V e s t n i k. Naš rojak, gospod Davorin T r s t e n j a k , je bil — kakor smo javili zadnjič — imenovan za okrajnega šolskega nadzornika. Gospod Trstenjak je pa to imenovanje o d k 1 o n i 1. Ih sicer piše: MTa čas mi javlja veliki župan, da sem iraenovan okrajoim šolskim nadzornikom. Jaz to odklanjam. Eajši bi se dal upokojiti, nego da sprejmem to imenovanje. Tako bi moral opustiti svoje književno delovanje, a tega nečem storiti za nobeno ceno. Sedaj sem tudi svobodnejši." To je mož! Eongres za šolsko liigijeno se vrši v Londonu od 5. do 10. avgusta t. 1. Tega kongresa se udeleži tovariš Luka J e 1 e n c , ki ga je v to pooblastil občinski svet ljubljanski. Iz Ljnbljaske okolice nam poročajo: Učiteljstvo tega okraja je imelo dne 15. julija na Vrhniki svojo letno skupščino, ki jo je vodil c. kr. okrajni šolski nadzornik. profesor Vilibald Zupančič. Eazen treh učnih oseb je bilo vse učiteljstvo zbrano. Najprvo je imela tovarišica Darinka Pranketova praktični nastop z učenkami III. razreda — nVeverica". — Po uradnih naznanilih nadzornika je temeljito poročal tovariš A r k o iz Št. Vida o temi ,,Korist roditeljskih sestankov in kako jih je prirejati". Za svoje izborno poročilo je žel pohvalo skupščine. — Tovariš Ivo T r o š t je poročal o temi BKako ravnati z mladimi izprijenci med šolsko mladino?" Eeferat je bil izboren, zasoljen s sarkazmon na pravem mestu. V debato so po referatu posegli gospod nadzornik, ki je omenil spretnosti priznauega pisatelja Ivo Trošta, tovariš Eemic in tovariš Petrič ki je stavil predlog, da naj se izborni sestavek Ivo Trošta priobči v nTovarišuu, nPopotniku" ali pa v »Domoljubu", kar je bilo sprejeto. Tov. Bregar želi, da se avede še IV. zvezek Schreiner - Bezjakove vadnice. Predlogu se je zadostilo. Tovariš Javoršek poroča o stanju učiteljske okrajne knjižnice. Knjižnični in stalni odbor se nanovo potrdita. vPo izčrpljenem dnevnem redu in zaključku je pobiral tovariš Žirovnik letnino za nŠolsko Matico", tovariš blagajnik Petrie letnino za učiteljsko društvo ia tovarišica Zemljanova za društvo učiteljic. Marsikdo je tovariša Petriča presenetil s kako opazko, najlepše pa šmarski učiteljici, ki pač kažeta prav skromno kolegijalnost proti stanovskim tovarišicam in tovarišem. — Skupnega obeda pri »Mantovi" se je udeležilo malone vse učiteljstvo. Med obedom nas je sicer presenetila nevihta, da smo morali bežati v notranje prostore, a veselja to ni kalilo. Na povratku v Ljubljano se je razlegala vso pot narodna pesem pod vodstvom tovariša Žirovnika. i>avdušeno so peli pevke in pevei. Bil je lep, vesel dan, da že dolgo ne tako. Na snidenje drugo leto pri D. M. v Polju! Osobna rest. Slavoj D i m n i k, izprašani učit. kaudidat je imenovan za prov. učitelja v Postojno. Poročil se je tovariš Josip Pleničar, ueitelj - voditelj v Kropi z gdč. Milico Kappusovo pl. Pichlstainovo. Cestitamo! UeiteljstTO c. kr. deške in dekliške rudniške šole v Idriji je z odlokom poljedelskega miaistrstva izenačeno državnim uradnikom. Službena doba šteje sedaj 35 let, tudi stne nositi uradniško uniformo. Meščanska šola t Postojni je sklenila dae 13. t. m. svoje prvo šolsko leto. V začetku šolskega leta je bilo v I. razredu 41 učencev, ob koncu jih je še ostalo 40. Pristojni so bili: 24 v Postojni in bližuji okolici, 1.0 v postojnskem okrajnein glavarstvu, 4 v raznih krajih na Kraujskem, 2 pa na Priraorskem. Na zavodu sta poučevala razen ravnatelja še dva učitelja in stalen katehet. Končni uspehi so za začetek posebno lepi: prvi red je dobilo 36 učeneev, drugi red pa 4. Na nieščanski šoli v Postojni. kijeedina slovenska meščanska šola na Slovenskem, se otvori s prihodnjim šolskim letom tudi II. razred, a roditelje opozarjamo že danes na ta prevažni zavod. Proft je umaknil svojo prošnjo za ravnateljevo mesto na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Baje na nWiuk von obea". Umrl