in dož. poslanoc dr. Gr«*-
^orčič. Corkov je bila polna pobo/.ne^a
wlovennkega ljudstva iz vseh stanov. I'eli
so slovensko prav lopo in ubrano pod
vodstvom gosp. Hajta njoRovi pevci.
Potrjcn /U|>an. — Cesar je potrdil
iz volitev dr. Vonutti-ja goriškim ?.upnnoin.
Slovesno umeščenje se zvrši v soboto
opoludne.
Zalostni usnohi na goriski ^Im-
na/iji. - Pričetkom solako^a leta 189o.
je bilo v slovenskem oddelku prvega
razreda 55 učencev, izrned katerih je
prišlo v letošnji osmi razred celih 6. K
zrelostnemu izpilu ae je bilo letos oglasilo
12  slovenskih učencev, a izpit so napra-
vili -.. štirje.   Te številke   govorii  jasno
ter dokazujejo, da so razmere na goriäki
gimnaziji anormalne in nezdrave. Te ža-
loslne razmere se dajo korenito sprerne-
niti   le z upeljavo   slovenskoga, oziroma
laäkega   učnega  jezika.   Boljši   uspeb je
nemogoč, dokler mori naäo mladino ptuji
nemäki učn jezik. Z upeljavo materinega
kot   učnega  jezika   izginejo   tudi    ptuji
nemäki   učitelji,    ti     ostanejo   vedno le
ptujci med ptujci, ki ne poznajo  našega
jezika,   naših  razmer in potreb in torej,
Me   potem  se  reäimo tudi   tistih   „hei-
lovcev," ki se navdušujejo na raznih shodih
tukajšnjega   Šulferajna in   Südmarke   za
nemški most do Adrije,  kateremn je se-
Ali ho^omo po nIH poNncinati
Mcvstita? - V ss)bolnoiiri „Slovonou"
smo (""'itali, da so jo raznesla po Ljub
Ijani govf»ri(ja, dn jo bilo tamos'njim ('¦ast-
nikoin propovc'dano udolo/jti so slavno-
sti, katora ho je priredila v nodoljo v
Ijubljanski „Zvezdi" v proslavo spomina
nafio^a posnika Krancola l'rosoina. Ko
siiio to «jitali, posililo ho nam je v roke
poro, da napišemo to le opazke. — Ko
priroja v Gorici svoje volikonem^ke slav-
nosti nernsko druAtvo „Scbulvereirr', ta-
kral mrgoli pri teh slavnoHtib vso polno
("•astnikov. htotako so udeležujejo ča^t
niki v obilcrn stovilu vosolic, katoro pri-
rejajo tukasnja italijanska dru^tva. Bilo
jo lanskega lota, ko je italijansko pod-
porno druAtvo v Gorici bivajočih itali-
janskih podanikov prirodilo voliko vo.se-
lico v „V'olodromir1, pri katori so jo iz-
sreckal tudi noki dar italijanskega kralja.
I'ri ti vosolici, ki ni bila nic drugega
nego volikanska irredonlovska domon
stracija, videl si med drugim občinstvom
vso polno naših (I#astnikov. 0 pustu, ko
priroja italijansko društvo „Loga nazio-
iihIo" hvojo ploso, pri katorih pa nikdar
no izo-tajajo prikrito in javno irr«*don
tovsk(» (Jomostracijo, vidiA gotovo tudi
lopo štovilo naših d-astnikov. .Na |>raziiik
sv. I'otra prirodili so lotos naši ltalijani
v koriit istogu drustva ..I-'*ga nazionalo"
na TolovadntMii Irj^u ljudsko vosdico. ki
jo nosila vos znak grd»* irroilfiitov-'k«1
domonstracije, mrgololo jo istotako vse
polno našili d'iJstnikov. ki so obrudovali
švigajoro rHkol«'. ki so so druga /,h drugo
v italijanskih burvab vz ligalo proti nt'bu
No u'lo<lo n;i doinonstrativno protinvstri)-
«kn zunanjo oMiko takib ve<olic, jo ob-
jodnem v^jtkoniti znano. da ni«o ta dru-
Atva. bodi^i nomiki „Sohulvorfin" boili«i
italijan^ko podp« r> druAtTO ali pa tudi
„I,fgH nationals»*1 nikakor prijn/.na naAi
dr?.avi. kar dokazuj'1 samo «iojstvo na
sobi. da doliivnjo iz.iwtno podpore iz
Nernrijo in iz Italijo in so torei novarnf
drzavnornu ob«toju. Vsa ta drustva imajo
namop potuj(?pvati slovan<«kp otroke ter
us; pripravljati ali za Nomčijo ali pa za
Italijo I'ri vsorn tern pa obiskujojo. kakor
smo Zk!°raj om?nili. na^i avstrij^ki ("'ast-
niki pridno in ? obilnem Atovilu njih vo-
solice in |ih na ta način trmotno podpi-
rHJo v izvrsovaniu njih namenov. Kak«)
nai hi torej tolmacimo dejstvo. da mo
nasim ra«tiiiknm propovodujo obiskovati
nasf» narodno ve^olier in po^ebno take
slavnosti, kakor jo ona. ki so je vr5ila ˇ
nedoljo v Luibljani v pro--»lavo spomina
naAoga posnika prvaka Krant-ota Pre-
Aerna. in ki ni iiuola druge^a, nojjo kul-
turon pomon. Da bi pri sedanji sineri
»ˇstrii^ko politiko in njenega zisteina
priöakovaü. da l>i <o naäi ('¦astniki udo-
lozo»ali vosolii' druibo sv. Cirila in Mo-
toda ali pa „Šolskega Doma", to soveda
nam niti un mis«'! no pride, in vendar
so ta drustva tista, ki >e t doloiuivnom
namonu borijo za obstanek slovon^kcga
naroda. ono^a naroda nanire<\ ki je bil
in jo Jo vodno zvost svojomu cosarju in
Avstriji. in ki tvori na jugu [»olog hr-
vatskoga bratskega naroda jodini zanos-
ljivi joz proti deroci roki italijanstva in
irrodontizma. ki žuga od dno do dno
propluti to juAne pokrajino na^oga ce-
sarfltva. — Mev^o, tako pripoffdujo Ijud-
ska govorica, sodo' jo na veji. ki jo jo
toliko Oasa žagal. da jo jo konečno pro-
žagal, ter tolebnil /. njo vred na tla.
