Dr. O. I.: Črni križ pri Hrastovcu. Zgodovinska povest. Krfievito ]e stisnila mrtvo dete na srce, kakor bl se bala, da ga ji odvzamejo. Stemnllo se ji je pred očml, čutila je še, da fi Je zdrknil otrok iz rok — bolesten vzkllk in Agata se je zgrudila pod težo vseh dogodkov netavestna na postelj. Blrlč Strotz je sporočil takoj oskrbniku Trenaku, kaj se Je zgodilo, kl Je o dogodku obvestil graSeakinjo. »Kaj ml pravite,« refie graščakinja, ko ]e (Trenak ob koncu svojega poročila še pripomnil, iia Je moral otrok bržkone umreti naravne smrti frsled slabostl matere, »vi Se zagovarjate to Carottejko, sama ga je zadavlla, umorila ga je.« Trenak Je stopil za korak nazaj ter ves prebledel — kajtl grozna Je bila graščakinja v tem jrenutku. »Zaradl detomora Jo obtožim, ne samo zaftarodejstva, saj vam mora biti znano iz 0 fcarovnicah, da umorljo take ženske V svrho prlprave sredstva, ki jim onm- goči beg, ki bi se sicer ne dal izvesc.. In jasno je, da je ta zločinka to nameravala, zato se nadejam gospod oskrbnik, da uvedete tozadevno preiskavo in sicer hitro, da čarovnica čimprej prejme zasluženo kazen!« »Kakor velite, premilostljiva gospa graščaklnja,« potrdl Trenak z nekaj negotovim glasom ter odide. — Birič Strotz je izvršil oskrbnikovo povelje, kakor mu je bilo naloženo. Točnp so bili poklicani prisedniki in priče na določeno uro v Hi-astovec. Čudili so se pač, kako je mogoče, da se obdolžuje Agato Nurnberger čarovništva, ker je bila tako verna in dajala v vsakem oziru lep vzgled. Obžalovanje med podložniki je bilo sploBno, v srce jim je segala njena usoda, In to tem bolj, ko so zvedeli, da se je mladi graščak z njo na tihem poročil. A nikdo ni mogel pomagati, plemič Štefan Nurnberger je nevarno zbolel, v nezavesti govori o Agati ter prosi graščakinjo in tudi sodnika milosti. Edini, ki bi mogel pomagati, bi bil mladi graščak, a (_d njega ni nobenega glasu. V tem je došel iz Gradca tudi krvnik Adam riallor z dvema nomočnikoma. Tako se je morala dopolnil^ usoda Agate iz itraleka. — Bilo je na dan sv. Lucije, ko hS se imela vršiti ' veliki sodni dvorani razprava zvper Agato plei nenito Niirnberger. Oskrbnik Trenak je stopil ravnokar v dvoano ter se vsedel k mizi, pregrnjeno s črnim irtom. Bil je nad vse resen, nemirno je gledal iroti dverim, skoz katera bi morala vstopiti vsak renutek Agata. Njemu ob strani je sedel grajski pisar Hans lankh; kot zagovornik — ker tako je bilo doloeno v navodilu za take pravde — je bil poklican rški sodnik iz Šent Lenarta Maks Pernhard. Poseben sedež je bil določen ob levi strani [ a graščakinjo Herberstein. Za priče so bili pripravljeni sedežl ob stenl a levi strani. Kot takšni so prišli ti-le možje: Martin MaJen, Peter Kupis, Kašpar Repič, podložniki hra.ovške graščine, plemič Simon Mandech, vsi iz amarkove, dalje Lenart Stajen, Jakob Vajdič l Stcfan Lipa, vsi tržani iz Šent Lenarta. Bili 3 klicani že večkrat v tej lastnosti, ko so se ršile razprave zoper različne zločince. Toda daF- -~ c^ ^o^nii s fožkim srcem v grad, ker pri- čati bi morali zoper Agato iz Štraleka, ki so jo vsi dobro poznali ter bili prepričani, da ni kriva. Posebno plemiču Simonu Mandechu je bilo to mučno, saj je bil s Štefanom Niirnberger dober prijatelj, ker sta bila oba plemiča in tudi njune soproge Valburga Mandech ter Magdalena Niirnberger sta si bili posebno dobri, Mandechovi otroci Jurij, Viljem, Evfrosina in Ana so tudi zahajali dostikrat v Štralek ter se igrali skupno z veselo Agato. Prišlo je tudi vseh devet prisednikov, ki so zavzeli sedeže na desni strani ob steni. Zadaj pri dverih, skoz katere se pride v prostor za mučilnico, je stal krvnik Haller z dvema pomočnikoma. — Za razumevanje tedanjih časov je vsekako potrebno, da si ogledamo orodje, katera so sodišča uporabljala, ako obdolženec ni hotel prostovoljno priznati zločina, zaradi katerega se je uvedla proti njemu preiskava. Orodje, ki se je uporabljalo v tedanjih časih, da prisili zloCinca do priznanja, je bllo strašno in grozno ter je najjasnejši dokaz, da je znašla človeška domišljija vse, kar je moglo povečatl trpinčenje ljudi, ki so bili zasledovani zaradl zločinov, katerim je manjkala vsaka podlaga de- janskega stana, ki bi v resnici ogrožal obstoj Človeške družbe, ampak se je narodil v domišljiji ljudstva, ker še ni bilo v svoji razsodnosti tako