je pri Novi eerkvi nad Vojuikom nadučitelj gosp. Pr. Leskovar. E. i. p.! — V Logatcu je umrla gospa Franja Legatova,v mati tamošnjega šol. voditelja, v Ljubljani pa gospa Karolina Sabčeva, mati tov. A. Šabca Oberaa rodovinama naše sožalje! — V Mariboru je uinrl g. Boheim, nadučitelj v p.. ki je nekdaj služboval na Kozjein. V pokoj je šel ravnatelj realke v Mariboru g. Gustav K n o b 1 o c h. Not slorenski list t Ameriki. V Čikagu je začel izhajati nov slovenski list pod naslovom ^Jugoslovenski Gospodar v Ameriki. Glasilo jugoslovenskih kmetovalcev, obrtuikov in trgoveev." List izhaja vsak drugi in četfti četrtek v mesecu in staae na leto 75 centov. Urednik mu je Aleksander Toman. Na slovenski niži giinnaziji v Celjn je bilo koncem tega šolskega leta 191 dijakov. Izmed teh je bilo 180 Štajercev. Iz kamniškega okraja nam pišejo: Učiteljstvo imenovanega okraja je imelo dne 3. julija t, 1. svoje vsakoletno uradno skupščino v prijaznih Moravčah. Sicer leži ta občina bolj na periferiji našega okraja — vendar pa je jako umestno, da naš okrajni šolski svet odločuje za take konference razne kraje, ker daje s tem priliko, da se učiteljstvo natančno seznani z okrajem, v katerem službuje, da ga tem lažje opisuje otrokom v šoli. — Kot prva točka dnevnega reda je bil praktičen nastop tovariša Tomana, pri katerem je obravnaval temo : ^Apno v prirodoslovnem oziru". No, reči moram, da je gospod tovariš rešil svojo nalogp naravnost izborno, kar smo itak vnaprej vedeli, ker ga poznamo kot priznanega pedagoga in izvrstnega metodika. Posebno pozornost pa so zbujali točni, jasni in pravilni odgovori njegovib. učencev. To dokazuje, da se gospod tovariš mnogo in vestno trudi, da položi mladini kar najboljši temelj za poznejše življenje. Vsa čast mu! Po odhodu otrok se je vršil dnevai red po običajni razvrstitvi. Najprvo pozdravi gospod nadzornik V. Zupančič. kot predsednik konferencije, došlo učiteljstvo ter poda uradno poročilo o nadzorovanju šol in izišlih uradnih predpisih in odlokih. Svojim namestnikom imenuje gospoda Tomana, zapisnikarjema pa sta bila na predlog g. Žebreta izvoljena g. Žagar iz Mengša in gospiea Janša iz Jarš. Kot četrta točka je bila: BKatere so najnavadnejše napake pri doraači vzgoji in kako naj šola deluje proti tem napakam". To nalogb je moralo izgotoviti vse učiteljstvo tega okraja. Gospod predsednik je določil referentom tega elaborata gospico Boletovo iz Domžal. Pazno je sledilo učiteljstvo izvajanjem gospice predavateljice, kijedano nalogo rešila zares strokovnjaško. Sestavljena je bila namreč z vznesenimi, tupatam kar poetičnimi izrazi. Gospica je žela za svoj sestavek splošno priznanje ia iskrene ovacije. — Ker se je sedanja doba z vso vehemenco vrgla na poduk v risanju po naravi — umevno je, da tudi pri nas ni smela izostati ta toeka in za katero je bil določen gosp. Jordan iz Ihana. Znan kot spreten risar je tudi svojo nalogo mojstrsko izvedel. Podal nam je tvarino lepo razvrščeno po posameznih šolskih letnikih ter povedal iu pokazal marsikaj novega in dobrega za praktično uporabo Tako n. pr. risbe, narejene z razuobarvnimi svinčniki, ki ne stanejo mnogo tlenarja, truda in spretnosti, a so mične in prijetne. Nekaj izvrstnega je tudi to, da se vadijo otroci nekaterih stvari, kakor: listov, cvetov itd. striči iz navadnega papirja. To so jako dobre vaje za umevanje, vaje očesa in roke. Tudi go^pod predavatelj je žel priznanje in pohvalo od svojih tovarišev. — Nadaljne točke dnevnega reda so itak vsakemu učitelju znane, ker se vrše v vseh okrajih po enoini^ti šabloni. Pri nas je ostalo vse pri starem. — Živahna debata pa se je vnela pri saraostalnih predlogih. Gosp. Tramte je predlagal, da se učiteljstvo, ki službuje že 10 let definitivoo, odveže dolžno-sti, izgotavljati občne referate. Nakako podoben predlog je stavil tudi g. Slapšak, namreč: nObčni referat naj se