Vpraäamo, ali se ne spodžagujejo s takim
počonjanjem, kakor smo jo zgoroj opi-
sali, tudi pri nas vojo, na katorih sedi
naša dr/avaV In ko so prožagajo to vejo,
kam naj tolobimo potoin mi, ako ne v
v italijansko morje? lločemo Ii se dolgo
časa posneirnti Mevšeta?
,,Katoliško tlrnitvo «lovonskih
luMteljic" jo imelo dne 1. julija občno
zborovanjo. Duhovni voditelj, preč. gosp.
župnik J. Kokosar je govoril o počitnicah,
razvijajoe miaol, kako zamoro izpremoniti
vestna in vneta učiteljica tožavno nalogo
celega Solskega leta sebi v prijetnost.
Drušlvenico so pele troglasno „Salve
regina" in t,Spornladno pesen"1. Sklenilo
se je, da se napravi prihodnje šolsko
leto slovesno zborovanje v cast petde-
setletnega proglašenja neomadeževanega
spočetja prečiste device Marije.
M. H. W.
Porotne obrnvnavc. — (Konec)
Na podlagi vsega tega, kar je Ker-
koč tudi priznal in kar so dognalo raz-
lično price, tožilo je državno pravdniMvo
Kristjana Kerkoča: a) da ai je brez do-
voljenja svojega očeta in strica z name-
nom sarnega sebe okoristiti, prisvojil dve
hranilni knjižici ter ju oškodoval za
1290 K; b) da je osleparil poštno hra-
nilnico za 80 K; c) da je ogoljufal tvrdko
Jona za 19 200 K; d) da je brez dovo-
ljenja nosil revolver. — Josipa Louviera
in Angela Braulina pa, da sta Kristjana
Kerkoča osleparila 3 tem, kersta v imena
Ji____!1_____1.___l___;      _•_'____      k__«        ___-M_
porabila za-so. kakor tudi, da sta osle-
parila tvrdko Jona za rnzne denarne
znosko, katoro sta pri tvrdki Jona na
Kerkoceve pnnarojeno knjižice brez nje-
govoga naro(':ila vzela.
f'rvi je bil zaslisan Kristjan Kerkoč,
ki je vse potrdil, kar jo navedeno v ob-
tožbi. I'redsodnik sodnega dvora hotol je
Kerkoca slovonski izpraäovati. V^led pred-
loga zastopnika obtožbo, Jegliča, In kor
nista proti temu na predsodnikovo vp^a-
šanje ugovarjala ne obtoženec, pa tudi
ne njegov zagovornik dr. Tuma, vr^ilo
ho je izpra^ovanjo v nomškem jeziku, če-
! tudi je bilo že vso preskrbljeno za tol-
maca, ki bi bil italijanskim porotnikom
v italijanskem jeziku tolrnačil obtožen-
d-eve slovonsk«; izpovedbe. Kakor zgoraj
omenjeno, jo obtoženec v.se pri/nul. Na
prodsodnikovo vpra^anje, da-li sla soob-
loženca Louvior in Braulin vedela, da
so knji/.ico ponarejono, jo odgovoril Kor-
kod1. da Louvior in Braulin, vsaj kolikor
jo nj»'mu znano, toga vodola nistn. Od-
lod'no pa jo trdii, da sta sinola Louvier
in Braulin le na n|ogova naroOila jornati
donar na njegove knjižico, tor da sta si
prisvojila jodonkrat 100. a drugikrat 1-iCXXJ
K brez njog >voga vodenja. Poleg tega jo
tudi povodal, da rnu ni bilo nikakor
znano, da bi bila Louvier in Braulin
dobivala donar pri tvrdki Jona. kor sta
mu pravila. da sta dobivala denar. in
Mior na pr\ > knjižico od jedno gospo.
Louvior i ) H^tulm sta pri izpra^evanju
trdila. da sta nodolžna. j^osebno je trdil
Louvior. da jima je dal Korkod: oblast
jomati donar na knjiiioe po njuni volji.
Ker jo pa pri izpraAovanja obtožencev in
pri«*1 prirSlo uledt- Loavipni in {iraulina
*p marsikai nu dan, do«ar m do^edanja
prei«kava dognnla, in k»lr »e if» izkazala
potreba. da <*(* pre«li$ijo «So drugo price,
in pred-itajo 4e drugi «pisi. predlagal }n
zftstopnik obtnzbo Jpglič. da so o'nravnava
proti niima odloži. ter da se dokonca
obravnava le gledn Korkoda Zagovornik
Louriornv in Brnulinov je sicer temu
ugOTarial. a sodni dvor vsprejel je
predlog drž. pravdni^tva. Vsled tega sta
<*o Lnuior in Brnulin odvella v rapor in
nadpljevala so |o obravnava le proti
Kerkod-u F^rečitali so se razni spisi in
porotnikom bila so stavljena tri glavna
vpra^anja in svf»r prvo zaradi 1290 K.
za kalero svoto jo Korkoč o^kodoval
svojega od-ota in «tnVa. drugo glede onih
svot. za katere jo bila opoharjena tvrdka
A V. Jona in trotjo. zaradi revolverja.
kateroea je Kerkoc r.osil brez dovoljenja.
Glede prvoija vprašanja predlagal jp za-
govornik. da bi so stavilo 5e drugo pod-
redjeno Tprašanje. češ, da ni Kerkoč
srojoga odota in «trica oškodoval za
zno«ek. ki prosega 600 K. in to zaradi
tetja. ker je Kerkoc- svojema očetu 700
K povrnil. Ta predlog pa ni bil vsprejet.
Ko sta govorila zastopnik obtožbe Jetuč
in zacrovornik dr. Tuma. in jo predsednik
sodnega dvora podal kratek spregled
cele obravnavo. odšli so porotniki v po-
svotovalno sobo. Cez četrt ure p» je
naznanil njih nadelnik predsedniku sod-
noga dvora. da so porotniki na vse tri
vpraSanja odgovorili z dvanajstimi gla-
sovi, da. I o gledo prvega vpra^anja gla-
sovalo je le šest porotnikov za to, da bi
zna.sala skoda. katoro je napravil ob-
toienee svojemu očetu in stricu nad
(>Oo K. Na podlagi tega pravoreka, ob-
sojen je bil Kerkoč na štiri leta težke
ječe. poostrene vsak tretji mesee z jednim
postom in trdim ležišoem, kakor tudi na
povrnitev sodnih stroäkov in vse škode,
katere je provzročil raznim strankam.
