165 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 Izvirni znanstveni članek UDK 316.346.32-053.6:165.242.1 Tea Golob, Matej Makarovič K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH V SLOVENIJI IZVLEČEK Namen članka je prispevati k razumevanju refleksivnosti pri mladih v Sloveniji. Be- sedilo se osredotoča na metarefleksivnost kot aktivno kritično presojanje lastnih notranjih dialogov in družbenega okolja. Pri tem se naslanja na teoretično okostje kritičnega realizma, kot ga predstavlja predvsem Margaret Ar her. Predstavljena raziskava vključuje kombina ijo spletne ankete in poglobljenih intervjujev z mladi - mi, ki so bili prek anketnega vprašalnika prepoznani kot metarefleksivni. Rezultati kažejo, da se visoke stopnje metarefleksivnosti praviloma kombinirajo bodisi z avtonomno refleksivnostjo, prek katere se posameznik prilagaja na zahteve po individualistični kompetitivnosti, bodisi z zlomljeno refleksivnostjo, ki kaže na teža- ve pri tovrstnem prilagajanju. V tej drugi skupini se značilno pogosteje znajdejo ženske. Skozi semantično analizo biografskih pogovorov članek orisuje, kako se mladi soočajo s strukturnimi izzivi ter oblikujejo svoje življenjske poti in identitete. KLJUČNE BESEDE: refleksivnost, metarefleksivnost, mladi, morfogeneza, Mar- garet Ar her Towards an Understanding of the Internal Conversation and Metareflexivity of Slovenian Youth ABSTRACT The arti le ontributes to the understanding of the reflexivity of Slovenian youth. It fo uses on meta-reflexivity as an a tive riti al evaluation of both one’s internal onversations and the so ial environment. The text draws upon the theoreti al 166 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič framework of riti al realism, as represented by Margaret Ar her. The resear h involves a ombination of a web-based survey and in-depth interviews with young people re ognised as meta-reflexive. High meta-reflexivity is typi ally ombined with either autonomous reflexivity, enabling the individual’s adaptation to the demands of individualisti ompetitiveness, or fra tured reflexivity, demonstrating problems in these adaptations, with young women being more frequently found in the latter group. The semanti analysis of the biographi al interviews shows how young people fa e stru tural hallenges and establish their life paths and identities. KEY WORDS: reflexivity, meta-reflexivity, youth, morphogenesis, Margaret Ar her 1 Uvod Besedilo obravnava pomen notranjega dialoga in refleksivnih premislekov mladih pri soočanju z izzivi odra čanja, izobraževanja, zaposlovanja in ustvar- janja samostojnega življenja. Na podlagi kombinacije anketnih podatkov in izbranih biografskih pripovedi ugotavljamo, kak no vlogo igra refleksivnost pri zastavljanju življenjskih ciljev, dejanskih praksah in percepcijah družbenega okolja, iz katerega izhajajo tudi identitete. Raziskovanje mladih v Sloveniji ima že dolgo tradicijo in sega v leta od osamosvojitve naprej (npr. Ule 1996; Ule in dr. 1996; Ule in dr. 2000; Ule in Miheljak 1995). Zgodnej a dela so vezana predvsem na tveganja in negotovo - sti individualiziranega družbenega reda, vrednot in življenjskih usmeritev. Tudi kasnej a dela obravnavajo tevilne vidike načina življenja in ponujajo različne vsebinske poudarke, kot so na primer star evstvo, družina (Ule in Kuhar 2003), možnosti zaposlovanja in politične orientacije mladih (Lesko ek 2009; Lavrič in dr. 2010; Flere in dr. 2014; Naterer in dr. 2019). Nedavne raziskave so vezane tudi na vlogo mladih v medgeneracijskih družinskih okvirih (Hlebec in dr. 2012; Hlebec in Filipovič 2009) ter na vidike odgovornega delovanja in vključevanja v aktivnosti neformalne in družinske oskrbe (Hlebec 2019). Zanimive so tudi raziskave, ki obravnavajo vidike nasilja v različnih kontekstih, tako medetničnih (Sedmak in dr. 2012) kot tudi tistih, ki so pogojeni z razvojem tehnologije (Lobe in Muha 201 1; Žakelj 2013). V luči razvoja tehnologije in spremenjenih načinov komuniciranja so svoje mesto v raziskavah dobile tudi samopercepcije mladih v odnosu do politične sfere (Hrženjak in Pajnik 2016). Kot izhaja iz predhodnih raziskav, mladi v Sloveniji svoje življenje ocenjujejo na splo no relativno dobro, kljub določenim nespodbudnim podatkom o ravni politične pasivnosti, strahu pred prihodnostjo in nezainteresiranosti za politične zadeve (Naterer in dr. 2019). Mlade v Sloveniji označuje tako imenovani »me- 167 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... diteranski vzorec«, ki predstavlja podalj ano bivanje v družini orientacije (prav tam). Po drugi strani pa se mladi identificirajo z odraslostjo v precej zgodnjem obdobju in percepirajo prevzem odgovornosti relativno hitro (Lavrič in dr. 2010; Flere in dr. 2014). Pri razumevanju te percepcije pa moramo biti previdni. Zgolj izjava o občutju samostojnosti ne zaobjema kompleksnosti konstrukcije avtono- mnega, samorefleksivnega sebstva, ki zahteva globlje raziskovanje. Čeprav se imajo za bolj emancipirane od svojih star ev, jih lahko zaznamuje pomanjkanje prihodnjih orientacij in vizij prihodnosti (Flere in dr. 2014). Treba je prepoznati razliko med percepcijami odraslosti in dejansko odgovornostjo soočanja z življenjskimi izzivi, zmožnostjo aspiracije ciljev ter zasledovanjem osebnih, kari- ernih in drugih ciljev. To pa od nas zahteva konkretno in natančno raziskavo, ki lahko odkrije, ali je posameznik sposoben refleksivno pretehtati svojo pozicijo in izgraditi samoidentitete, ki omogočajo prilagoditev na individualiziran družbeni red. Pričujoča raziskava se pri obravnavi mladih naslanja na tradicijo kritičnega realizma, ki se na področju sociologije kaže predvsem skozi dela Margaret Archer. Pomembna predpostavka tovrstnega razmi ljanja je odmik od struktura - lističnih in diskurzivnih imperativov ter zagovarja svet, ki obstaja neodvisno od na ega vedenja in znanja. Tako v raziskavi presegamo klasični pozitivizem, ki svet omejuje zgolj z empirično preverljivostjo, pa tudi različne oblike konstruk- tivizma, ki njegov obstoj pogojujejo z mejami člove kega védenja (Mingers in dr. 2013). Odnos mladih do sebe in družbenega obravnavamo kot odsev njihove pre- soje družbenega okolja. Slednje poteka skozi dinamiko medsebojnega vpliva zunanjega in notranjega sveta ter vodi v različne življenjske projekte in identitete. 2 Mladi, refleksivnost in sodobni družbeni red Na a raziskava temelji na pogledu Margaret Archer, da je refleksivnost odraz rednega mentalnega delovanja vseh zdravih ljudi, ki se zavedajo samih sebe v odnosu do svojega družbenega konteksta (Archer 2007: 4). Refleksiv- nost pomeni neprekinjen notranji pogovor, ki omogoča prepoznavanje osebnih interesov, načrtovanje življenjskih ciljev in tudi konkretnih dejanj, ki izhajajo iz njih. Posameznikom omogoča, da zavzamejo določeno »držo« v odnosu do družbe, s čimer ustvarjajo povezavo z družbenim okoljem. Na podlagi tega lahko postanejo opolnomočeni akterji (Golob 2020). Refleksivnost igra pomembno vlogo v prehodu v odraslost. Mladi so pri- morani sami opredeliti svoje nadaljnje življenjske poti. Soočajo se z osebnimi izzivi prehoda v finančno, idejno in emocionalno samostojnost. Poleg tega so 168 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič postavljeni v negotov individualiziran družbeni kontekst, ki izhaja iz demograf- skih in družbeno-ekonomskih trendov, zahtev trga in izobraževalnega sistema, globalizacije, pospe ene digitalizacije in informacijske poplave. Mladi so zato pri načrtovanju svoje življenjske poti in konstruiranju svoje