preustroji. da ne bode tako sličen šolskim nalogam". Ne bom uavajal vseh, več ali raanj pikrih opazk, ki so se izrekle glede tega od raznih tovarišev. Konec vseh koticev je bila resolucija: nVisoki c. kr. deželai šol-ki svet se naprosi, da dovoli, naj sedanji občni referat izgotovi ena učiteljska oseba, kateri naj potem cirkulira po okraju in vse učiteljstvo se pripravi na podrobuo razpravo tega eleborata". Gosp. Slapšak je predložil še samostalni predlog: rVisoki e. kr. deželui šolski svet se napro°i, da dovoli, naj uradno letno poročilo, katerega razpošilja vsem okrajnim šolskim svetom, cirkulira med učiteljstvom, da se to tako seznani z zahtevami in predpisi gospodov nadzornikov". — Gostobesedna je bila tudi debata glede tednika in dnevnika. A do sklepa še ni prišlo — torej ostane, kakor je bilo. — Ko je bil dnevni red konference izčrpaa, je zaključil gospod predsednik zborovanje. Ura je že davno odbila euo. Učiteljstvo se je, utrujeno deloma od naporne vožnje, deloma pa tudi od štiriurnega dela, podalo k skupnemu obedu, ki ga je jako izborno in okusno pripravila gospa Tomanova v svoji gostilnici. Preden pa smo sedli k obedu, smo doživeli še malo komedijo ali, boljše, otročarijo. Pred Tomanovo gostilnico je stala gruča ljudi, ki nas je opozorila, da je nekdo iz line farovškega hleva razobesil raztrgano in umazano cunjo kot zastavo. Med petjem cesarske pesmi jo je previdno potegnil nazaj, ko pa je bila pesem končana, jo je pomolil zopet venkaj. — Nekateri so bili zaradi tega ogorčeni, drugi so se smejali ter delali raznovrstne dovtipe. Najbolje se mi dopade tale: Ueitelj vpraša. dospevši do gruče ljudi, natihoma tovariša: ,,Prijatelj, čigavo pa je to poslopje?" — „1, farovški hlev je to." — »Kdo pa stanuje notri?" — nGlej no. voli, krave, teleta in mogoče še kak bik". — To se pa čuje kakor kaka legenda. V teh sem časih čital, da so živali častile gotove svetnike; tukaj v Moravčah pa so počastile nas, učitelje. Cemu si torej zlovoljen ? Eazobesile so pač to, kar jim je v naglici prišlo v parklje. Zdaj pa pomisli, prijatelj, ako bi to bili ljudje, bogzna, kako slavje bi nam bili pripravili!" Vsern čast! Glede zastav, ki so jih nekateri razobesili — spomnil se nas je tudi naš stari, a krivi prijatelj »Slovenec" v svoji 153. številki. Tukaj navaja vse tiste, ki so se drznili razobesiti zastave — enega pa je dejal celo na Bpranger" in ta siromak je gospod krojač Šlibar. (Pri prvi priliki, ko pridem v Moravče, si naročim pri njem obleko. Tovariši, ki ste v obližju Moravč, storite tudi vi tako!) Pa še nekaj je BSlovenčevu dopisnik presukal, kakor je sploh navada, namreč, — gosp. Toman je res rekel svojim otrokom v šoli: nY sredo se vrši pri nas v Moravčah okrajna učiteljska konferencija, to jenekaj takega. kar še ni bilo nikdar pri nas. Eecite svojim staršem, da jih prosim, naj bi izobesili zastave, ako jih je volja". Slovenčev dopisnik pa je ta Bprosim" presukal v »morajo". Mi le obžalujemo gospoda tovariša, ki mora službovati v tako žalostnih razmerah in med tako ,akademično izobraženimi" ljudmi, ki pa baje niti domačini niso! In če taki ljudje vodijo razna izobraževalna društva, potem si lahko mislimo, kako in na kak način izobrazujejo člane takih društev! Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sreta t Radovljici dne 1. julija t. 1. Predsednik poroča, da je dovolil ex praesidio ženitev, oziroma možitev nekemu učitelju iu učiteljiei. Dovoli se poučevati verouk na Kor. Beli tamkajšnjemu kaplanu. Glede počitnic se sklene, da se naj prično za vse šole tega okraja z dnem 15. julijem in da trajajo do 15. septembra. Letos se izjemoma prično 13. julija. Predlagajo se nagrade za kmetijski pouk in za pouk v dekliških ročnih delih. Na znanje se vzemo nekatera inšpekcijska poročila. Odpoved vpokojene učiteljice J. Jurmanove, ki je sednj službovala l mesec kot suplentinja v Eadovljici, se