Itonil je v nodeljo zvečer pri ko-
panju 12-letni Gvido de Marco laški de-
lavee pri opekarni za goriškem pokopa-
liščem, v enej ondotnih mlak.
Strt»la ubila je včeraj ob 6. uri
zvečer Jožeia Vižina iz Kronberga, kr-
cmarja bivžega cerkvenika v trenutku, ko
je prijel za na kostanja obešeno koso,
da bi ž njo odšel domov. Nagle in ne-
previdene smrti reSi nas o Gospod!
Svllodnl tr?. — Do 3. t. m. je bilo
prodanih svilodov 23038 kilogramov. Ta
dan bila jim je najnižja cena 2 K 80 v,
najvišja 3 K 70 v.
Iz Branict» nam pižejo: Branižka
cesta dovršena je, hvala Bogu od rihem-
berške pa do šmarenske ceste in nadejati
se je, da se kmalu dovrši tudi oni del
te važne ceste, ki nas zveže potem s
Kranjsko. Kakor čujemo, dobimo tudi v
Dolenji Branici najbrže svojo šolo. Pro-
stor za Sol8ko poslopje je baje že določen.
Tako je tudi prav, saj imajo tudi Do-
bravlje svojo šoio, akoravno niso nikakor
tako oddaljene od S.r. Križa, kakor je
naäa vas oddaljena od Šmarja, kamor so
morali in morajo še hoditi v šolo naši
otroci. Govoreč o Dobravljah opomnil je
dopisnik, tudi neki dogodek, ki Be je
pripetil pri zadnji  veselici v Dobravljah,
i_f   i_ •  i_ M______________u:    _i____— :^ _ _«„«:^>:
mararno priobßiti, kor se ga no maremo
nikakor vesoliti, deravno bi zaslu?.il prav
pikrili opazk od na^P ^trani, in bi ga
izvoMtna stranka prav gotovo hlaslno po-
grabila tf*r ga izkoristila v svoje namene,
ako bi  ga zHgroAili naAi somiAljeniki.
PoiK'srec«»!!! lilom. -— V Storjab
na Krasu ho hot«'!i zadnjega junija okolo
polunodri neznani /likovci vlomiti v du-
hovnikovo stanovanje. ['osku-^ali so z do-
belimi hrastovimi gredami vrod-i želozjo
iz oko.n. I'ri bramu in veži se jim ni po-
srecilo, potem pa so se lotili okna, kjor
je pisarna. Kavno so začeli, pa pride
mimo domačin mlckar z vozonr-, in zli-
kovci takoj zbežijo. Komaj pa mlekar
odide, se zopet vrnejo in lotijo ..dola**.
Hazbijejo dvojne ^ipo, ter odpro okno,
potem skusajo vredi ^e železje. Toda
močni sunki z gredami prebudijo du-
hovnika, ki ima ravno nad pi^arno spalno
sobo. (Jn hitro sklice svoje domače t. j.
očeta, brata in mater, tor hiti v pritličje
a zlikovci so med tem zbežaii. V raz-
kopanern oknu je tičala tožka hrastova
greda. druga jo bila na tleh. v bližini pa
sta biii Se dve izruvali so jilt iz bliž-
njega trtnega latnika. Odnosli niso dru-
zoga. kot en ključ za kolo. ki je bil na
oknu. Bili so gotovo tujci. Dogodek je
na/.nanjen  žendarmeriji.
Binkovel za 10 pi. — Do 31. av-
gn^ta 1903 šo sprojernajo vsi uradi ban-
kovi-e po 10 gld.. poznoje do 1. sep-
tombra 19U3 samo glavni zavodi avstro-
ogerske banko Po 1. septembru se za-
menjajo ti bankovci samo s posobnim
dovoljonjem goneralnoga svota avstro-
OL'rske hanko.
Ka/sl<*dnife z utiMijeno poštno
/iiainko so glafom odredbo poštne
upravo  dovoljeno.
Nova baiika. — Listt porocajo. da
so vr§o priprave za ustanovitev katol.
banke za Trst in Islro.
Društvu   sv.   (Irila   in   Metitda
sta vrod-ila t petek gg. brata Perdana
1000 K s pripomnjo. da bo družbi šča-
soma še večega prisppvkn od vžigalic, ki
nosijo njeno imp. če vi. Slovene!, hočete
in izključno le nje rabite. — Družba pa
ob tem obilnem daru izreka tej domo-
ljubni bratski dvojici svoje prisreno pri-
znanje in svojo iskreno zahvalo.
Pre^ernova sUvnost v Ljubljanl.
- - Prešernova slavnost v Ljabljani se je
izvršila kar najsijajnej^e. L'delezba je bila
^gromna. Na vstopnini nabrali so kakih
7000 K.
XaSli so živo vodo. — Kakor naš
Kras. tako je tndi večji del Istre jako
slabo proskrbljen z vodo. Pomankanje
vode v Istti postajalo je od dne do dne
občutljivejži. Posebno so bila slabo pre-
skrbljena z vodo isterska mesteca na za-
padni strani Istre, kakor tudi vse mno-
goštevilne občine. ležeče na ti strani. V
zadnjih letih napravili so sicer mnogo
vodnjakov. v katere se je stekala stres-
nica. AH tudi ta je popolnoma pošla, ko
ni po več mesecev zaporedoma deževalo.
Tako se je dogajalo. da so morali do-
vaiati zadnje čase v Poreč in Kovinj na
parnikih vodo iz Pulja. kar je stalo mnogo
denara. Zdaj pa porocajo iz Rcvinja. da
so naleteli tam na živo vodo. ter da so
je naäli toliko, da ne bode z njo preskrb-
ljeno mesto k Hovinj, ampak tudi njegova
okolica.
Slovenskl ziiias;! na  KonKkem.
Dve lepi zmagi so si priborili minu-
lega 1. t. m. koroški Slovenci. Pri ob-
einskih volitvah v HodiŠab in Skotičah
ob jezeru prodrla je slovenska stranka
uprav sijajno.
V desetih dueh iz Petroprada
do Velikejja oceana. — Po sibirski
železnici se je nedavno s posebnim vlakom
vozil neki ruski general. Iz Petrograda
do Vladivoätoka ob Velikem oeeanu je
vlak potreboval le deset dni. V vsaki uri je
vlak pretekel po 75 vrst ^1 vrsta = 10G7 m.)
Tako poroča ruski list „Svot".