identitete podvrženi različnim družbenim tveganjem in negotovostim (Ule 2008; Ule 2017; Thread- gold in Nilan 2009). Vendar pa to ne pomeni, da so (nujno) ujetniki teh družbenih okvirjev. Slednje vidimo kot »empirične tendence«, ki vplivajo na posameznikovo elaboracijo okoli čin in vodijo v snovanje življenjskih poti. Kot pravi M. Archer (2003), strukturni pogoji objektivno oblikujejo situacijo, v kateri se posameznik znajde. Vendar lahko le človek skozi svoje refleksivne premisleke aktivira emergentne moči družbene strukture, ki delujejo nanj/nanjo. Ti refleksivni premisleki so v zadnjih desetletjih postali imperativ (Archer 2012), saj sodobni družbeni pogoji ne ponujajo več zadostne orientacije in trdnih temeljev za posameznikove izbire in prakse. Refleksivnost se kot proces notranjega dialoga spreminja tudi skozi čas in prevzema različne pomene. Na podlagi biografskih intervjujev je M. Archer (2007) opredelila tiri različne modalitete refleksivnosti, in sicer (1) komunikacij - sko – posameznikov kontekst je stabilen, delovanje izhaja iz potrditve okolja; (2) avtonomno – kontekst je nestabilen, posameznik preizkusi različne okoli čine, ki vodijo do uspeha, notranji dialog nemudoma vodi v akcijo; (3) meta – prisotnost vi jega cilja, kulturnih idealov, relativna avtonomnost nad kulturno prevlado, notranji dialog kritično ocenjuje prej nje dialoge in je kritičen o delovanju v družbi; in (4) zlomljeno – notranji dialog ne vodi v uspe no delovanje, temveč vodi v osebno dezorientacijo (Archer 2003; 2007). V obdobju pozne moderne so prisotni vsi tirje načini notranjega dialoga, vendar pa se razmerja med njimi spreminjajo (cf. Archer 2012). Za tradicionalne družbe je bila značilna predvsem komunikacijska refleksivnost, moderna družba je omogočila avtonomno, nedavne družbene transformacije pa so v ospredje postavile metarefleksivnost in njeno podkategorijo – zlomljeno refleksivnost. Oblika refleksivnosti, ki zaznamuje posameznikove osebne premisleke in nato vodi v njegovo delovanje, je odvisna od spoja med kontekstom, ki ga ponuja družbeno-kulturna struktura, in zanimanji, ki jih prispeva aktivni posameznik. Zato moramo biti pri razumevanju pripovedi mladih pozorni tako na družbene spremembe kot tudi na spremembe, ki se odvijajo na ravni posameznikovega notranjega sveta. V raziskavi ugotavljamo, kako se mladi razvr čajo glede na intenzivnost refle - ksivnih premislekov in tudi glede na vrsto refleksivnosti. Še posebej se osredoto- čamo na modaliteto metarefleksivnosti in njene kombinacije z ostalimi, saj naj bi 169 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... bila ravno ta modaliteta po M. Archer v največji meri značilnost poznomodernih družb. Poleg tega skozi pogovore s posamezniki, ki smo jih prek predhodne an- kete prepoznali kot metarefleksivne, sku amo razumeti njihov notranji dialog in vlogo refleksivnosti v odnosu do njih samih ter pomembnih družbenih vpra anj. Pri tem se navezujemo tako na njihovo neposredno mikrookolje, torej prijatelje, družino, prosti čas in vsakdanje prakse, kot tudi na makrookolje, torej na njihov odnos do medijev, okolja, družbe ter aktualnih vpra anj vezanih na zaposlitev, politiko in tehnologijo. Skozi semantično analizo orisujemo, kako prek svojih narativov spremljajo družbeno dogajanje in kako opredeljujejo sebe v odnosu z drugimi preko konstrukcije različnih pripadnosti in identitet. 3 Metodologija Empirično gradivo, ki ga predstavljamo v besedilu, smo zbrali s kombinacijo spletne ankete in intervjujev z izbranimi posamezniki na podlagi biografsko- -narativne interpretativne metode (Wengral 2001). Slednja se je že izkazala za primerno z vidika kritičnega realizma (Turk 2008). Omogoča namreč tako analizo objektivne ravni delovanja, ki odraža na e poznavanje življenjskih razmer, kot analizo subjektivne ravni, ki se kaže skozi narative. 3.1 Anketa z okvirno kvantitativno oceno refleksivnosti Anketni del raziskave smo izvedli med oktobrom 2018 in aprilom 2019 s spletno anketo, uporabili smo portal 1ka (2017). Anketa je zajela 650 mladih v starosti od 19 do 29 let. 1 V anketi smo z baterijo vpra anj okvirno kvantitativno izmerili stopnje refleksivnosti in njene modalitete po že oblikovani ter preizku eni metodi (Golob in Makarovič 2018; 2019). Metoda je bila razvita z uporabo eksploratorno-sekvenčnega modela, v ka- terem kvantitativne metode sledijo kvalitativnim, s čimer se izognemo omejitvam deduktivnega kvantitativnega raziskovanja. Orodje, ki ga uporabljamo, je bilo tako razvito in preizku eno prek: • vrste intervjujev s slovenskimi tudenti (predstavljeno v Golob 2017), ki so na podlagi kvalitativnega pristopa omogočili preverjanje veljavnosti kvanti- tativnega instrumenta za merjenje refleksivnosti; • pilotne uporabe na priložnostnem vzorcu slovenskih tudentov; 1. Raziskava je najprej potekala pod pokroviteljstvom odbora MOST pri UNESCU, samo izvajanje pa se je potem nadaljevalo v okviru temeljnega znanstvenega projekta, ki ga financira ARRS J5-1788. Omenjeno pokroviteljstvo je omogočilo diseminacijo ankete med različnimi izobraževalnimi institucijami, ki vključujejo mlade, vzorčenje pa je tako temeljilo na kombinaciji priložnostnega vzorca in snežne kepe. 17 0 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič • pilotne uporabe na priložnostnem vzorcu v okviru projekta Inovativni pristopi k spodbujanju odgovornih in pluralnih medijev v Sloveniji; 2 • uporabe na reprezentativnem vzorcu slovenskih tudentov, vključenih v iz- menjave Erasmus, ter priložnostnih vzorcih tudentov iz Slovenije, Libanona in ZDA (predstavljeno v Golob in Makarovič 2018); • uporabe na reprezentativnem slučajnostnem vzorcu slovenske splo ne popu - lacije (Golob in Makarovič 2019). Orodje za kvantitativno oceno refleksivnosti je sestavljeno iz devetih vpra anj, na katera respondenti odgovarjajo na Likertovi lestvici, ki sega od 0 (nikoli) do 4 (ves čas). Prvih pet izmed njih smo prevzeli iz Indikatorja notranjega dialoga (Internal Conversation Indicator - ICONI), ki ga je prvotno razvila M. Archer (2007), nadgradila pa Porpora in Schumar (2010). Gre za vpra anja, koliko pogosto ste v zadnjem letu...: • načrtovali lastno prihodnost; • vadili, kaj bi rekli v pomembnem pogovoru; • si zami ljali najbolj e in najslab e posledice pomembne odločitve; • pretehtali pogovor, ki se je slabo končal; • si razjasnjevali misli o nekem vpra anju, osebi ali problemu (prim. Porpora in Schumar 2010: 212). Kot smo podrobneje opisali že v dosedanjem delu (Golob in Makarovič 2018; 2019), lahko posameznikovo stopnjo refleksivnosti kvantitativno opredelimo po formuli 3 R=r 1 + r 2 + r 3 + r 4 + r 5 pri čemer vrednosti od 1 do 5 pomenijo odgovore na vsakega od zgoraj nave- denih petih vpra anj o notranjem dialogu na Likertovih lestvicah, ki segajo od 0 (nikoli) do 4 (ves čas), pa pomeni stopnjo refleksivnosti, ki se razteza od 0 (nobene refleksivnosti) do 20 (maksimalna refleksivnost). Temu nato dodamo tiri vpra anja iz Tabele 1 (drugi stolpec), da za vsakogar ugotovimo e prisotnost tirih modalitet refleksivnosti. Pri tem moramo jasno raz - likovati med Likertovimi lestvicami (L) za ta tiri vpra anja in dejanskimi končnimi vrednostmi za posamezno modaliteto refleksivnosti (M). Posamezniki tako na primer lahko sprejemajo svoje odločitve s soglasjem drugih ali pa brez njega, vendar nič od tega samo po sebi e ne pomeni manj e ali večje avtonomne 2. Sofinancirano s strani (1) Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, (2) Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije in (3) Evropskega socialnega sklada. 