pošlje c. kr. dež. šol. svetu Odobre se proračuni kraj. šol. svptov Eateče in Boh. Bistriea. Odlok dež. šol sveta, da naj se služba na Dobravi pri Kropi vnovič razpiše, ker se ni oglasil nobeden deflnitiven moški prosilec, se vzaine ua znanje. Sledojič se sklene kupiti primereu bioskop za prirejevanje roditeljskih sestankov. —e— Uradna sknpščina za radorljiškl okraj se je vršila dne 4. julija t. 1. v divni bohiujski dolini. v idilični Bohinjski Bistrici. Točno ob pol 11. je otvoril skupščino c. kr. okr. šol. nadzornik F. Kalinger ter v svojem nagovoru opravičil c. kr. okr. glavarja, da se ne raore udeležiti tega zborovanja, ker ima ravno v uradnem obisku višjega dostojanstvenika. Vse zborovanje se je vršilo v hotelu ,,Triglav". Tamošnjo šolo ravno sedaj prezidavajo v štirirazrednico. Prva toeka je bil praktičeu nastop učitelja Pleuičarja iz Krope nObravnava števila 9". Nastop se je prav dobro izvršil. — Gosp. prof. Suher iz Ljubljane nam je nato govoril o prostoročnem risanju na nižje organizovanih šolah. Predavanje g. profesorja je bilo jako poučljivo, vendar bi želeli v bodoče, da g. predavatelj pogleda tudi malee po deželi, kako se tu poučuje prostoročno risanje, in da v svojem predavanju poseže po vzorcih z dežele, zakaj za nas ne raorejo biti merodajni vzorei s c. kr. pripravniee v Ljubljani. — V svojem poročilu se je g. nadzornik vsestransko dotaknil nazornega pouka na ljudski šoli sploh. — Učitelj Ivan Šega je poročal v imenu stalnega odbora o končni reviziji podrobnega učnega načrta za ponavljalne šole. Načrt je bil sprejet soglasno in brez izpremembe. Dodatno k svojemu poročilu je predlagal sledeči dve resoluciji: 1. Visoki c. kr. deželni šolski svet blagovoli vse potrebno ukreniti, da dobimo v najkrajšem času že davno obljubljena berila za ponavljalne šole. 2. Visoki c. kr. dežel. šol. svet blagovoli skrbeti, da dobimo potrebne računice za ponavljalne šole. — Nadučitelj A. Grčar, ki je bil tudi predsednikov namestnik, je podal obširno poročilo o okraj. učit. knjižnici. Poročilo omenja, da je imela okraj. učit. knjižnica dohodkov 470 K 20 h, stroškov 290 K 63 h, preostanka 179 K 57 h. To leto je priraslo knjižnici 52 del v 59 izvodih, tako da knjižnica šteje sedaj 848 del v 1307 knjigah. Poročevalec se s hvaležnostjo spominja velikodušnega darila g. c. svetnika Iv. Murnika, ki je v pretečenem letu podaril knjižnici 40 knjig leposlovne vsebine. Knjižnica je bila naročena v pretečenem letu na 15 časopisov, oziroraa revij in je bila član 6 društev. Odbor je priporočal poleg imenovanega še 20 knjig v naročilo, kar je bilo soglasno sprejeto. — Učne knjige so ostale stare, namreč Ornivčeve računice, Žumer-Bazinger ,,Abecednik", Josin-Gangl Drugo in Tretje berilo ter Schreiner-Bezjakove Nemške vadnice in Jezik. vadnice. — V stalni odbor je bil z vzklikom izvoljen stari odbor, in sicer: A. Grčar, M. Huth in Iv. Šega iz Eadovljice ter Jos. Ažman z Breznice. V knjižnični odbor pa tudi stari, in sicer: A. Grčar, M. Hutb. in Iv. Šega iz Eadovljice, Jos. Ažman z Breznice in Iv. Šemerl iz Lesee. — Pri volitvi knjižničnega odbora je stavil učitelj Iv. Šega predlog, da naj se deluje na to, da dobe vnanji člani okraj. učit. knjižnic vsaj povrnjeno potnino k sejam okr. učitelj. knjižnice. V svojem utemeljevanju je posebno poudarjal, da dobi vsak c. kr. uradnik povrnjeno potnino, ako se udeleži kake uradne zadeve v okraju, zakaj bi moralo ravno učiteljstvo večno tlačaniti. — K sklepu omenjamo le še to, da sta bila kot zapisnikarja voljena učitelj Lampe in učiteljica Medie. — Po skupščini je bil skupen obed v hotelu ^Triglav". Banketa se je udeležilo vse učiteljstvo polnoštevilno in razvilo se je v kratkem prav izborno, neprisiljeno razpoloženje. Prvo napitnico je napil učitelj Iv. Šega c. kr. nadzorniku ne kot c. kr. nadzorniku, temveč kot možu, ki pri vsaki priliki kaže, da je izšel izmed