Zadnja vest. — Iz Rima dohaja vest,
iz katere bisedalosklepati,
daje sv. oče papež o priliki ko
to pišemo, žemrtev. Zdravje
sv. očeta papeža shujšalo se
je od soboto sem in se nahaja
v taki nevar nosti, da so zdrav-
niki izgubili vsako upanje,
ter da pričakujejo nastop smrti
od trenutka do trenutka.
Obhajali so sv. oöeta slo-
vesno v nedeljo zvečer ob 6. uri
in pol, poslednje olje pa so mu
podelili sinoči ob osmi uri. V
Rimu zbrani so skoro že vsi
kardinal i. Po vseb cerkvah ae
moli za sv. očeta. Ko je vsprejel
sv. oče v nedeljo sv. obhajilo,
rekel je nekeir. u kurdinalu, ki
je stal blizu njega:   „Nahajam
zvestobe, se pač mora a pohvalo ome-
njali hrvatske novine, ki so odgovarjale
mirno in dostojno na surove napade in
oeitanja madjarskega podivjanega časo-
pisja, pac pa so one z velikim navdu-
šenjem zastopale zadeve domovine in
banovo. Toda npljiv bana na vsa Jugo-
slovano je postajal sebičnim arpadovim
in hunskim sinovom bolj in bolj neva-
ren. Ni jim bilo to dovolj, da so ga v
svojih cannikin in „terentete jezikuu zani-
eevali z najbolj razuzdanim in nepriza-
nesljivim sramotenjem, marveč ker ga
niso mogli nagniti s tako tiskano mačjo
godbo k odstopu. so ga začeli 9umničiti
pri cosarjn. Cesar Ferdinand, ki se je
radi ustaje na Danaju (13. marca) a
svojo cesarsko dmžino amaknil v Ino-
most v deželni grad, jo tu obolel in ležal
bolan. V tern tesnem stanju jo javilo
ogrsko ministerstvo svojemn (cesarju in)
kralju, da so „Rajci" ali Srbi v Vojvo-
dini in Banatu napadli pod srbskim ge-
noralom Knieaninom, svoje sosede ogr-
e!;o državljane, kar bi bili pa oni lehko
sami zabranili. Niso pa povedali, da je
bilo toga napada krivo ogrsko minister-
stvo same, ker so jih hoteli siloma po-
madjariti, in Srbi so odbivali silo s silo,
t. j. z orožjem v roki, da je morala kri
teči. Toda to je pri 3 b Madjarom ravno
prav. 'a so v imenu svojega naroda
vsklikmii na ves glas : „Domovina (mad-
jarska^ je v nevarnosti!" in da je vse
to napravil Jelačič. Da, celo simničili so
oni ban«, da je v zvezi s panslavisti (ten
so boje Madjari bolj nogo Lucit'erja in
njegovih pristašev!), in da je v zvezi tudi
z nemiri v Pragi (1. 1848.). Vsled
toga so izsilili polagoma cesarja oni raz-
glas proti Jelačiču, ki mu je odvzel vse
njogove službe in dostojanstva, katere
pa da bode dejansko 3e le tedaj izgubil,
ako bi se on ne udal namenom ogr-
skega ministerstva. Da, v istini, izmed
vseh hib in napak, katere je storilo mad-
jarsko ministerstvo, je bila ta največjain
tudi za njih lastno deželo najnevarnejša.
Jelačič je bil torej najprej pozvan ce-
sarskim ročnim listkom v Inomost na
opravičenje, ter zraven ma je bilo tadi
naročeno, da ne sme zborovati na dan
5. junija 1. 1848. v Zagreb sklicani de-
želni zbor. Navaden človek bi bil vsled
toga slučaja nekoliko premišljal, se dal
omamiti in bi takoj odstopil ; ne patak-
šen znaeaj, kakor je bil ban, ki je hotel
ali zmaga'i ali umreti za pravieno stvar.
Na ta ,.zemaljski sabor" hrvatski, na ka-
terem se je imelo vršiti slovesno nsto-
ličenje bana, so prispeli iz vseh pokra-
jin (tudi iz bivše Granice) poslanci v
Zagreb, in Jelačie, ki je znal uganiti, pod
kakim upljivom je dobil ravno omanjeni
peziv, je sklenil vkljab temu obdrževati
,.zemaljski sabor", na katerega je čakal ves
narod z velikim hrepenenjem. Biljenaj-
proj slovesno ustoličen kot ban vpričo
vsoga naroda. V tistem hipu, v katerem
ga jo stiskani kralj moral zaznamovati
za „izdajico", je imel Jelačič v saborski
dvorani v Zagrebu oni krasni govor, ki
je na ti3oče sre vnel k navduäenosti in
zvestobi za njih gospoda in kralja. Ne
vedoč, kaj prav za prav hoče njegov ce-
sar ž njim storiti, je nastopil Jelaeič \2.
junija na čelu deputaeije svojo pot v
Inomost. Njegova vožnja skozi Tirolsko,
čegar prebivaici so s svojo zvestobo do
cesarske hiäe trdno sklenjeni s Hrvati,
je bila podobna zmagoslavju. Fovsod so
ga navdušeno pozdravljali z godbo in
petjern. hue # Jelačič je bilo na jeziku
vseh Tirolcev, ker bo oni pod njegovim
očetom premagali Francoze pri Feld-
kirchm (1. 1809.).              (Dalje pride.)
Politični pregled.
Notranjl polltlönl položaj.
Cesar se še vedno ni odločil. Tako
pripovedujejo najnovejSa poročila z Du-
naja. Dočim so prinesli vsi lißti brez
razlike mišljenja in strank in ludi oii-
cijozni listi prejänji teden vest, da je dr.
Kürber z vsemi svojimi ministerskimi to-
variši  podal   ostavko,   zanikujejo   danes
ostavke, pač  pa da je  ministerski   «vet '
se8tavil neko spomenico do cesarja, gledö1
svojega bodočega postopanja. t. j. da je
dr. Körberjevo ministerstvo predložilo
cesarju nekak program v odobrenje. l)o-
misija celega ministerstva da je torej od-
visna od tega, ako cesar ta program
sprejme ali pa ne. Ali kakor rečeno cesar
ae ni äe odlooil. Ob jodnem so trudijo
oticijozna glasila propri(>ati svot, da pro-
gragia bodočega dolovanja dr. Körber-
jeveg» ministerstva ni nikakor provzro-
čila češka obstrukeija, marvec- zgodilo da
se je vse to jedino le vsled zadnjih do-
godkov na Ogrskem. Potem takom bi bilo
koneesiji», s katerimi je ogrska vlada sku-
äala panati ogrsko opozioijo, tako daleč-
sežne, da bi morala vsled njih jako oško-
dovana biti ne le »elokupnost naše dr-
žave, marveO tudi interosi tostranske
driavne polovioe. Tako namreä zatrjujojo
vsi oni listi, ki stoje danes v službi dr.