3. Cronbachov alfa koeficient za kombinacijo teh petih trditev na našem vzorcu mladih znaša 0,80, kar pomeni, da je zanesljivost takšnega indeksa zadovoljiva. 171 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... refleksivnosti. Odločitve brez potrditve drugih lahko namreč izhajajo na primer tudi iz navade ali impulzivnih reakcij – in zato e niso nujno izraz avtonomne refleksivnosti. Pogostosti posameznih ravnanj, ki jih navajamo v Tabeli 1, torej postanejo indikatorji posamezne modalitete refleksivnosti ele takrat, ko jih kom - biniramo s posameznikovo stopnjo refleksivnosti (torej s tem, kar smo v prej nji formuli označili kot R). Oseba na primer ne more biti metarefleksivna, ne da bi bila refleksivna. Zato se vrednosti po Likertovi lestvici za vpra anje, ki se nana a na metarefleksivno usmerjenost, multiplicirajo s stopnjo refleksivnosti. Če torej oseba nakazuje določeno metausmerjenost (L met ), ki je vi ja od 0, se ta usmer- jenost pomnoži z njeno splo no stopnjo refleksivnosti (R), s čimer kvantitativno opredelimo, koliko je ta oseba metarefleksivna (M met ). Tabela 1: Vprašanja, ki kazejo usmeritve k različnim modalitetam refleksivnosti, in formule za njihovo izračunavanje.* Modaliteta Indikator za usmeritev Vrednost na Formula Razpon za refleksivnosti k posamezni modaliteti: podlagi Likertove za izračun kvantitativno petstopenjska Likertova lestvice (L) in njen kvantitativne oceno lestvica, ki je pretvorimo razpon ocene modalitete v vrednosti od 0 (nikoli) modalitete refleksivnosti do 4 (ves čas): refleksivnosti (M) Koliko pogosto ste v (M) zadnjem letu… Komunikativna Sprejemali pomembne odločitve le s polnim soglasjem in podporo ljudi, ki so vam blizu 0 ≤ L ≤ 4 com M = L R com com 0 ≤ M ≤ 80 com Avtonomna Sprejemali pomembne odločitve na podlagi lastne presoje, ne glede na to, kaj mislijo in rečejo drugi. 0 ≤ L aut ≤ 4 R M aut = L aut 0 ≤ M aut ≤ 80 Meta Skrbno pretehtali, kaj so ključne prioritete va ega življenja in zakaj počnete to, kar počnete. 0 ≤ L met ≤ 4 R M met = L met 0 ≤ M met ≤ 80 Zlomljena Ste se zaradi dogajanja okrog vas počutili izgubljene in sploh niste vedeli, kaj storiti. 0 ≤ L fra ≤ 4 M fra = L fra R 0 ≤ M fra ≤ 80 * Povzeto po: Golob in Makarovič (2018). 17 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič Da bi ugotovili, kako se mladi v na em vzorcu razvr čajo glede na svojo refleksivnost, smo v nadaljevanju izvedli nehierarhično razvr čanje v skupine (k-means cluster) v programu Stata (2015). Kot vhodne spremenljivke smo upo- rabili vrednosti za vse tiri modalitete refleksivnosti, z vidika interpretacije pa je najustreznej a delitev na naslednje tiri skupine, ki jih podrobneje prikazujemo v Tabeli 2: • avtonomno metarefleksivna; • zlomljeno metarefleksivna; • deloma refleksivna; • ibko refleksivna. Tabela 2: Skupine mladih glede na refleksivnost. Delež v vzorcu Povprečne vrednosti refleksivnosti (splo na stopnja in posamezne modalitete) Skupina Brez ute- žitve* % Z utežitvi- jo* % Stopnja refle- ksivnosti (lestvica 0-20) Komuni- kativna re- fleksivnost (lestvica 0-80) Avto- nomna refleksiv- nost (lestvica 0-80) Metare- fleksivnost (lestvica 0-80) Zlomljena refle- ksivnost (lestvica 0-80) Avtonomno metarefle- ksivna 21, 4 21, 0 15,4 30,5 48,2 53,4 19,0 Zlomljena me- tarefleksivna 17,7 13,3 16,5 45,0 40,4 53,1 52,6 Deloma refleksivna 38,8 39,4 12,6 26,7 26,4 32,2 23,0 Šibko refleksivna 22,2 26,2 8,0 11 , 4 15,6 14,0 10,4 * Zaradi odstopanja na ega vzorca od demografske strukture populacije, predvsem glede na izo- brazbo in spol, smo dodali utežitev glede na spol, stopnjo izobrazbe in starostno kategorijo, tako da se njegova demografska struktura ujema s podatki SURS za leto 2019 (SURS 2019). Vir: lastna raziskava in izračuni. 3.2 Intervjuji z metarefleksivnimi posamezniki Z desetimi posamezniki, ki so se uvrstili v obe metarefleksivni skupini, torej bodisi v avtonomno metarefleksivno bodisi v zlomljeno metarefleksivno, smo nato v letu 2019 opravili poglobljene intervjuje. Demografski podatki o respondentih so v tabeli 3, preostali podatki so zaradi želje sogovornikov anonimizirani. Zaradi preglednosti besedila namesto kod uporabljamo izmi ljena imena. 17 3 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... Tabela 3: Podatki o sogovornikih. S1 S2 S3 S4 S5 S6 S7 S8 S9 S10 Maja Miha Lara Žiga Luka Filip Naja Lina Kaja Bine Spol Ž M Ž M M M Ž Ž Ž M Starost 22 20 28 28 22 23 25 24 27 21 Regija Ljublja- na /okoli- Primor- ska Ljublja- na /okoli- Primor- ska Šta- jerska Ljublja- na /okoli- Ljublja- na /okoli- Primor- ska Primor- ska Primor- ska ca ca ca ca Izo- Študij Študij Študij Študij Študij Študij Študij Študij Zaklju- Študij brazba 1. 1. 2. 2. 1. 1. 2. 1. čena 1. stopnja stopnja stopnja stopnja stopnja stopnja stopnja stopnja 2. stopnja stopnja Razlog za dodatno osredotočanje na metarefleksivne posameznike je bil dvo- jen. Na prvem mestu nas je vodila teoretska domneva, da se družbene spremembe pozne modernosti najbolj povezujejo prav z metarefleksivnostjo. Metarefleksivno kritično spra evanje o samem sebi in ir em družbenem okolju naj bi se namreč tesno povezovalo z nastajajočo morfogenetsko družbo (Archer 2017). Zato nam lahko prav pogovori z metarefleksivnimi mladimi ponudijo določen vpogled v te procese, ki sem jim mladi v odzivanju na strukturne in kulturne okoli čine po eni strani prilagajajo, po drugi strani pa jih prek svoje agencije tudi sooblikujejo. Poleg tega pa je raziskovanje pokazalo tudi, da so bili metarefleksivni mladi bolj pripravljeni sodelovati v intervjuju. Na ravni anketne raziskave sicer nimamo iz- recnih razlogov za domnevo, da bi metarefleksivnost vplivala na stopnjo odziva (izmerjena metarefleksivnost na slučajnostnem nacionalnem vzorcu v predhodni raziskavi (Golob in Makarovič 2019) ni bila bistveno drugačna od tiste v tokra- tnem priložnostno-samoizbirnem vzorcu). Se pa učinek metarefleksivnosti zato pokaže pri pripravljenosti na sodelovanje v poglobljenem intervjuju. Mladi, ki so pri intervjujih sodelovali, odražajo določene skupne lastnosti, na podlagi katerih jih lahko opredelimo kot prav posebno skupino (Malkki 1995). Prav vsi so se za sodelovanje v pogovorih odločili zaradi občutka, da je njihovo mnenje pomembno, da želijo sodelovati v razpravah in da s tem tudi pomaga- jo. Lahko bi rekli, da predstavljajo primer dobre prakse mladih, ki so aktivni v različnih kontekstih, tako tudijskih, civilnoiniciativnih, političnih in neformalnih. Pomembno vlogo pri njihovi odločitvi za pogovor je igrala tudi želja po spozna- vanju in pridobivanju novih izkustev ter določena odprtost za nove okoli čine. Pogovore smo analizirali na podlagi odprtokodnega iskanja pomenov, na- rativov in pojmov (Saldaña 2009), ki smo jih med seboj primerjali in nadaljnje 174 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič kodirali na podlagi tematskih sklopov vpra alnika. Slednji je zajemal različne dimenzije dialektičnosti med družbenim kontekstom in premisleki posameznikov oziroma dejanj, ki iz njih izhajajo (Archer 2007: 147). Te dimenzije so vezane na a) sprejemanje dialoga s tistimi, ki izhajajo iz njihovega rojstnega konteksta; b) razvoj zanimanj v odnosu z njimi; c) elaboracijo njihovih družbenih omrežij v luči njihovih zanimanj; d) ustvarjen modus vivendi. Pri analizi pogovorov v veliki meri izhajamo tudi iz empiričnega dela M. Archer, ki je svojo definicijo modalitet refleksivnosti podkrepila z natančno definiranimi karakteristikami in vedenjskimi potezami mladih (2003; 2007; 2012). Njihove zgodbe odražajo različne vidike zavednih in nezavednih trenutkov osebnih pripovedi. Skozi semantično analizo prikažemo, kako zavestno procesirajo družbeni kontekst in kako se izgrajujejo njihove nezavedne dispozicije mentalnih struktur. Oboje skupaj vodi v samoper- cepcije ter konstrukcije družbenega sveta in delovanja. 