učiteljstva, ki ne pozna tistega mrtvega birokratizma, temveč ima le vedno odprto srce za učiteljstvo. G. nadzornik se iskreno zahvali, poudarjajoč, da je vedno teh misli, da se tudi c. kr. okraj. šol. nadzornik lahko in tudi mora pri vsakem učitelju marsikaj naučiti. Napije vsemu učiteljstvu, posebno še starosti vsega pričujočega učiteljstva, nadučitelju A. Grčarju. — G. nadučitelj se ganjen zahvali za preprijazne besede, spominjajoč se svojega dolgoletnega učiteljevanja, ki mu je prineslo dosti grenkih, a tudi nekaj veselih trenutkov. Omenja, da deluje že 22. leto v okraj. šol. svetu v prospeh šolstva in učiteljstva ter končno napije solidarnemu in požrtvovalnemu delovanju učiteljstva. — G. župnik Piber je pozdravil v imenu društva BTriglav" zbrano učiteljstvo, poudarjajoč, da je značilno za to novo gospodarsko podjetje, da zboruje kot prva korporacija ravno učiteljstvo tu v hotelu -Triglav'. — Končno nam je omeniti še ene napitnice učitelja Iv. Šege, ki se je dotaknil Bvelika_ske skrbi", ki jo goji avstrijska vlada napram slovenskemu narodu, ko gre za srednje in višje slovenske šole. Omenja, da je slovenski narod edini v .pravični" Avstriji, v oni Avstriji, ki ima med temeljnimi zakoni tudi § 19, kjer se mora slovensko ueiteljstvo šolati v skoro popolnem nemškera učiteljišču. K sklepu svojega, navdušeno sprejetega govora je prebral resolucijo, kjer se zahteva od državnega zbora, da v kratkem ukrene vse potrebno, da dobi slovenski narod svoje šolstvo. Sprejeta resolucija se je takoj brzojavno odposlala predsedništvu državnega zbora. Po banketu si je mnogo učiteljstva ogledalo divno Bohinjsko jezero, a ostalo pa romantično okolico Boh. Bistrice. —n—e— Ženski kongres t Bolgariji. Dne 15. t. m. se je vršil v Soflji četrti kongres bolgarske ženske zveze. Na naslov okrajnih šolskih svetov! Iz učiteljskih krogov pišejo »Domovini" : Štajerski deželni zbor je v svojem pomladnern zasedanju sklenil podeliti učiteljem dragin.jsko doklado, a do nakazanja še danes po skoro 4 mesecih ni prišlo, in hudonmšni ljudje hočejo vedeti, da je sedaj postal .Amtsschimmel" ne samo na eni, marveč na vseh štirih nogah šepav. Želimo pač iz srca, da čim prej okreva in po svoji stari navadi pospeši zopet svoje korake v elegantni ntrab" ! Od več strani prihaja glas, da pač leže nakaznice pri okr. šolskih svetih. a ti odlagajo in odlagajo ! Gudimo se pač v očigled temu, zakaj tudi ne odlašajo z raznimi ukazi in odloki! Dvakrat da, kdor hitro da! JngosloTanska korespondenca. (Siidslavische Korrespondeuz.) Podpisani se je namenil, izdajati interese avstrijskih južuih Slovanov zastopajočo korespondeneo, namenjeuo v prvi vrsti uredništvom čeških, poljskih, rutenskih in nemških časopisov, dalje v svrho informacije političnim pisateljem, poročevalcem in politikom po poklicu. Oba državnozborska kluba južnih Slovanov — imenom enega ljubljanski poslanee Ivan Hribar, imenom drugega predsednik dr. Ivan Šusteršie — sta mi obljubila, podpirati rae v tej nameri po vseh svojih moeeh. Korespondenca, ki izhaja vsak dan po enkrat, v potrebi tudi večkrat, prinaša informacijske članke o položaju in poročila o političnih dogodkih s te ali one strani, ako so le ta poročila stvarna in morejo v kateremkoli oziru služiti namftnu informaeije. Vsakemu poročilu bo pristavljen vir, bodisi oseba, bodisi stranka, od katere izhaja. Ker so mojo namero slovenski, hrvaški in srbski državni poslanei pozdravili tako prijazno, si dovoljujem naprositi tudi javnost v domovioi, da bi me blagohotno podpirala pri izdaji te korespondence, ki je po lastni izjavi gg. poslancev nu.jno potrebna. V prvi vrsti se gre za točna, kratka in zanesljiva poročila o dogodkih, ki more.jo zanimati tudi širšo javnost. Izdatki za brzojavno poročanje se na željo vrnejo. Pismena pojasnila na razpolago. Naklonjenosti p. n. občinstva se priporoča izdajatelj: F. L. Tuma