Körberja. Po mnonju toh listov niso di-
ferenee med O.ehi in našo vludo nikakor
tako velike, da bi se no dalo poravnati.
Tako pravijo namrec, kakor rečeno, oti-
cijozna glasila dr. Kürberjeve vlado. Kor
je pa znano, da otieijozna glasila nikdar
ne pisejo resnii o. ampak da pišejo vselej
le to kar jirn kaže, imamo mi najmanj
povoda, da bi jim tudi sodaj kaj verovali.
Po nasom mnenju bodo stvar pa
najbrže taka. da je dr. Kürbor Ae le zdaj
spoznal, da se jo gleiU' Čehov jako motil
ter da je mislil. da jih bo s svojimi ob-
ljubami in s svojimi grožnjami še nadalje
lahko vodil zu nos. Clehi so se skazali
do sedaj veliko boljsi avstrijci nogo bi
jih rad prikazal pred svotom dr. Kr>rber.
l'odredili so že toliko svojih opravičenih
zahtev, takozvanim državnim potrobam;
ali ob jednem povedali so v?akikrat dr.
Körberju, da pridojo koneeno tudi s svojimi
zahtevami odloeno na dsn, ter pripravili
dr. Kürberja do raznih ^bljub. Dolg. ka-
terega je napravil dr. Körbor nasproti
Cehom, pa je postal tako velik, da so
bili prisiljoni Čehi nasproti Ji. Körberju
nastopiti s tožbo, ker so se bali, da ne
postane dr. Körber konečno celo insol-
venten. Ali kakor vse kaže, vložiii so
Čehi svojo tožbo proti dr. Körberju v
resnici že skoro prepozno, kajti dr. Körber
postal je v resniti insolventen in je zato
napovedal svoj politicni konkurz. In ravno
sedaj se njegovi prijatelji trudijo, da bi
prišlo med dr. Kürberjem in njogovimi
upniki do nekake poravnave, ter da bi
se omogočilo, da bi dr. Körber s svojo
barantijo še nekoliko časa nadaljeval.
Nemska „gemelnbiirgschaft" In katoliškl centrum.
Od katoliäkih nemških strank v av-
strijski zbornici so doslej pristopili libe-
ralni nemški zvezi edino le antisemiti z
dr. Luegerjem na čelu. Kmalu zatem je
dunajski ^Fremdenblattu sporoc'l, da se
tej skupini pridruži tudi katoliški centrum.
Nasproti tej vesti je, kot znano v ,.Grazer
Volksblattu"* izjavil poslanec Hagenhofer,
da njegova stranka o tern še ni ničesar
sklepala, da pa simpatično pozdravlja ze-
dinjenje vseh nemäkih strank. S to Ha-
genhoferjevo izjavo se pa, kakor razvidno
iz „N. Tir. Stimmen", ne strinjajo vsi
člani katol. centra. Imenovani list namreč
piže: „0 centrovem stališču napram novi
nemški zvezi se mnogo govori in piše.
Posebno krščanski socijalci bi radi videli,
da bi se katoliški konservativci priklo-
pili novi zvezi voditelja nemške-ljudske
stranke dr. Derschatte. Toda pri vseh
simpatijah, ki jih gojimo do dr. Luegerja
in njegovih prijateljev, ne more biti za
nas nikak povod dejstvo, da jih nahajamo
v tej družbi, da bi spremenili svoj stari
politiški kurz in sledili kompromitujočim
zgledom. Vse drugačen vzgled narn daje
ravnokar z novimi častmi iz boja izišli
mogočni nemški centrum. Kaj neki reko
na Dunaju, da je ravno ta centrum po-
vodom ožjih volitev izdal naslednje na-
vodilo: Nemški katoliki, delajte pri ožjih
volitvah za katoliškega Poljaka proti nem-
škemu protestantskemu antisemitu! To je
bilo od nekdaj tudi naäe starotirolsko
stališče, vsled Cesar imamo za vsa, še
tako ginljiva vabljenja nemško ljudskega
pobratimstva le en sam odgovor, in ta
je: za tak nestvor centruma ne dobite!
— Taka odločna beseda centrovega gla-
sila seve ni po godu nemsko-nacijonalnim
in liberalnim elementom, in ker ne rao-
rejo drugega, psujejo nemške katolike z
„ultramontanci".
Dogodkl na Hrvatskem.
Po dvadnevi»; kazenski obravnavi
so obsodili v Zagrebu znanega in od-
ličnega hrvatskega pisatelja župnika Je-
meršiča in njegovega kaplana Šusterja,
katerima se očita, da sta razdelila mnogo
manifestov na hrvatski narod, ki'so ga
pozivljali, da s silo odpravi vsb mad-
jarske napise, vsakega na seat mesecev
ječe.
Novi hrvatski ban grof Pejačevič
je   položil v soboto   prisego v cesarjeve
Btavil   noverao   minnferitvu.  V   isüVeuT
hrvatskem banu piSo reSki ,.Novi list"
jako nopovoljno tor pravi o njem. da
ni v njem prav nič Hrvata, ter da je
vzgojen tako, kakor se danes sploh vzga-
jajo niadjarski aristokratje. Poleg tega imti
za ženo madjarko, ki mrzi vse, kar je
hrvatske^a in ki ima veliko inoč nad
svojirn inožem. lirof Teodor Pejavevic: je
najbogatej^i človok v Slavoniji Mož jo
jako razburljiv in nagle jeze, docim jo
bil njegov prednik grot Khuen Hedervary
jako hladnokrvn in so je lo smijal, ako
ga je kdo ostro prijemal. Zapomnil pa si
jo vsako žaljenjn in jo veO'krat lota in
lota eakal, predno se ja znesel nad
svojmi nasprotnikom. Sedanji podban
Krajcevic odstopi že te dni. Na njegovo
tnesto pride posl. Sumanovic. 0 Kraj-
čevit-u pravi „Information", da jo bil
popolnoma nesposoben in slepa Khuo-
nova kroatura.