4 Ugotovitve – anketa in intervjuji Kljub vzponu metarefleksivnosti, ki ga predvideva M. Archer v kontekstu nastajajoče morfogenetske družbe, mladi v na em vzorcu niso izključno meta - refleksivni. Tista dobra tretjina med njimi, ki izraža izrazitej o metarefleksivnost, se tako členi v dve kategoriji: tiste, ki svojo metarefleksivnost kombinirajo z avtonomno refleksivnostjo kot tipično prilagoditvijo na kompetitivne razmere neoliberalne kapitalistične družbe, in tiste v zlomljeni metarefleksivni skupini, ki jim taka prilagoditev spodleti. Slednji pa svojih metarefleksivnih razmislekov ne zmorejo spremeniti v dejanja, zato jih združijo z občutki nemoči in izgubljenosti. Poleg teh dveh metarefleksivnih kategorij lahko prepoznamo e skupino delno refleksivnih, ki na vseh modalitetah dosegajo zmerne vrednosti, pri nobeni pa ne izstopajo, in skupino ibko refleksivnih, ki na vseh modalitetah dosegajo najnižje vrednosti. Medtem ko v vseh skupinah najdemo približno enako zastopane pripadnike vseh starostnih skupin mladih, pa so razlike glede na stopnjo izobrazbe in spol precej opazne. Posebno izrazit in zgovoren je vpliv spola na umestitev v zlomlje- no metarefleksivno skupino, saj se mlade ženske v njej znajdejo več kot dvakrat pogosteje kot mladi mo ki. Prav tako bistven je učinek stopnje izobrazbe na refleksivnost, ki smo ga potrdili že v na ih prej njih tudijah (Golob in Makarovič 2019). Osnovno in poklicno izobraženi se tako v na em vzorcu najpogosteje uvrstijo v ibko refleksivno skupino, čeprav moramo biti glede posplo itev pri tem zaradi njihove skromne zastopanosti v na em vzorcu zelo previdni. Pri tistih s tiriletno srednjo olo je daleč najpogostej a uvrstitev v skupino delno refle - ksivnih, ki je sicer najpogostej a tudi med vi je in visoko izobraženimi, vendar 17 5 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... se pri slednjih nadpovprečno pogosto pojavi tudi avtonomno metarefleksivna kombinacija. Obe metarefleksivni skupini nadpovprečno visoko ocenjujeta svoje materialno stanje, medtem ko je to najnižje ocenjeno pri ibko refleksivni skupini. Intenzivnost notranjega dialoga je očitno povezana tudi z vsaj določeno stopnjo subjektivno zaznane materialne blaginje. Obe metarefleksivni skupini v na em vzorcu izstopata po občutkih odgovor- nosti, ki smo jih že omenili, medtem ko je ta najnižja pri ibko refleksivnih. Čeprav refleksivnost - prav tako kot metarefleksivnost - e ne zagotavlja odgovornega ravnanja, si slednjega težko predstavljamo brez zadovoljive (meta)refleksivno - sti. Zaznamo pa tudi zanimivo razliko med avtonomno in zlomljeno refleksivno skupino. Avtonomna tu potrjuje svojo najbolj o prilagojenost na kompetitivno družbeno okolje, kjer tržne razmere od posameznikov terjajo prizadevanja za individualni uspeh. Trdo delo, ki ljudem omogoča skrb zase, je tako najbolj po- udarjeno ravno v avtonomno metarefleksivni skupini. Zato pa je po drugi strani zlomljena metarefleksivna skupina tista, ki e nekoliko bolj od avtonomne izraža svojo skrb za ir o skupnost in okolje, očitno tudi prek aktivne participacije v dru tvih, klubih, tudentskih in drugih nevladnih organizacijah. Grafikon 1: Odgovorno delovanje in refleksivnost med mladimi. V nadaljevanju želimo obe metarefleksivni skupini mladih osvetliti e s kvali - tativnim vpogledom v njihovo življenje. S temi posameznimi primeri želimo bolj poglobljeno razumeti in ponazoriti kombinacijo metarefleksivnosti po eni strani z avtonomno in po drugi strani z zlomljeno refleksivnostjo, hkrati pa e dodatno 176 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič preveriti veljavnost na ega kvantitativnega instrumenta, s katerim smo pri li do te okvirne delitve v skupine. Sogovorniki spadajo v skupine, ki so preplet treh vrst refleksivnosti. Na a kvantitativna analiza in tudi inter vjuji kažejo, da je težko postaviti stroge meje med posameznimi modalitetami refleksivnosti. Je pa kljub temu mogoče najti prevladu- joče vzorce, ki pojasnjujejo različne poglede na svet in strategije življenjskih poti. 4.1 Avtonomna metarefleksivna skupina Analiza pogovorov omogoča poglobljen vpogled v razumevanje refleksiv- nosti in osvetljuje statistične anketne podatke. Ob iskanju skupnih elementov pa ne smemo pozabiti, da so predstavljene zgodbe unikaten prikaz notranjega sveta posameznikov, ki je neponovljiv in neposplo ljiv. Na podlagi narativov lahko povzamemo, da sogovorniki intenzivno in pogosto razmi ljajo o sebi, se spra ujejo o sebi, svojih namerah, strategijah. V notranjem dialogu so kritični do sebe in svojih dejanj. Označuje jih tudi izrazito kritičen odnos do družbenega, ki ne pomeni kritiziranja, ampak preverjanje. To se odraža v odnosu do medijev, politike in tudi osebnih odnosov. Luka (22 let): Več stvari pogledam. Nisem osredotočen samo na en me- dij, je treba videti, kaj pa še drugi pravijo na isto stvar ... za to porabim približno eno uro, uro in pol na dan. Pri svojih dejanjih večinoma ne i čejo predhodne potrditve, tudi če so navezani na bližnje. Naja (25 let): Velikokrat se sama pri sebi odločim in šele nato povem drugim. No, povem tudi fantu, če je kaj, kar zadeva oba. Večinoma vedo, kaj želijo, imajo osebno vizijo družbene reprodukcije in so manj obremenjeni z zunanjimi pritiski. Imajo tudi občutek, da so drugačni, da izstopajo v primerjavi s svojimi vrstniki, česar pa ne vidijo kot breme. Kot pravi M. Archer (2012: 222), je za njih primerna oznaka »samostojneži«. Luka (22 let): Pogosto razmišljam drugače kot drugi ... v primerjavi z drugimi si želim videti širšo sliko glede vsega. Filip (23 let): Veliko razmišljam o tem, kaj je pomembno zame. Rekel bi, da vsak dan. Je tudi potreba, da pridemo v stik z realnostjo, da vsak dan preverjamo samega sebe, da se ne izgubimo. Da ne postanemo ov e, da ne sledimo vsem ostalim. Njihov notranji dialog ni usmerjen samo k delovanju, s katerim bi dosegali določene vrednotne ideale, ampak, kot je že ugotavljala M. Archer, predvsem tudi k opravljanju nalog in zadolžitev. 17 7 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... Filip (23 let): Zdi se mi, da sem odgovoren sam za svoja dejanja, za svoje življenje in za svoje odločitve. Če se odločim, da grem na določeno pot, sem zanjo odgovoren, da jo dokončam. Pomembno je irjenje obzorij in znanja, vendar močno vezano na delo, tudij, ki ga opravljajo. Narativi sogovornikov razkrivajo preplet avtonomne refleksivnosti in metarefleksivnosti pri razmislekih o sebi ter zanimanjih in načrtih za prihodnost. Kažejo na to, da čeprav nekdo kritično vrednoti družbeni kontekst in okolje ter ob tem želi slediti lastnim idealom, je usmerjen v sebe in je kritičen do svojih dejanj, so pri njem lahko prisotne tudi močne prvine instrumentalne racionalnosti in želje po uspe ni prilagoditvi na družbo. Želijo torej vzpostaviti določen položaj v obstoječem družbenem okolju, pripadati izbranim interesnim skupnostim in se povzpeti po družbeni lestvici. Slednje verjetno odraža prevla- dujoče družbeno stanje, ki posameznike e vedno žene k izostritvi jasnih ciljev in tekmovalnosti. V sodobnem družbenem redu, ki ga zaznamujejo hitre spremembe ter močno neskladje med strukturnimi in kulturnimi vidiki, naj bi osrednjo vlogo prevzemala ravno metarefleksivnost (Archer 2012). Opaziti je mogoče nastanek »situacijske logike priložnosti« na organizacijski in individualni ravni. V ospredje namesto na- čela tekmovanja stopa imperativ inovativnosti (Archer 2012: 64). Kot pa seveda lahko opažamo, načelo tekmovalnosti in avtonomna refleksivnost nista v zatonu, kar je okrepila tudi nedavna globalna finančna in politična kriza. Kompetitivni konflikt moderne, ki je diferenciral družbo in spodbudil nastanek posameznih interesnih skupin, ni pustil nevtralnih prostorov. Za sogovornike je zelo pomemben uspeh, želijo si doseči dobro kariero. Za to so pripravljeni trdo delati, pridobivati nova znanja in kompetence. Filip (23 let): Menim, da se velika večina zadovolji, ko pride do ilja. Malo njih pa zna eniti in jih osrečuje ta postopek do samega ilja. Sam zase menim, da ko greš na razgovor in si zavrnjen, to ne bi rekel, da me osrečuje, ampak vem, kaj to prinese, vem, da je zame to dobro, zato me tudi takšne stvari na dolgi rok osrečujejo. Pogosto se opi ejo kot ambiciozne in perfekcioniste. Njihovo delovanje je močno usmerjeno k temu, da si uspejo zastaviti cilje: Žiga (28 let): Nimam še prav določenega ilja, a vem, kaj bi rad počel. Po diplomi par let izkušenj na delu ... potem pa ... Je par iljev, še izkušnje na delu mi bodo povedale, kam se usmeriti naprej. Pripravljeni so trdo delati in žrtvovati svoj prosti čas, če to pomeni, da bodo uspe nej i. V primeru, da ne opravijo zastavljenih stvari, se v njih lahko pojavi tudi določen občutek krivde. Zavedajo se zahtev družbenega okolja in svoja 17 8 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič dejanja prilagajajo logiki tekmovalnosti (cf. Archer 2012). Želijo doseči določen uspeh in so se zanj pripravljeni tudi potruditi. Žiga (28 let): Trudim se čim bolj razdati, tudi v delovnem okolju ... Dosti ljudi je tako narejenih, da poskušajo po lahki poti priti mimo, jaz pa, kot sem prej rekel, so mi izkušnje zelo pomembne. Ni mi problem kdaj tudi malo več delati, zato da dobim izkušnjo in nadgradim samega sebe. Naja (25 let): Mi je pomembno vlagat svoj prosti čas v izobraževanje ... sploh na tistih področjih, ki me zanimajo, da se probam čim več naučiti z delom v praksi, ne samo s teorijo. Vsaka kompeten a pride prav. Odnos do družbe je kritičen, vendar se kaže prevalenca osebnih interesov in načinov njihovega doseganja. Spremljajo dogajanja v svetu, vendar je glavno zanimanje usmerjeno v lastni uspeh in v postavitev jasnih ciljev. Ti posamezniki so povezani z določenimi skupinami (prijatelji, služba ipd.), vendar so ti odnosi tudi praktični. Prijateljstva spletajo skozi dobro razdelane praktične interese. Socialna omrežja vidijo tudi kot možnost za izbolj anje karierne poti: Naja (25 let): V mojem pokli u je pre ej konkuren e. Ogromno nas je, glede na to, koliko služb je na voljo. Pri nas ni samo konkuren a, definitivno hitreje prideš kam z vezami kot brez. Imajo stike s prijatelji in znanci iz otro tva, vendar je za to skupino značilna močna instrumentalna racionalnost, čemur sledijo tudi njihove identifikacije. Tega se pogosto tudi zavedajo in imajo do tega določeno distanco. Kot »samostojneži« posvečajo svojo pozornost tudi družbenim odnosom, njiho- va najbližja institucija pa je družina. Družina je njihovo izhodi če ter vir iskanja neskladja med njimi in družbenim, kar jim omogoča, da se od tega distancirajo in vzpostavijo lastno osebnost: Luka (22 let): Prihajam iz velike družine ... se razumemo. Pri nas je tako, da ima vsak svoje dejavnosti, za katere je dogovoren. Se počutim sprejetega. Instrumentalnost in kritičnost sta pogosto vezana tudi na diskontinuiteto v družini (Archer 2007), kar pomeni, da družinsko okolje ne ponuja stabilnega ali dovolj varnega okolja ter tako spodbuja željo po samostojnosti in skrbi zase. V določeni meri lahko to razberemo tudi iz pripovedi sogovornikov, ki so do razmer v družini zelo kritični. Žiga (28 let): Tako da, kar bi si prav najbolj želel, če pogledal za nazaj, je to, da bi bil tata bolj prisoten pri vzgoji. Ker ga ni bilo. Neprijetne družinske okoli čine lahko zelo zgodaj spodbudijo občutek od - govornosti zase in za druge. 17 9 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... Miha (20 let): Imel sem v preteklosti zelo travmatičen dogodek, skoraj dve leti nazaj, takrat se mi je življenje popolnoma spremenilo. Zdaj vem, kaj hočem, prej nisem bil na nobeni poti ... po tej prelomni i sem jaz tisti, ki je doma prevzel vsa moška opravila. Če je notranji dialog metarefleksivcev usmerjen k vrednotam, pri avtonomnih pa k opravilom, bi lahko rekli, da gre pri njih pogosto za kombinacijo obojega. M. Archer je omenila, da je pri tem pomembno vlogo igrala ravno nedavna ekonomska kriza, ki je spodbudila logiko tekmovalnosti. Slednje pa ne pomeni, da nimajo občutka za skupnost in družbo. Kot pravi tudi M. Archer, mladi avto- nomni refleksivci niso nujno imuni na etiko, so vmes med logiko trga in družbeno pravičnostjo (2012: 179). Kar sogovornike potisne bližje k metarefleksivnemu notranjemu dialogu, je usmerjenost k doseganju idealov. Njihovo delovanje motivirajo tudi ir i vrednotni okviri in svetovni nazori. Za posameznike v tej skupini so značilni tudi določeni univerzalistični pogledi na svet. Eden od njih je stimulacija ter določen užitek pri delu in v prostem času, ne pa le uspeh. Luka (22 let): Zame je uspeh, da delam tisto, kar želim. Da sem dober v tem. Da s tem ne zanemarjam drugih obveznosti in da imam še čas za prijatelje ... osrečuje me delo na projektih, ki me zanimajo. Pa družba z ljudmi, ki mi nekaj pomenijo. Filip (23 let): V prihodnosti se vidim, da sem srečen, da sem uspešen, to pomeni, da imam okoli sebe ljudi, ki skrbijo zame, za katere mene skrbi ... da imam službo, delam z dostojnimi ljudmi ... Pomembna se jim zdi tudi skrb za druge, za okolje, za doseganje miru in harmonije znotraj ter preko meja lastne skupine. Zelo obstranske se jim zdijo pripadnosti, ki temeljijo na pripisanih identitetah, kot na primer nacionalna, verska ali pa tudi evropska. Njihove identitete so vezane na osebne stike, na primer družina, prijatelji, kolegi na fakulteti. Zaradi kritičnega odnosa do okolja ne podpirajo vnaprej določenih identifikacij. Pripadnost skupnosti na katerikoli ravni jim ni pomembna in jih lahko celo odbija. Žiga (28 let): Trenutno pripadam prav samemu sebi. To zveni zelo evro- pejsko, zelo individualistično (smeh). To ne pomeni, da so proti državotvornosti ali Evropski uniji, vendar na te vidike gledajo bolj instrumentalno kot čustveno. Želijo si povezav z drugimi, tudi preko meja, vendar jih pri tem vodi ideja »skupnega dobrega«. Luka (22 let): V prihodnosti je moja prioriteta definitivno to, da delam kot inženir na odgovornih projektih, zelenih, boljših za okolje, za družbo. 180 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič Želim si projekte čim bolje izpeljati, sodelovati, da so čim bolje sprejeti. Želim nadaljevati delo z ljudmi, z mladino, mladi bodo potem gnali naprej. Filip (23 let): Osrečujejo me določeni projekti, na katerih delam. Osrečuje me pozitivna družba, narava, malenkosti v vsakdanu. Pri njih se kaže tudi opazna orientacija k logiki priložnosti, želijo biti inovativ- ni, prav tako je pri njih poudarjena odprtost k osebni rasti. V družbenem okolju vidijo priložnosti, ni prisotnega strahu in stiske v navezavi na prihodnost. 