Dunaj, III./4, Khungasse 23. Okrajna učiteljska skupščina za postojnski šolski okraj se je vršila 6. t. m. v V i p a v i. Mnogo slovenskih zastav je vihralo s hiš prijaznega trga slovenskemu u.iteljstvu ,v pozdrav, domaei učiteljski zbor pa je priredil prav lepo in okusno sestavljeno .Bazstavo risb, spisovniških izdelkov in ženskih roenih del" tamkajŠDJe šolske mladine. Konferenco je otvoril in vodil 33tič naš okrajni šolski nadzornik gosp. I v a n T h u m a. Zborovanju je prisostvoval visokorodni gospod vipavski grof Lanthieri, ki je obenem predsednik kraj. šolskega sveta. Pozneje je prišel pozdravit učiteljstvo tudi vipavski gosp. župan. Kot gost se je udeležil konference g. Bajt, nadučitelj v Ajdovščini. Za zapisnikarja sta bila izvoljena tov. Levstik in Kobal; za svojega namestnika pa je imenoval gospod predsednik nadučitelja A. Skalo. — Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo g. c. kr. okraj. šol. nadzornika o stanju nadzorovanih šol. Gospod nadzornik je navedel vseskozi stvarno in te- meljito napake, ki jih je opazil pri nadzorovanju ter podal mnogo metodiških in praktiških navodil, da se odpravijo nedostatki in izboljša uaše šolstvo. Za njim je predaval gosp. Janko P i a n e c k i , vodja gluhonemnice v Ljubljani, o b i s t v u gluhonemosti, o metodi poučevanja gluhonemih ter o ustanovnemzavodu za gluhoneme v Ljubljaniin o pogojih za sprejem gojencev. Gospod predavatelj je izredno zanimivo in temeljito pojasuil vse točke svoje naloge. Pa je bilo to predavan.je res nekaj posebnega! Že predavateljeva izreka je bila nekaj izrednega. Govoril je tako izrazito in čisto, da smo takoj spoznali učitelja gluhonemih. Fodal pa je nam nekaj navodil, kako ravnajmo z otroki, ki iraajo bolj slabo razvita govorila, ker takih otrok sploh ne sprejemajo v gluhonemnico. Daljna točka dnevnega reda je bila u č n a s 1 i k a iz zemljepisja ,,Od Vipave do Ljubljane-*, praktiški nastop z otroki IV. razreda, ki ga je imel tovariš nadučitelj A. Sader, ki je dobro uspel. 0 splošni temi: .Kajjevzrok neuspešuega pouka vspisjuvnekaterih Ijudskih šolah in katera sredstva naj se uporabljajo, da se t r a j n o i z b o 1 j š a ?" je poročal tov. nadučitelj Er. Verbič. Tudi njegov referat je bil prav dober. Končno so se pa sprejele z ozirom na izboljšanje spis. pouka teze, oziroma predlogi, ki jih je navedel tov. nadučitelj Eudolf Horvat, s tremi dodatnimi tezami g. ravnatelja J Brinarja. Ker so ostale točk« dnevnega reda za splošnost brezpomembne, jih ne navajam. Zahvaliti le moram končno postojnski učiteljski zbor, ki aas je razveseljeval pri banketu nPod skalco" s krasnim petjem pod vodstvom svojega vrlega šol. vodje tov. Juvanca. Omenjeno še bodi, da je učiteljstvo odposlalo na prediog tovariša nadučitelja Dragotina Oesnika zahvalen telegram gosp. drž. poslancu in našemu prijatelju Ivanu Hribarju, ker se je p r v i zavzel za naše koristi v drž zbornici! Iz se,j ožjega in pomnoženega e. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico 8. in 9. julija 1907. — Nekemu učitelju se je dovolil predujeni 300 K, drugemu se je podelila podpora 100 K, neki učiteljici žea. ročnih del pa podpora 25 K. — Na prošnjo neke učiteljice, naj se ji popravi stanovanje v naravi ali pa naj se ji plačuje diferenčni znesek, se je sklenilo, da se izvrši potrebna poprava, prošnji glede dif. zneska se principijelno ne raore ugoditi. Na prošnjo županstva v Ajdovščini za prispevek k ustanovitvi in vzdržavanju trgovsko - nadaljevalne šole se je dovolil iz okr. šol. zaloge letai prispevek 200 K in uporaba šolskih prostorov, kolikor to ne bo motilo drugega pouka. — Pregledali in odobrili so se razni računi, dovolile raznim šolam potrebne naprave in poprave, ter rešile nekatere prošnje in vloge krajnega in osebnega pomena. — Na pritožbo enega uda c. kr. okr. šol. sveta, da je rabilo šolsko vodstvo Iaške lj. šole v Podgori v nekem