Tudi pravosodni sekcijski načolnik
Kloin odslopi in stopi nu njegovo moslo
poslanec Šivovic. 0 Kloinu pa se govori
da je bil dober administrator ali slab
jurist. Tako pišejo nokatori listi. Dunajska
..Information" pa zagotovIJH. da no po-
stane Krajčevicev naslednik noboden drugi
ako ne sedanji nameslnik oseškega vo-
likega župana dr. Haprak, ki bode prav
z,a prav dusa PejačoviLOvega banovanja.
0 grofu Pejat'ovitu piso „Infortnalion",
da je podedoval po oOetu Vladislavu
Pejac-evii-u zgolj lo imo. Njegov oeo Vla-
dislav Pojacevic, da jo bil popolnoma
OrnožoH, dočim je njegov sin Teodor
rudeč bel-zelen, t. j. skozi in skozi Madjar.
„Information" jo mnenja. iia se ta človek
no bode mogol dolgo časa obdržati na
svojom mestu. Sposobnosti no propisujo
ta list novemu banu nobenih, pač pa pravi
o njem,  da je oSabnež in   pustolovoe.
Vara/.dinska ^.upanija je še vedno
v pravi ustaji. Vojaštvo niora napenjali
vse sile, da zadržuje uporne kniete. Po-
sebho v ludbroakom olv. iu noco pn--
bivalstvo ničosar vodoti o na?li sodbi in
kar javno o belem dnevu trga dotiem»
lepake. V tern okraju so skoraj vse vasi
zasedene po vojaštvu, in dan nu dan sc
ponavljajo spopadi mod krneti in obo-
roženo silo.
Sedaj dohajajo natanjčnejšH poroeila
o znanih velikih izgredih v Kumovcih
pri Ludbregu. Po groznein spopadu med
krneti in vojaštvom, v katerem spopadu
je bilo šest kmotov ubitih in 40 naujonih,
je mnogo kmotov pobegnilo iz vjni in so
še le po noči povrnilo v svoja stanovanja.
NaslednjegH dno zjutraj dobil je tainoSuji
občinski tajnik nalog, naj aretira na-
čolnika upornKkov. V ta namen poslužil
se je Lvijačo in je z nekaterimi svojimi
pristaSi začcl na vse grlo kričati : ,,Ži-
vela Hrvatska! l)oli s tirani ' ' - Kmotjo
so mi^lili, da jo občinski tajnik njih pristuš
in tnkoi se jih je okoli njega zhralo
kakih 200, oboroženih s vsakovrstnimi
predrnoti in so mu sledili proti bli/njernu
solu v uvorjonju, da gredo onvohodit
zaprto kriK'to. Ko je vsa ta ,.kmetska
vojska'4 dospela iz vasi, naletela je blizu
tamošnjega pokopališča na eno atotnijo
pt^šcev in ker so se kmetje nasproti vo-
jakom videli v, večini, so iste napadli.
Vojaki so najprej parkrat ustrelili v zrak,
a ker to ni pomagalo, žli so z Imjoneti
proti km(^torn in mnogo njih ranili. —
Med tern je prihitei vojakom na pomoč
en enkadron konjenikov in prijel kniete
od nasprotne strani.
Kmetje so ni«o mogli več ustavljati
taki sili in so začoli bežati. HO kmetov,
med njimi mnogo ranjenih, bilo je are-
tiranili in provizoncno zaprtih v kleti
gradu grnsa liatthyanyja, odkjer so od-
vedejo v Varaždin.
Drugi krvav dogodek se je dogodil
blizu  Hakovčine.
Kakih 500 kmotov se je narnreč
podalo iz Hakovčine v Ludbreg na pomoč
tamoi5njim upornikom. Na cesli pa so na-
leteli na pešce in konjenike.
Vojaški poveljnik je kmetom za-
ukaza!, naj se povrnejo domov, ali isti
se niso hoteli pokoriti, vsled tega je
prišlo do spopada med kineti in vojaki.
Kmetje so na to pobegnili preko polja, a
vojaki so udrli za njimi in jih od 500
aretirali 152, med katerimi je bilo tudi
več njih ranjenih in 18 celo tako težko,
da so jib morali prenesti v bolnišnico.
Med težko ranjenimi je bila tudi neka
ženska, mati štirih olrok. V obeh spo-
padih, kakor blizu Kurnovcev, tako blizu
Kakovčine, je bilo več orožnikov in
kmetov ranjenih. .
Vsi aretiranci pridejo baje pred na-
glosodno sodišče. — V varaždinskih bol-
niSnicah je kakih 500 ranjenih kmolov
iz ludbreškega okraja.
V   varaždin.sko   županijo   dohajajo
vedno nove vojaške čete. Zatrjuje se, da
veliki   župan   varaždinski,   grof   Rubido
1 Zichy,   kateri je tako   odločno   zahteval
i{ayÄd^a^lSigv.l§d.bMeoM^ht?vawtsedaj1 naj
Neniskl dr>avnl zbor.
Po koneanih volitvah je nemški
državni zbor tako le .sestavljon: Katoliski
centrum 102 posl., soi-, demokrati 81,
konsorvalivci 51, narodni liltera|ci 51,
Hvobodoininelna zveza21. noin^ka ljudska
stranka (i, kmočka zveza 7, alzačani 7,
južna nemska Ijudska slranka (>, kračanski
socialci (protest.) 2, narodni socijalci I,
antisemiti 9, Poljaki 16, državna stranka
19, velli 5, danci  I, „divjakovu je 9.
Napetost mej Rusijo In Ameriko.
Amerikanci so silno užaljeni, da je
ruskrt vlada tako radikalno odbi'i po-
midt>o Ameriko, ki je hotela priskočili
na pomot' židom v Kišenevu in njeg"
okolioi. Odločna ruska beseda je užaliia
ohoU'ga Amorikanca do dim duse. Na
zadnjii: objavljeni ruski odgovor izjavlja
soda) /unanji urad v Washingtonu, da
postdpanja Ameriko nikakor ne more
ovirati staliAčo Kusijo. Židovsko peticijo
in prohisle ameriAkega prehivalslva proti
dogoilkom v Kisonevu hori'jo Amorikanci
na vsak način izročili na merodajnem
meslu. l)bonom so se pa jeli Ameri-
kanci hudovali nad ruskim postopanjem
v vpra^anju gled»v Mtindžurije. Rusija jo
pn zatn'Jlu Amorikanccv skuAala Kino
[irisiliti. da prolomi prisego nasproti zu-
nanjim volesilam, katorim je hila zago-
lovljena politika odprtih vrat V prvi vrsti
bi rada Husija Amerikance pnpolnoma
i^ključila i/. Mandžuriji* tor jim onemo-
gočila vsako trgnvinu na ondotnih tlt»h.
