Novičar iz raznih krajev.
Cesarjevo vojno  povelje  od 24. junija,   po kterem s že zdaj spušajo reeervi 3.  in 4. armade domu,  se glas takole: ;,Z veseljem primem za pervi   mogoči čas,   da od pustim domu k njih rodovinam reserve, ki so bili poklican za dopolnjenje 3. in 4. armade,   oznaujujoč jira Svoje po polno zadovoljstvo.   Čeravno so večidel že oženjeni inhišn očetje bili, so vendar vsi berž ubogali poklic, so svoje dol žnosti zvesto spolnovali, in z izveretnim obnašanjem in sluz bovanjem^ popolnoma zadostili svojim nalogam, — oni  boje tedaj dolžnosti  svojega  domačega stanu  ravno tako verne in pošteno spolnovali, kakor so tega vajeni bili kot vojaki" — Železnica v Galici i  se  pridno  izdeluje;   sliši se, d« tam 15.000 delavcev dela, na  železnici med  Ljubljane in Terstom pa 20.000. — Vremenski prerok iz Jolsve, ki je vreme mesca maja tako dobro zadel,  se tudi v vremenu preteklega mesca ni skoz in skoz zmotil. — Ker iz Vidma na Laškem smo brali od 29. p. m. novico, da sneg leži po gorah, in popotniki, ki so 25. dan p. m. iz zgornjih goratih komitatov Ogerskega prišli v Pest,   so pripovedovali, da je tiste dni tam sneg padel.    Pri  vsem  nenavadnem vremenu, ki smo ga imeli letošnjo spomlad, vendar polje večidel dobro letino obeta. — Kolera na D u naj i ta-bart ni huda; o pervih 14 dneh je umerlo 39 ljudi.    Tudi na Laškem odjenjuje.   —   Spet  grejo novi   misijonarji v srednjo Afriko; 1. dan t. m. so se snidili vsi   na Du-oaji, in 10. t. m. se bojo  iz Ter sta na morje podali.   — Iz Londona  razglaša  telegrafna  novica etnert  lord Ra-glan-a, vojskovodja angležke armade, ki je, nekoliko dni že bolehen, 28. dan t. m. zvečer sklenil svoje življenje po mnozih   težavah,  ki jih  je   prestal  v dolgočasni  vojski v Krimu.    General  Simpson  je   nastopil  višje  poveljstvo angležke armade §>o njem.   —   Francozki vojskovodja Pe-lissier pošilja  zmiraj   nadepolne pisma v Pariz,   v kterih naznanja, da pad Sevastopolja je gotov; v prihodnjem naskoku, pravijo, bojo zavezniki planili ob enem nad glavno, južno in zahodno terdnjavo.    Francozka armada se je pod generalom Bosquetom  iz  desnega brega reke Černaje  potegnila na luvi breg;  to  se je pa nek zatega voljo  zgodilo, ker je rusovski vojskovodja Goršakov 24.000  mož nove prav  izbrane   armade dobil  in  potem   Liprandovo kardelo   pomnožil,    po   kteri  utegne  Čorgun  in Kamara v
veliko nevarnost priti.    Ko je general Pelissierv to zvedi)} je berž ukazal,   naj se 15.000 na desni breg Černaje potisnjenih Francozov postavi spet na levo na visočine, kjer stoji večina armade.  —  Iz Varne  se  25. p. m. piše,   da bo v kratkem večina francozkih iu angležkih ladij, ki so na čer-nem morji, jadrala proti O desi. — Gotovo je, da iz Francoz kega bo šlo spet 50.000 vojakov v Krim. Konj Francozom naj bolj pomaojkuje.    Vse silo radovedno pričakuje, kaj je cesar Napoleon od vojske rekel, ko je 2. dan t. m. deržavni zbor v Parizu odperl. — Zavolj silnih težav, ktero tarejo armado zaveznikov v Krimu, je angležko ministerstvo sklenilo, da bo plača angležke armade še enkrat tolikšna, kakor je dozdaj bila.   —  Veči del angležkih  in francozkih vojnih ladij, ki so na izhodnem morji, stoji zdaj pred Kronata dt-om. — Poverniti Rusom prigodbo 5. dan p. m. pred Hango-om, so Angleži tako dolgo bombe metali v ta kraj, da so ga popolnoma pokončali. — Tisti Rimljan, ki je uni-dan stregel po življenji kardinala An t one lli-a, jeksmerti obsojen. — jj^gr. Zeit.a   se iz  Cernogore piše, da napadi Cernogorcev na turško zemljo se spet ponavljajo in iz tega nove zapletke med Turčijo in Cernogoro vstajajo. Da Cernogora v  rusovsko-turški  vojski   ostane nobenostranska (neutralna), terja knez černogorski sledeče:  1) otok jezera Skutarskega se ima berž odstopiti Cernogori; 2) kadar bo konec  vojske,   ima  Cernogora  nazaj   dobiti  celo   nekdanjo Ivaubergovino; 3) samostalnost Cernogore se ima priznati, kupčija,   prihodiša in   izhodiša  imajo popolnoma svobodne biti; 4) ena deržava se zaveže proti drugi, da ji bo izro-čevala politične in druge hudodelnike. — Od take stare in bogate kupčijske hiše, kakor je te dni v Londonu na kant prišla, se morebiti še nikoli ni slišalo: 200 let stara  bankirska hiša Strahan-a, Paula.   Bates-a et Comp.  je napovedala krido z blizo 7 milijoni   dolgov;   premoženje  nje je pa v primeri   dolgov  tako  majhno,   da  bojo   upniki zlo na malo prišli.
-   212   -