uradnem spisu ime ^Piedirfionte", se je sklenilo, opozoriti dotičnega, da se to ne sme ponavljati. — C. k. pomn. okr. šol. svet je počastil pokojnega sočlana Josipa Kosovela, bivšega župana v Orničah, s tem, da se je dvignil s sedežev, ko se ga je gospod predsednik spominjal. Naprošene petletnine se niso mogle urediti in podeliti, ker c. kr. upravno sodišče ni še rešilo tozadevnega priziva in bi moral vsak. ki bi se mu prošnja neugodno rešila, rekurirati ali pa bi zanj obveljala neugodna razsodba. — Sklenilo se je, uzeti v najem sobo za a) ekskurendno šolo v Puštalah, oziroma napraviti zanjo leseno hišo z zidano podstavo, b) ekspozituro v Vitovljah, c) razširjeno šolo v Bukovici. — Bešitev prošnje za razširjenje šole na Ligu se je odgodila, ker ni mogoče dobiti druge šolske sobe. Dve drugi prošnji za razširjenje šole se rešita po izvršenem komisijonalnem ogledu. — V šolski odoek za obrtno-nadaljevalno šolo v Mirnu je bil izvoljen zastopnikom c. kr. okrajnega šolskega sveta gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik Franc Finšger. — Občina Kal je ponudila, dati brezplačno za novo šolsko poslopje 400 dnin in kamenje. Izvolila se je komisija za nakup šol. zemljišča v Kalu. Povpraša se, ali bi se dobil pri Sovodenjski šoli po primerni ceni kos zemljišča, da se razširi šolski vrt. — Stavbni mojster napravi načrt in proračun za popravo stare šolske hiše v Eihenbergu. — Občini Dornberg se je dovolilo, da sme nasloniti drvarnico občinske hiše na šolski zid. — Dovolile so se razne manjše naprave in poprave pri raznih šolah. Na predlog lanske okraj. ufiit. skupščine, naj bi e. kr. okr šol. svet potrebno ukrenil, da bi dobivali šolski voditnlji za šolske vrtove uraetna gnojila brezplačno, sta bila pooblašeena učitel.jska zastopnika, naj iz^ušata zaželjeno doseči. Opomnja k terau: Vodstvo c. kr. kmetijskega kemiškega preizkuševališča v Gorici je z razglasom z due 16. maja t. 1., št. 389, ki se nahaja pri županstvih. naznatiilo, da se dobivajo tam brezplačno limetna gnojila za poizkuse pri trtah. Oglasiti se j« do konca julija t. 1. — Konferenčni predlog, naj se povefajo šolski vrti, kjer so premajhni, se bo po možnosti izvrševal. — Predsedništvo c. kr. okr. šol. sveta je bilo poobl ščeno, naj potrebao ukrene, da se kinalu izvrše poprave v šolski hiši v Roeinju. Ukrenilo se je potrebno za izvolitev enega člana v c. kr. okr. šol. svet namesto pok. Josipa Kosovela. B. Pozir! Več tovarišev mi ,je izrazilo željo, da bi hotelo poleteti ob priliki našega parlamenta v Eadovljici, in sicer po zborovanju, na vrh Triglava. — Gotovo bo še več tovarišev in morebiti pogumnih tovarišic, ki bi hoteli občudovati ta lepi, širni svet z vrha našega sivega velikana Triglava. — Zato vljudno pozivljam kakšnega tovariša hribolazca, ki bi hotel prevzeti to akcijo, da nam v .Učit. Tovarišu" naznani, kako naj so za ta polet ,,adjustiramo", nadalje projektira pot in sploh v tej zadevi ukrene vse potrebno. Virštanj-Podčetrtek, 16. julija 1907. F. J e 1 o v š e k. Iz Maribora poročajo: Ueiteljska skupščina mestnih učiteljev in učiteljic iz Maribora, Ptuja in Oelja je sklenila, da je potrebno, uvesti med pouk gospodarske zadeve in da se učni načrt z ozirom na to primerno predela. — Na ueiteljski skupščini učiteljev in učiteljic mariborskega politiškega okraja so bili izvoljeni v stalni okrajni učiteljski odbor: za mariborski sodni okraj: tov. Nerat, Meier, Požegar, Lasbacher in Pirkmajer; za slovenjebistriški: tov. Polanec, Kokl in Vobič; za šentlenartski: Maurič in Škorjanec. V knjižnični odbor so bili voljeni: tov. Nerat, Bučelik, Lichtenwallner, Spahn, gdč. Feigl, Vršič, Urek in Majhen. Dež. šol. svct štajerski je imenoval definitiraim sledeče provizorične učitelje in učiteljice: v Zagorju Iv. Lovšeta, v Dobju Mariia Lindtner, v Št. Jakobu v Slov. gor. Antonijo Eavnihar, v Št. Jurju na Pesniei Frančiško