— I'radno so poroi>a, dn jc bila ta i/.java
izdana na diroktni poziv predscdnika
Koosevelta, tor da je provzročila sploSno
pozornost. Pravijo, da jo diploimttUki po-
loiaj mej toma dvoma dr/.aviuna silno
kritirfM), ¦-- Ni^ Hini s<» /,o davno zavo-
dajo i--^fi tlojstva in delajo obsirno pri-
pravo za evontuvalai vsprojom am-'ri^kili
..Rostov1' ; znnno iim j*1 pa tudi, da so
Japonci tor AngloAi ?.•¦ scdai pripravljajo
na tiho protirusko sudelnvanjo. S tem v
direktni zvezi jo s«*danji i/.rodni transport
vojastva po sibirski icio/.nici.
Macedon^kl dogodki
Iz Drinopolja jf prejola> dunajska
„Information" to-lo poroeilo: (lasi postali
so skrajno reani. I'olozaj jo jnko kritičcn.
ZiIh] stojimo prod volikimi dogodki V«-
liko ^tovilo voja^tva, ki so nahaj». zdaj
v turAkih evropskih poivcajinah, postMino
pn v Mscodoniji in v nas>m vilaj»*tu, hi*
ne more na noluui na«%in dolgo časa
vzdrAevati, ker mu prinianjkuje glavna
reo, nainrec Aivo/. Prosti vojaki, posebno
pa "iii, nahajajoči st» na inejnih posto-
jankah. stradajo v pravoin pomonu be-
sede. Zaradi toga pa pobognejo večkrat
čez mejo. da prosijo tarn inilosčine. Ali
tii-li tarn so slabo vzprejeti, kor se jih
Sinatra za vohuno. Mod turskirn vojaslvom
bilo jo že voč smrtnih slucajov zaradi
lakoto. Vojaki, ki so nantanjoni po vaseh
pa jomljejo kmotom s silo, kar jim prido
pod roke ; kradejo in ropajo da jo groza.
Da si ohranijo živl.jonje, hožijo kmetje na
g >re in čoz niojo. Turški vojaki pa skru-
nijo ženske, ki ostanejo donia. Pri torn
m» more nikakor dolgo ostati. Ali mora
pr.ti do vojske. ali pa do razoroženja.
Naj so pa zgodi to ali »no, prt^ltivalstvo
vničeno je za več let. Kmotje namreč
niso že dolgo časa ničesar osejali, polje
je neobdelano, a žitnice so popolnoma
prazne. Cen;i kruhu poskočila je le. do
zdaj tako, da slane danes kruh 1-5
krat toliko kakor jo stal po navadi
Jedna oka kruha (t. j. I1 , kilograma)
ki je stala poprej joden pijaster (t. j.
joden gro5) stano sodaj 4—5 grošev. Ži-
vino porabi vojaStvo. Meso, posebno pa
jančevina postalo jo skrajno drago. 0
trgovini s poljskimi pridelki, ki je bila
tukaj jako živahna po navadi, ne more
biti danes niti govora, kajti ni jih niti
toliko, da bi krili domačo potrebo. Sploh
prenehala je tu vsa trgovina. V Drinopolju
bilo je do z*»dnjih dni sicer že nekaj pro-
meta, ali odkar so se v okolici prikazale
ustaske čete, prenehal je promet tudi
tukaj.
Stališče kneza Ferdinanda je vsled
dogodkov v Macedoniji nevzdržljivo. Ve3
bolgarski narod stoji na strani macedon-
skega odbora, število knezovih pristašev
se manjša od dne do dne. Opozicija hoče
kne-z.a z lepa pripraviti do tega, da so
odpove Knez je baje rekel, da je s tem
zadovoljen, ako mu Bolgari povrnejo
štiri milijone Irankov, katere je izdal za
zidavo raznih poslopij, ki bi potem po-
stala državna last. Poleg tega zahteva
letne rente 600.000 frankov, katere bi
po njegovi smrti dobival njegov sin Boris.
Glede 4 milijonov frankov se je že do-
seglo sporazumljenje, letne rente pa po-
nujajo Bolgari knezu le 480.000 frankov
in po smrti njegovi sinu Borisu 240.000
Irankov. Ker nevarnost za kneza Fer-
dinanda postaja z vsakim dnem veča, bo
skoro gotovo sprejel te pogoje.
Loterijske številke.
4. julij.v
Dunaj......1ft     6    40   65      2
Gradee......81    (W      2    6f>    78
Tržne cene.
Za 100 kg.
Kava: Santos.   .   .    K 170—  do   190—
Sandomingo     „ 210—    „   220 —
„      Java .   .   .   .    „ 210—    „   220—
„      I'ortorico .   .   „ 260—    „   280—
„      Ceylon.....270—    „   280 —
Slak.ior.......88—    „     89 —
Špeh........176—    „    180—
IVtrolij v so.hi  .   .   „    33—    „     34—
,.    zaboju .    „    1O75    ,,      11 —
Maslo surovo .   .   .   „ 168-—    „    172-
kiihano    .   .   „ 200—    „    210 —
Otrobi dobolo     .   .   ,.    10 40    „      12—
drobne    .   .    ,,    10'—    „      11-
Tnrsica stara .   .   .   „    UvM)    „     18 —
Oves     ........UhO    „      17—
Moka ogerska:
St. 0 K 27 40 St. 1  K 27— St. 2 K 26 20
,   3  „   2f»-40.  „ 4 „ 24.60,   „ 5 „   2380
St. 6 K 23—.
Pridno. spretno dekle
ki zna vsa domača dela in razume
tucli nekoliko v kuhanju, sprejme se
takcj službo. Mesečna plača je
22 K. — Natančneje se izve pri uprav-
ništvu našeg-a lista.
Odlikovana delavnica!
""ant. krusič7
kroiaški moister v vrtni ulici 26.
[ Priporoča se sl. občin-
l stvu v mestu in na deželi,
j posebno čč. duhovščini. —
: Ima bogato zalogo blaga
\ vsake vrste in za vaaki stan,
\ ter opozarja na ravno došlo
" sveže pomladansko blago,
Ij lastni izdelek gotovi/t oblek
jj in površnih sukenj. Cene
\\prav solidne!
J_____________________________________
Drazbeni oklic.