daleS, da bi moglo presoditi, da je vse le prazna vera. Najnavadnejše je bilo, da so položili zločinca na natezalnico, roke so mu privezali za vrv, ravno tako noge, vrvi pa položili črez okrogli les, ki se Je sukal. Če osumljenec ni hotel priznati, so ga nategovali tako dolgo, da so pokali udje. Uporabljali so tudi prevezavanje posameznih udov in telesa in sicer v milejši, hujši in najmučnejši obliki. S posebno pripravo so jih mučili na palcih In 8 hojo v takozvanih španskih škornjih. Čarovnice so posajali tudi na čarovniški itol. Iz nekega popisa iz leta 1697 je bila to osem ¦topov dolga klop, njene noge so bile na eni Btrani pet stopov, na drugi pa dva stopa visoke. Na mesto ravnega sedeža so bile položene šest colov debele deske, ki so imele robove navpično postavljene. Dotično osebo, katero so hoteli trpincitl, bo privezali na nogah, obrnjenimi navzgor, na nižjem delu klopi, zgornji del telesa pa so pritrdili e vrmi, kl so bile privezane na stropu, tako da Je viselo truplo prosto in se ni moglo ganiti, s hrbtom pa se je dotikalo ostrih robov čarovniške klopi, kar je povzročalo posebno hude muke. Ker so bile take osebe dalje časa in sicer po noči ter po dnevu privezane na tak stol, so navadno znorele ali pa že tam umrle. Nekaj strašnega je bilo tudi povzdigovanje obdolženega. Zvezali so mu roke na hrbtu in sicer navskriž. Ob tako zvezane roke so pritrdili vrv, ki so jo potegnili skoz kolobar, pritrjenega na stropu nad obdolžencem. Če zaslišani ni hotel priznati, so potegnili rabeljnovi pomočniki vrv ter dvigali trpinčenega tako dolgo, da so visele roke narobe in zavite nad glavo. Veliko trpinčenih je^ ^umrlo že vsled mučenja, navadno so tudi v silnih mukah priznali vse, kar so hoteli imeti In pripovedovali še posebej neverjetne stvari. Le malo je bilo takih, ki kljub vsem mukam niso priznali ničesar. — Toda vrnimo se nazaj v sodno dvorano. Zdajci je vstopila graščakinja ter zavzela določeni ji prostor. Bila je v črni obleki, iz obraza ji je odsevalo čustvo osvete. Bil je to poseben slučaj, da je bila graščakinja kot imoviteljica sodne oblasti ob enem tudi obtožiteljica. Nastala je tišina — zdajci se slišijo pred dvo- rano težki koraki, vrata se odprejo, v sobo stopi Agata, zadaj za njo birič Strotz. Možje, ki so bill poklicani kot priče, so se zganili, kajti presunilo jih je, kakšna je bila Agata sedaj. Prej cvetoča, rdecega lica in vesele naravi, je bila sedaj bleda, dolgi in črnl lasje so ji viseli ob strani dol črez rame, telo je bilo slabotno, da ae je komaj držala po koncu. Sodnik Trenak je gledal nemirno po dvorani, ni mogel zretl Agati v 06I, listal Je v knjigi, da bi zakrll razburjenost. Le graščakinja je pogledala Agato 1 pogledom, ki je hotel refii: Danes te imam pred seboj, da se maščujem, kl ai mi odtujila sina, smrt sl zaslužila, ne poznam usmiljenja. Le za trenutek so se srefiale Agatine oči z onimi gra&čakinje, a povesila jlh je zopet, ko je brala v njih vso trdosrčnost. Graščakinja se naslonl v naslonjafi ter gleda oblastno po navzočih, kl se jl nlso upali gledatl v obraz. Sam sodnlk se je vedel obrnitl tako, da ni bilo treba gledati strogi obtožiteljici v obra«. Oskrbnik Trenak se dvigne In naznani s povzdignjenim glasom, da se zafine razprava zoper ' "~'"- ^Vroenito Nurnberger iz Štraleka ter se nato prikloni proti graščakinji kot imoviteljici sodne oblasti ter ob enem današnji obtožiteljici. Graščakinja se polagoma dvigne, pogleda še enkrat po dvorani, nato pa vpre svoje oči ostro v Agato ter začne obtožbo. V kratkib stavkih opisuje, kako je omamila Agata mladega graščaka, da je nedostopen za vsako prošnjo matere, a to le zaradi tega, ker se je zvezala s budim duhom, ki ji je dal potrebna sredstva, da je dosegla svoj namen. Agata Niirnberger je tedaj čarovnica in zasluži — smrt na grmadi. Smrtna tišina je nastala po teh z ostrim glasom spregovorjenih besedah. In zopet povzame besedo graščakinja. »Ne samo ta sločin je zakrivila ta čarovnica, dodala mu je Se hujšega. Ker ni mogla zakriti sadu svoje prepovedane ljubezni, je celo dete, ki ga je porodila, zavratno umorila z namenom, da si pripravi iz njega sredstvo, ki ji pomaga pobegniti; zasluži tedaj tudfi zaradl tega smrt z obglavljenjem.« »Nedolžna sem,« vzklikne v tem trenutku Agata 3 pretresujoCim glasom, v katerem je bila izražena vsa bolest.