4.2 Zlomljena metarefleksivna skupina Sogovornice v zlomljeni metarefleksivni skupini so močno metarefleksivne ter pogosto kritične do sebe in do družbe. Maja (22 let): Včasih o čem globoko razmišljam pa se mi zdi: to sem pa zdaj pogruntala, tako pa mora biti – potem pa pomislim, ah, vse je šlo narobe, to ni tako, kot sem si zamislila, to je v resni i čisto drugače. Zanje je značilno, da se fokusirajo na delo in izobrazbo, ki pa sta prvenstveno namenjena temu, da izostrita njihov pogled. Iskanje znanja vidijo kot neločljiv del svojega življenja, in ne kot breme, ampak kot skrb zase, kar vodi v občutke zadovoljstva. Prav tako so kritične do družbenega okolja, medijev in ne podpirajo pripisanih identitet. Tudi njihove identitete so vezane na osebne stike, na primer družina, prijatelji, kolegi na fakulteti, in zaradi kritičnega odnosa do okolja ne podpirajo vnaprej določenih identifikacij. Tudi pri njih je opazna usmerjenost k logiki priložnosti, kamor jih vleče odprtost k novim izku njam, njihovo iskanje drugačnosti in odzivnost na novo. Maja (22 let): Si znam poiskati okolje, kjer bom sprejeta. Če vidim, da nekje ne bo šlo, pa da se ne bomo najbolje razumeli, se mi zdi, da znam spustiti pa se oddaljiti pa pustiti zadeve v dobrih odnosih, ampak če ne gre – ne gre. Je pa v njihovih pogovorih mogoče zaznati tudi določen strah pred priho - dnostjo in nelagodje, ki odraža težave pri usklajevanju bolj tradicionalnih (a e vedno pomembnih) želja in pričakovanj ter lastnih, individualnih želja. Opazna je določena stiska. Lina (24 let): Ja, me je strah ... po mojem je vsakega. Ne veš, ali boš dobil službo, ki ti odgovarja, ali boš finančno dovolj preskrbljen, ali boš lahko imel družino. Vse sogovornice v tej skupini so ženske, kar bi težko pripisali naključju. Lahko bi rekli, da so ujete med družbeno logiko tekmovalnosti in priložnosti ter sku ajo najti primeren modus videndi. Kot pravi M. Archer: »Ne morejo vsi prakticirati 181 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... teh treh refleksivnih odzivov na logiko priložnosti, medtem ko i čejo ustrezne povezave med življenjskimi izidi in zanimanji (2012: 249). (Mlade) ženske so pogosto izpostavljene kontradikcijam poznomoderne družbe, ki otežujejo jasen odgovor na vpra anje: Ali družina ali kariera? Lara (28 let): Da, kar veliko razmišljam. Včasih že kar tako: Joooj, 30 bom že stara ... ampak vse se bo zgodilo pravi čas. Od majhnega imam v glavi, da najprej rabim redno zaposlitev, se odseliti od doma, ustvariti dom, šele potem lahko razmišljam o otro ih. Njihovi premisleki in deliberacije pogosto vodijo v nadaljnjo izgubljenost, in ne k re itvi problemov, čeprav si tega želijo. Pogosto to vodi k načrtovanju – vsak dan sproti. To ne pomeni, da so že od nekdaj tak ne, ampak so jih k temu pripeljale življenjske okoli čine in občutki neuspeha pri doseganju ciljev, ki so posledica nespodbudnih strukturnih pogojev. M. Archer na primer loči med tremi vrstami zlomljene refleksivnosti: izpodrinjena, ovirana, izrazna (Archer 2012: 250). Za sogovornice je značilna prva oblika, kar pomeni, da je posameznik pred tem prakticiral eno od treh glavnih modalitet refleksivnosti, vendar so določene nepredvidene negativne situacije vodile v zlomljeno. Pripovedi nakazujejo, da so te negativne okoli čine vezane predvsem na dolgotrajno iskanje službe, e vedno prekarno zaposlitev in negotovo prihodnost. Kaja (27 let): Težko je priti do zaposlitve. Vse službe, ki sem jih do sedaj imela, so bile po vezah in poznanstvih ... Pri tem se tudi zavedajo, da leta tečejo, in po njihovem mnenju bo v prihodnosti samo e težje. So pa sogovornice v izhodi ču metarefleksivne in, kot pravi M. Archer, ta modaliteta se lahko ponovno vzpostavi kot prevladujoča. Kaja (27 let): Sama zase vem, da se trudim. Stalno se izobražujem, stalno nekaj migam. To je važno, da ne zastaneš. Kritični sta do družbenega okolja in veliko pozornost namenjata lastnemu mnenju. Lara (28 let): Trudim se, da mediji nimajo prevelikega vpliva ... razmi- šljam, pogovarjam se z drugimi, poslušam razna mnenja, potem si sama ustvarim sliko. 5 Zaključek in diskusija Analiza pogovorov z mladimi prikazuje povezave med družbenim kontekstom, notranjim dialogom in delovanjem, ki odraža njihove tako osebne kot družbene identitete. Skozi različne modalitete refleksivnosti mladi prehajajo najprej od definiranja sebstva in osebne identitete k povezovanju z drugimi in nazadnje do lastnega tvornega delovanja. Vsak posameznik ima svoj unikatni notranji 18 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič prostor, vendar prav vse žene potreba po zagotavljanju njihovega blagostanja v fizičnem, performativnem in družbenem kontekstu. V družbenem okolju vzpostavljamo položaj, ki nam omogoča, da se počutimo vredne. Ta občutek pa ni univerzalen in je vezan na primarno družinsko okolje, interakcije med ljudmi, interpretiranje kulturnih pomenov in agregirano delovanje družbe. Glede na družbeni kontekst in osebna zanimanja mladi prakticirajo določeno modaliteto refleksivnosti, kar jim omogoča vzpostavljanje želenega modusa vivendi. Slednje potem odraža njihovo družbeno identiteto, ki pa je ožja od osebne. Razumevanje različnih oblik refleksivnosti, ki so se pokazale že skozi pred- hodno anketno raziskovanje, smo v okviru intervjujev poglobili skozi narative mladih, s čimer smo se približali njihovi percepciji samih sebe in njihovih življenj- skih poti. Na a raziskava se ujema s teoretskimi predpostavkami in dosedanjimi empiričnimi izsledki M. Archer (2003; 2012), da je metarefleksivnost dejansko najpogostej i odgovor na logiko priložnosti družbenega reda. Nikakor pa ni edina. Tako v anketi kot v pogovorih smo lahko zaznali prav vse tipe refleksivnosti. Medtem ko je komunikacijska refleksivnost neznatna, je po drugi strani avtonomna pogosta. Individualiziran, neoliberalen družbeni okvir namreč zahteva avtono- mne, kompetentne in tekmovalne posameznike. Razkroj tradicionalne družbe je posameznike potisnil v procese individualizacije in logike tržne ekonomije, ki jih mladi izrazito zaznavajo. Hkrati pa je nepredvidljivost družbenega reda, ki ga pogojuje rapiden tehnolo ki razvoj, vzpostavila pogoje, ki mlade silijo tudi k drugačnemu razmi ljanju, delovanju in vrednotam. Ta situacija jih spodbuja k bolj kritičnemu odnosu do družbenega okolja, pa tudi do lastnega razmi ljanja in delovanja. Prav to pa je značilnost metarefleksivnosti. Kot potrjujejo rezultati na e ankete in intervjujev, pa kritična metarefleksivnost ne vodi nujno do smi - selnih dejanj, temveč lahko pri posamezniku povzroča stiske in frustracije, ki zaznamujejo zlomljeno refleksivnost. Pri tem pa ne smemo spregledati dejstva, da se družbeni kontekst pri posa- meznikih najbolj očitno odrazi skozi individualno ume čenost in dejanske inte - rakcije z ljudmi, ki omogočajo pripisovanje intersubjektivnih pomenov. Intervjuji nam sami po sebi seveda ne omogočajo posplo itve o učinkih posameznikove ume čenosti v družbene strukture na njihovo refleksivnost. So pa določene previdne posplo itve o strukturnih učinkih mogoče na podlagi anketnega dela na e raziskave – predvsem zato, ker se slednji ujema z ugotovitvami na ravni reprezentativnega nacionalnega vzorca (Golob in Makarovič 2019). Stopnja refleksivnosti, e posebno pa metarefleksivnosti, nara ča s stopnjo izobrazbe. To ni presenetljivo, saj terciarna izobrazba ugodno vpliva na sposobnost kritičnega mi ljenja, položaj, ki iz izobrazbe izhaja, pa lahko daje tudi ugodnej e možnosti 183 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... za izvr evanje postrefleksivnih izbir na tej podlagi. Učinki družbene strukture se izražajo tudi v razlikah glede na spol, ki so se konsistentno pokazale skozi več raziskav (McNay 