Podpisano županstvo odda
dno 20. r. m. v olx\ pisarni
/idanjc liovc ohr. ]]isc(olKv'iii-
skcua dnnia) na poiiudlxMii
di'azl)i öd 11. do 12. lire dop.
huiuilniki naj vla^ajo svojo
pnstaviio kolrkovaiie ponud-
h(\ opn'iiilj(Mio z 10 odsto
vars<v-iiK» na tuk. županstvo.
Narrti in pt^oji s<k lahko
oii'lrdajo v tuk. pisarnici.
/upsuistvo v St. Antlre/iii9
2. julijti 190ht.
A. Lutman,
župan.
Odda so v niijeni
tri pritliCneprostore
v ulici Vetturini št. 9.
Oglrisiti se je v  „Narodni Tiskurni".
^^ ^i^ ^^^ '^m ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ *^r ^^^
Ivan Bednarik
prijxirot'H svojo
knjigoveznico
v (iorici
ulica Vetturini št. 3.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 <.OIU( A  Via Giardino 8
uriporoča
pristna    bela
in črna   vina  ,
\x   vipawskih,
ffurlanskih,
briskih,   dal-
>   maiinskih   in
isterskih  « i -
noaradov.
uosiavija na iiom in r;irpoäiija po zeit1*-
.iici na vst' kraje avstro-fgcrskt' monarhije ˇ
sodih oil   66   litrov   naprt'j.   Na  zahtt>vo   poäilja
tiuli uzorct1.
Cene zmerne. Poetreib;» poetena.
KrojaŠka mojstra
Öufer <fe Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. Jerneja Kopača
izdelujeta
vsakovrstrce oblekr 4a mo^kc
po meri, bodisi fme  ali pa
priprostc.
Priporočata se svojim rojakom
v Gorici in na deželi, posebno pa
č. duhovščini za obilna naročila.
.^^^ .^a^ .^^^ ^k.  .^i^k. .^^^. -^B^. .^B^k. ^^^.
Fani Drašcek,
zaloga šivalnih strojev
Gorica. Stnlna ulina W\k   $\   2.
Frodaja
stroje tudi
k   na teden-
f     ske ali
mesečne
%     obroke.
Stroji so
iz prvih
tovarn ter
najboljše,
kakovosti
Priporočn
se slav.
,    občinstvu.
Podpisani priporoča alavnornu ob-
činstvu   v   Gorici   in   na   deželi    svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, raz-
Ii6ne rnoke iz Majdičevega mlina v Kranja,
nadalje ima tudi raznovrstne pijače na
primer: francoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači tropinovec,
fini rum, različna vina, goršice (Senf.)
Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove
užigalice. — V zalogi se dobe tudi te-
stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v
Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko
spadajoče blago. -- Postrežba točna in
po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trRoveo v SemeniSki ulici h. stv.   1.
1                      fv lastni hiši.)
Protokol. tvrdka
Lucijan Kovačič,
pri Sv. Luciji,
ii;i/uanja s 10111 rastitim ohrtuikoui in 11 ^ovreni
Soškc, Baske in kliijsko doliiii1, ila je otvorila
svojo v01 iko /ah)L!,o p r i s t n c ix a trophic»,
ovsa, Uorii/.c, moke in vsakovrslui'^u kolo-
nijaliu'ua bla^.i, tcr bo vse to ra/.prodajala
tia debdo po iiajiii/jih koiikuroiirnili cenali,
ki lie presežejo iiikdar üoiiskih tr/.nili een na
delielo. — Izvrsuje vsako uarorilo torno, kn-
laiitno in pri veejih na zahtevo tudi s jireva-
/anjeni bla^'a na doin priporoca se naklonje-
nosli svojib douiaeinov.
)    Po  vsesiraiisk<kni   pr€kvd»rku   in   pirskusiiji   s<>
bode vsakdo prepricail. d«v   ¦^ kupujr |>ri t> i<lki
; J. Zornik, Gorica ;
fiioHpoMka   ulica   7.   ziniraj naijbolji   najlepni  in
I    leinn   pi'iiiiorno   liajceneje bla»o.   l'osrbno   pa:
Za dame :                                   Za gospode:
Krasne okraske za obleko,                   Huznovrstno bolo in barvano
trakove svile zadnje novosti                 porilo najbolje vrste, jopico
I      za bluse, pajčolane, paaove,                  za hribolazce; kolesarjp, veslarje;
'      predpasnike. rokavice, noga*:;•/¦»           zadnjo novosti  ovratnic,
I      dežnike, solnčnike, bluzo, č^   :"L"'          ovratnikov, zapostnic, nogavic,
|      vse potrebščine za obleke, knkor:        rokavic, hlačnikov, čcpic,
pod'ngp, sukanec, svila,  gn^be,            eovljcv, dežnikov itd.
I      vezenja, zaponke itd.
'                                                       Opozarja
|                                     prečastito ilamo. nu svojo veliko
'                                     zalogo obe1«  priznano nailtoljib
I                                     modere ov vsake crtne.
I                 Za birmarco                              Za slavnosti
I      in otroke ; rokavice, nngavico,             in drime vcspücm1 : vsakovrslno
}      pa.jeolano vsake vrste, obleko,              narodne trakove, kojim preskrbi
cfpice, razno perilo.                             na zahtevo vsaknvrstne napise.
|        'H^~ Cene brez vsake konkurence. "^W|
Ik Mejnarodni panorama
Ver    jz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah.
KostavnH'ija MliA HOHKMI>% (Umviu trkalis<V
Josipa Vrrdija st. I5S.
l*olovanjc po Hvelu, /a vweb zaniuiivo.
Vsak 1(m!oh iiov prot>ruin!
Od  5.  do  11. jiilijji;   Polovatijeni  po slikovili
italijanski RIVIERI.
NMo naj ne zamasti ileiati si tek krasnlh naravnih lepot.
Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv.
Vstopna 40 ra., otroci in vojaki io nareänika 20 ™.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po
41 V*, o polumesečno; ne-
v»dign6ne obrestipripi-
suje konec letakglav-
nici. Rentni davek pla-
cuje posojilnica sama.
PoHOjHa
tidüiti   na   om'bni   kredit   po
„Centraina posojilnica"
registrovana zadruga z otnejeno zavezo,
Gorica, ulica Yetturini 9.
C. kr. sloštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove ölane
z glavnimi in opravil-
nimi doleži. Glavni de-
leži po200K, opravilni
po2K. Otvarja članom
tekoče račune, katere
obrestuje po dogovoru.
llnidne iuT
Vsak d;in od H. dii 12. dop. in
»ond. in (t'trtck odL*. il(>4. |)o|).