Putz. V stalen pokoj je stopil nadučitelj pri Št. Janžu na Dravskera polju, tov. Anton Hren. Košansko učiteljstro je priredilo v nedeljo, dne 14. julija t. 1., obitelj.jki sestanek z razstavo raznih otroških izdelkov. Sestanka se je udeležilo nad 300 očetov in mater. Predaval je nadučitelj tov. Janko Grad: nKako moramo vzgojevati otroke, da bodo v čast in ponos staršem, občini in domovini." Navzoči so z napeto pozoruostjo sledili obširnemu predavanju ter so l^prejeli vse od gospoda nadueitelja nasvetovane predloge soglasno in z odobravanjem. — Nato so se še dolgo pogovar.jali starši in učiteljstvo o vzgoji in pouku otrok itd. ter so trdno sklenili delovati skupno za blagor naše mladine. — Po sestanku so si ogledali vsi navzoei še razstavo. Tu so staršem posebno ugajali risarski izdelki z barvami, ročna dela ter pismeni izdelki. Nekateri kar verjeti niso mogli, da so to njihovi otroci izdelali. Eadostni so vzklikali: BSedaj pač vemo, zakaj smo pošiljali otroke v šolo! Bog živi naše učiteljstvo!" Učiteljstvo pa je ponosno na to, saj ima zavest, da je vršilo svojo dolžnost v polni meri. Eazstavo so si ogledali vsi občani. Za Gregorči.ev spomlnek. Prosijo nas, naj obvestimo svoje čitatelje, da prirede vasi Eakek, Unec in trg Planina na Uneu pri g. A. Beletu v nedeljo, 21. t. m., veliko Ijudsko veselico. Vzpored : Prolog, Društvena godba iz Ljubljane, Postojnsko pevsko društvo. Oarovni kabinet. Prosta zabava. Vinski šotor z različnimi jestvinami, kavarna, na ražnju pečeno meso. Izletnikom k tej veselici so pri popoldanskih vlakih ob rakovskem kolodvoru, k večernim vlakom na Uncu vozovi brezplaeno na razpolago. Izlet na to veselico se spoji lahko z dopoldanskim poletom v škocijanske jame ali na eerkniško jezero ia bodo v ta namen izletnike spremljali od komiteja najeti vodniki. Kdor torej hoče 21. t. m. dopoldne na cerkniško jezero ali v škoeijanske jame, naj se prijavi do sobote, 20. t. m., zjutraj pri g. A. Domicelju na Eakeku, kjer bo tudi preskrbljeno za kosilo. — Ker se čuje, da se ne zanima samo tukajšnje obeinstvo za to veselico, temveč tudi širši, oddaljeni krogi, in ker pride mnogo domačih krasotic pomagat k uspehu te prireditv, upamo, da bo udeležba jako mnogobrojna. Sprejemnega izpita za I. letnik moškega učiteljišoa v Ljubliani, ki se je vršil 12., 13.. 16. in 17. julija, se je udeležilo 77 prosilcev. Od teh jih je bilo sprejetih 41. Ker v I. letniku za več go.jencev ni prostora, odpade izpit v jesenskem terminu. Šnlsfee Tcsti s Koroškega. Upokojena sta nadučitelja Franc Eller na Zili in Anton Stres v Žabnicah. Deželni šolski svet je obema izrekel popolno priznanje za njuno dolgoletno, jako plodonosno delovanje v šolski službi. Oba upokojfna tovariša sta Slovenca. Zelimo jiraa, da bi še dolgo vrsto let mogla uživati zasluženi pokoj! Bog ju živi! — Na celovškem učitnljišeu se je podvrglo 42 kandidatov ia 47 kaudidatinj zrelostnemu izpitu. Izmed moških je bilo 6 odličnjakov, 19 z izpričevalom prvega reda, 16 jih ima ponavljalni izpit, padel je eden Kandidatinj ima 17 odliko, 17 prvi red, 3 ponavljalni izpit. Padla ni nobena. Sprejemni izpitl za I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča v Ljubljani so s* vršili 10., 11., 12., 13. in 15.,julija. Sprfjetih je Ibilo za bodoče šolsko leto v I. letnik 45 gojenk. Ker ni prostora za več gojenk, ne bo sprejemnega izpita v začetku šolskega leta 1907/8. Celodnernl .ebelarski tečaj pri g. A. Žnidaršiču v Ilirski Bistriei se vrši 21. t. m. Začetek ob 9. uri dopoldne. Pouk bo teoretičen in praktičen. Predavali bodo. tovariži nadučitelji Humek, Likar, Likozar, Eojinater gosp. Ž n i d a r š i č. Ustanovni čebelarskl shod skliče kmetijska podružnica v Novem mestu dne 28. t. m. Shod se vrši v Bršljinu ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Drenika (čifidelj). Predaval bo tov. Ant. L i k o z a r, nadučitelj iz Ljubljane.