1999; Adkins 2003; Adams 2006; Golob in Makarovič 2019; Golob in dr. 2021). Ženske v povprečju niso le bolj metarefleksivne od mo kih, temveč so tudi izraziteje zlomljeno refleksivne. Čeprav lahko zlomljeno refleksivnost najdemo pri obeh spolih, pa lahko njeno večjo pogostost pri ženskah povezujemo po eni strani z razkrojem tradicionalnih družbenih vlog spolov, po drugi strani pa, kot kažejo omenjene raziskave, z ohranjanjem strukturnih nee- nakosti v priložnostih in pričakovanjih glede na spol. Pogosto utegnejo ravno ženske zaradi tega položaja razviti bolj kritično držo, hkrati pa jim e vedno primanjkuje možnosti, da bi svoja kritična spoznanja prelile v postrefleksivne izbire in dejanja. V tej luči se tudi nekoliko kritično odmikamo od pogledov M. Archer, ki v svojih delih izrazito poudarja pomen refleksivnosti, pri tem pa v do- ločeni meri zanemarja vidike družbene strukture, ki zavedno, e pogosteje pa nezavedno vplivajo na refleksivne premisleke (Akram in Hogan 2015; Caetano 2015). Poleg tega refleksivnosti e ne smemo enačiti z dejanskim delovanjem oziroma postrefleksivnimi izbirami posameznikov, ki jih omejuje strukturno okolje. Mladi danes razmi ljajo in delujejo v kontekstu kompleksnih, med sabo na - sprotujočih si procesov (Ule 2017). Nadaljnje raziskave bodo dodatno osvetlile, v katero smer bo razvoj družbe el. Med ključnimi izzivi je vpra anje, v kolik ni meri bodo mlade generacije uspele preseči neoliberalno tržno logiko in iz nje izhajajočo tekmovalno držo ter razviti kritičen modus vivendi, bistven za druž- bene spremembe, pri tem pa ne zapasti v izgubljenost zlomljene refleksivnosti. Narativi, ki so jih prikazali na i intervjuji, so primer razmi ljanja in delovanja mladih, ki so v svojem življenju aktivni, pogosto zelo refleksivni in ne želijo biti ujetniki družbenih okvirov. Pogovori z mladimi, ki so bolj pasivni, se čutijo bolj izgubljene in žrtve tega sistema, pa bi zagotovo odkrili e veliko drugih pomemb - nih kontekstov odnosa med družbenim kontekstom, notranjim dialogom in (ne) delovanjem mladih. Slednje bomo pustili kot izziv za nadaljnje raziskovanje, vključno z idejami, kako mlade motivirati k pogovoru. SUMMARY The article’s purpose is to contribute to the understanding of the internal conversation of young people in Slovenia. It focuses on meta-reflexivity as an active critical evaluation of both one’s own internal conversations and the social environment. Meta-reflexivity is seen as a response to the morphogenetic nature of today’s society. In this regard, the text draws upon the theoretical framework of critical realism, especially that represented by Margaret Archer. This approach 184 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič enables us to understand how personal identities are constructed in relation to the social environment, while comprehending the dynamics of such processes in particular socio-cultural constellations. In methodological terms, the research involves a combination of a web-based survey and in-depth biographical interviews with young people recognised as meta-reflexive according to the questionnaire that formed part of the survey. The survey was conducted on a sample of 650 people living in Slovenia, aged 19 to 29 years. The battery of questions developed from Archer’s initial ICONI instru - ment and tested in previous research provides approximate quantitative indica- tions regarding respondents’ reflexivity levels and modes. The analysis draws on the four modes of reflexivity proposed in Archer’s work, distinguishing between communicative, autonomous, meta and fractured reflexivity. Based on these modes, four groups are identified using k-means cluster analysis. The results show that high levels of meta-reflexivity are typically combined with either autonomous reflexivity, enabling the individual’s adaptation to the demands of individualistic competitiveness, or fractured reflexivity, demonstrating problems in these adaptations. The remainder of the sample emerges as either partly reflexive or weakly reflexive. Meta-reflexivity is positively related to higher education levels and higher levels of subjectively defined material well-being. The fractured meta-reflexive group contains more young women, which may be related to the contradictions of late modern society that make it difficult to clearly resolve the issue of the family–career relationship. Highly meta-reflexive youth tend to be characterised by a higher level of responsibility for themselves, but also for the community and the natural environment. Assuming responsibility for one’s own well-being is particularly stressed in the autonomous meta-reflexive group. Consistently with the online questionnaire, the narratives subsequently obtained through the interviews reveal young people who are active, often in - tensively reflexive, and independent. These people decided to take part in the interviews because they felt their opinion is important, they wanted to participate in a discussion, and feel that they contribute considerably in this regard. Another important factor in their decision to talk was their willingness to gain new experi - ences and being open to different new circumstances. However, what connects such individuals is not all that is important since their unique characteristics also allow us to understand their reflexive deliberation in greater depth. They hold different views on their future paths, lifegoals, visions and aspirations. A group of women belonging to the fractured meta-reflexive category thus also reveals a somewhat fractured inner dialogue, expressing a certain level of disorienta - tion, fear of the future, and confusion. Their mixed experiences clearly outline the connection between different social contexts and reflexivity modes. 185 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... The interviews show that meta-reflexivity is the most appropriate mode for adapting to the contemporary social order. It enables young people to actively do what they want to do and achieve a certain level of well-being in the broader social environment. Still, meta reflexivity is far from being the only mode exer- cised among young people, which means it tends to be combined with either autonomous or fractured reflexivity. The challenges created by the social order are, on the other side, still providing grounds for autonomous reflexivity, as well represented in the stories of our interlocutors. The characteristics of late-modern society continue to give the basis for the logic of competition that frames our intentions, concerns and practices. When reflexive deliberation is unable to lead to any purposive action, one engages in a fractured reflexivity. The interviews reveal that we can witness complex and contested processes within subjective perceptions and social processes. Literatura Adams, Mathew (2006): Hybridizing habitus and reflexivity: towards an understanding of contemporary identity? Sociology, 40 (3): 51 1–528. Adkins, Lisa (2004): Reflexivity: Freedom or habit of gender? The Sociological Review, 52 (2): 191–210. Akram, Sadiya, in Hogan, Anthony (2015): On reflexivity and the conduct of the self in everyday life: Reflections on Bourdieu and Archer. The British Journal of Sociology, 66: 605–26. Archer, Margaret (1988): Culture and Agency: The Place of Culture in Social Theory. Cambridge: Cambridge University Press. Archer, Margaret (1995): Realist Social Theory. The Morphogenetic Approach. Cam- bridge: Cambridge University Press. Archer, Margaret (2003): Structure, Agency and the Internal Conversation. Cambridge in New York: Cambridge University Press. Archer, Margaret (2007): Making Our Way through the World: Human Reflexivity and Social Mobility. Cambridge in New York: Cambridge University Press. Archer, Margaret (2012): The Reflexive Imperative in Late Modernity. Cambridge in New York: Cambridge University Press. Archer, Margaret (2017): Introduction: Has a Morphogenetic Society Arrived? V M. Archer (ur.): Morphogenesis and Human Flourishing: 1–27 . Cham: Springer Inter - national Publishing. Archer, Margaret, in Donati, Pierpaolo (2015): The Relational Subject. Cambridge in New York: Cambridge University Press. Bauman, Zygmund (2002): Tekoča moderna. Ljubljana: Založba *cf. Beck, Ulrich (1992): Risk Society: Towards a New Modernity. Thousand Oaks: Sage Publications. 186 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič Beck, Ulrich, in Beck-Gernsheim, Elisabeth (2002): Individualization. Institutionalized Individualism and Its Social and Political Consequences. London: Sage Publications. Bernardi, Laura, Huinink, Johannes, in Settersten, Richard. A. (2018): The life course cube: A tool for studying lives. Advances in Life Course Research, 41: 1–13. Caetano, Anna (2015): Defining personal reflexivity: A critical reading of Archer’s Approach. European Journal of Social Theory, 18: 60–75. Golob, Tea (2017): Evropska tudijska mobilnost kot sodobni obred prehoda. Glasnik Slovenskega etnolo kega dru tva, 57 (3/4): 75–84. Golob, Tea (2020): Notranji dialog, refleksivnost in odgovorno delovanje mladih / Internal dialogue, reflexivity, and responsible behaviour of the young. Phainomena, 29 (114/115): 193–222. Golob, Tea, in Makarovič, Matej (2018): Student mobility and transnational social ties as factors of reflexivity. Social sciences, 7 (3): 1–18. Golob, Tea, in Makarovič, Matej (2019): Reflexivity and structural positions: the effects of generation, gender and education. Social sciences, 8 (9): 1–23. Golob, Tea, Makarovič, Matej, in Rek, Mateja (2021): Meta-reflexivity for resilience against disinformation / Meta-reflexividad para la resiliencia contra la desinforma - ción. Comunicar, XXIX (66): 1–10. Hlebec, Valentina (2017): Family care experience in a decentralized social home care context. Lex Localis – Journal of Local Self-Government: special issue, 15 (3): 4 9 5 – 5 11 . Hlebec, Valentina (2019): Pomen družinskih oskrbovalnih dejavnosti v življenju mladih ljudi, živečih v Ljubljani ali okolici. Družboslovne razprave, XXXV (19): 7–28. Hlebec, Valentina (ur.) (2009): Starej i ljudje v družbi sprememb. Maribor: Aristej. Hlebec, Valentina, in dr. (2012): Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji. Ljubljana: Založba FDV. Hlebec, Valentina, in Filipovič Hrast, Ma a (2009): Medgeneracijska solidarnost v družini. V V. Ta ner, I. Lesar, M. Antić Gaber, V. M. Hlebec, in M. Pu nik (ur.): Brez spopada: kultur, spolov, generacij: 257–273. Ljubljana: Pedago ka fakulteta. Hrženjak, Majda, in Pajnik, Mojca (2016): (Samo)percepcije mladih v polju političnega. Annales. Series historia et sociologia, 26 (1): 133–144. Lesko ek, Vesna (2009): Zaposlitvene možnosti mladih. Socialno delo, 48 (4): 207–214. Lobe, Bojana, in Muha, Sandra (2011): Internet v vsakdanjem življenju slovenskih otrok in mladostnikov. Prvo poročilo raziskave Mladi na netu. Ljubljana: FDV. Malkki, Lisa H. (1995): Purity and Exile: Violence, Me-mory, and National Cosmology among Hutu Refugees in Tanzania. Chicago: The University of Chicago Press. McNay, Lois (1999): Gender, habitus and the field: Pierre Bourdieu and the limits of reflexivity. Theory, Culture & Society, 16: 95–117. Medarić, Zorana, Mingers, John, Mutch, Alixtair, in Willcocks, Leslie (2013): Introduction: Critical Realism in Information Systems Research, Management Information Systems Quarterly, 37 (3): 795–802. 187 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII (2021), 96–97: 165–188 K RAZUMEVANJU NOTRANJEGA DIALOGA IN METAREFLEKSIVNOSTI PRI MLADIH ... Porpora, Douglas V., in Shumar, Weasley (2010): Self talk and self reflection: A view from the US. V M. Archer (ur.): Conversations about Reflexivity: 206–220. London: Routledge. Saldaña, Johnny (2009): The coding manual for qualitative researchers. London in Thousand Oaks: Sage Publications. Sedmak, Mateja (ur.) (2012): Children‘s voices: interethnic violence in the school en- vironment. Koper: University of Primorska, Science and Research Centre, Annales University Press. Threadgold Steven, in Nilan, Pam (2009): Reflexivit y of contemporar y youth, risk and cul- tural capital. Current Sociology, 57 (1): 47–68. DOI: 10.1177/0011392108097452. Turk, Jeffrey David (2008): Zakaj so pripovedi direktorjev pomembne. V J. Fikfak in J. Prinčič (ur.): Biti direktor v času socializma: Med idejami in praksami: 47–55. Ljubljana: ZRC SAZU. Ule, Mirjana (2008): Za vedno mladi? Socialna psihologija odra čanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Ule, Mirjana (2017): Vloga identitetnih kapitalov v razvoju aktivne odraslosti v globa- liziranih družbah. Andrago ka spoznanja, 23 (4): 103–120. Ule, Mirjana (ur.) (1996): Mladina v devetdesetih, analiza stanja v Sloveniji. Ljubljana: Znanstveno in publicistično sredi če. Ule, Mirjana, in Kuhar, Metka (2003): Mladi, družina, star evstvo: spremembe življenj - skih potekov v pozni modernosti. Ljubljana: Založba FDV in Center za socialno psihologijo, zbirka Psihologija vsakdanjega življenja. Ule, Mirjana, in Miheljak, Vlado (1995): Pri(e)hodnost mladine. Ljubljana: DZS. Ule, Mirjana, Miheljak, Vlado, Rener, Tanja, Mencin Čeplak, Metka, in Kurdija, Slavko (1996): Predah za tudentsko mladino. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo: Urad Republike Slovenije za mladino. Wengraf, Tom (2001): Qualitative Research Interviewing. London: Sage Publishing. Žakelj, Tja a (2013): Nasilje med mladimi v kiberNetskem prostoru: Neraziskanost pojava v Sloveniji. Družboslovne razprave, XXIX (74): 107–123. Viri Flere, Sergej, in dr. (2014): Slovenian Youth: Living in times of disillusionment, risk and precarity. Maribor in Zagreb: EPYUS in Friedrich-Ebert-Stiftung. Dostopno prek: https://pjp-eu.coe.int/documents/42128013/47262199/Slovenian-youth-FES.pdf/ aa2887e4-e98d-43ef-af2f-14f03ea061cd (2. 2. 2017). Lavrič, Miran, in dr. (2010): Mladina 2010: Nacionalno raziskovalno poročilo. Maribor: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in Interstat, d. o. o. Dostopno prek: https:// www.pzs.si/files/File/novice/Mladina_2010_Koncno_porocilo.pdf (12. 2. 2018). Naterer, Andrej, in dr. (2019): Slovenska mladina 2018–2019. Center za raziskovanje post-socialističnih družb. Maribor, Univerza v Mariboru in Friedrich-Ebert-Stiftung. 188 DRUŽBOSLOVNE RAZPRAVE/Social Science Forum, XXXVII ( 0 1), 96–97: 165–188 Tea Golob, Matej Makarovič Dostopno prek: https:/ /mlad.si/uploads/objave/NOVICE%20UREDNISTVO/Slo- venska%20mladina%202018-2019.pdf.pdf (4. 3. 2020). StataCorp (2015): Stata Statistical Software: Release 14. College Station: StataCorp LP. Ule, Mirjana, Rener, Tanja, Mencin Čeplak, Metka, in Tivadar, Blanka (2000): Socialna ranljivost mladih. Šentilj: Aristej. Podatki o avtorjih: izr. prof. dr. Tea Golob In titut za razvojne in strate ke analize, IRSA Fakulteta za uporabne družbene tudije v Novi Gorici, Ljubljana E-mail: tea.golob@fuds.si prof. dr. Matej Makarovič Fakulteta za uporabne družbene tudije v Novi Gorici in Fakulteta za informacijske tudije v Novem mestu E-mail: matej.makarovic@fuds.si